Slovensko imenoslovje v Porabju
Marija Kožar
IZVLEČEK: V prispevku je kratek pregled značilnosti slovenskih imen v Porabju. Ta so prikazana s tipičnimi primeri, ki kažejo tudi vpliv madžarskega jezika.
Slovenian Onomastics in the Porabje Area
ABSTRACT: The article brings a systematic overview of the essential characteristics of Slovenian names in the Porabje area. They are illustrated with typical examples which also reflect the influence of Hungarian.
Slovensko Porabje leži ob reki Rabi, južno od Monoštra (Szentgotthârd) v Železni županiji (Vas megye), na zahodnem delu Madžarske, stisnjeno med avstrijsko in slovensko mejo. Poimenovanja "râbski, porâbski Slovenci, Porabje, Slovensko Porabje" so nastala po prvi ter drugi svetovni vojni in izvirajo iz matične Slovenije. Porabje obsega devet slovenskih vasi (knjižno/'narečno): Andovci/Arcdovc/, Dolnji Senik/Dolèjnji Sinik, Gornji Senik/Gorèjnji Sinik, Otko\ci/Otkoufci, Ritkarovci/ Ritkarôufci, Saka\ô\ci/Sakaloufci, Slovenska yes/Slovènska vés, Števanovci/ Števa-nofci, Verica/ Verice.
Od devetih krajevnih imen je pet množinskih. Dva sta moškega spola, ostali so ženskega spola. Slovensko ime za mesto Szentgotthârd - Monošter-je edninski in moškega spola. Dvobesedna so tri: Dolnji in Gornji Senik ter Slovenska ves. Levi prilastek pri prvih dveh izraža prostorsko razmerje med dvema Senikoma, pri tretji pa etnično pripadnost. Večina porabskih krajevnih imen je naglašenih na nekonč-nem zlogu.
Najstarejša vas - tudi po pričevanju listin - je Slovenska ves s samostalniš-kim jedrom ves in levim prilastkom, ki izraža etnično pripadnost. Starejše je tudi krajevno ime Dolnji Senik z levim prilastkom dolnji. Mlajše je ime Gornji Senik. (Listina iz leta 1378 omenja le eno vas: Zelnuk superior et inferior. Gornji Senik se pojavi kot posebna vas šele leta 1387. V isti listini se pojavi ime vasi Iwanfolua (Ivanova vas), ki je danes del Gornjega Senika (Janezov breg). Vas je dobila ime najbrž po zavetniku cerkve, sv. Janezu Krstniku.) Ime Senik kaže na ^senbikh iz *seno > senô. Obstaja pa možnost, daje iz besede zelnik, kajti v 16. stoletju je med dajatvami našteto tudi zelje. Potemtakem so v vasi morali imeti zelnike.
Marija Kožar: Slovensko imenoslovje v Porabju
Izpeljanka osebnoimenskega izvora so Števanovci. Vas je domnevno dobila ime po cistercijanskem opatu sv. (Stephenu) Hardingu, kije tudi patron števanov-ske cerkve. Ime Sakalovci izvira iz imena divje ptice sokol. Krajevno ime tujega izvora je Monošter (iz madž. monostor, kar je iz lat. monisterium 'samostan') po v kraju delujoči ustanovi (cistercijanskem samostanu). Starejše, bolj razširjeno slovensko ime mesta je Varaš. Beseda varaš kot levi prilastek pomeni v madžarščini 'kraj z gradom'. Kasneje je beseda postala samostalnik, a seje spremenil v o: vâros v pomenu 'mesto'.
Pomenski podstavki krajevnih imen Andovci, Otkovci, Ritkarovci in Verica so še nedognani. Ime Andovci bi lahko nastalo iz izraza *çdolci „prebivalci doline", Ritkarovci pa iz besede rihtar (sodnik).
Ledinska imena v Porabju so deloma enojezična (samo slovenska, madžarska ali nemška), deloma pa dvo- in trijezična (madžarsko-slovenska, slovensko-nemška, nemško-madžarska, oziroma madžarsko-slovensko-nemška). Več kot polovica imen je slovenskih. Večina označuje geomorfološke pojme in ceste. Slovenska imena so v največjem številu zastopana na Verici-Ritkarovcih (Ketvölgy) in v Andovcih (Orfalu), v najmanjšem na Dolnjem Seniku (Alsöszölnök) kjer živijo tudi Nemci in Madžari. Kakor se vasi oddaljujejo od Monoštra, tako se manjša delež dvojezičnih, oziroma madžarskih ledinskih imen. Ozemlja so poimenovana z ustreznimi zemljepisnimi pojmi, ki se jim največkrat dodajajo priimki in domača imena tistih ljudi, ki so doma v bližini. Lahko so pa poimenovana tudi po kaki lastnosti kraja, po značilnem gozdu itd. (Gûbin dôu, Mèlekin vréjek, Vânkin brèjg, Tôupold-je, Söverca, Garbenšček.) Poimenovanja se lahko torej delijo po obliki, legi, lastniku ali nastanju (Dôu, Dolenji vrh, Dječkin dôu, Žežgana).
V Porabju ima posameznik priimek (imé po pisavi), ime (krstno imé), hišno ime (iz/i/no imé) in vzdevek (cônarsko imé). Najpogostejši priimki so Bajzek, Gyécsek (Dječek), Sulics (Sulic), Skaper (Škaper), Mukics (Mukič), Ropos (Ropoš), Csuk (Čuk), Szukics (Sukič), Rogân (Rogan), Doncsecz (Dončec), Merkli, Domiter, Ho-lec, Csâszâr (Casar). Najpogostejša osebna imena so Maria (Marija) in Anna (Ana), Jôzsef (Jožef) in Ferenc (Franc).
Hišna imena se tvorijo s pomočjo pridevniških obrazil -ini, -ovi, -ski. Nastajajo na osnovi osebnih imen (Kâlmanovi, Stévakni, Ivanovi, Abrahamovi, Ižakovi), iz priimkov (Bédekini, Čukini), kažejo na socialni status prednikov (Gospôudini, Grôfo ski, Pôposkï) ali narodnost: Rovât, Talân, Turek, Törk. Večina spominja na različne poklice (iz narečne slovenščine: Djâgarski, Tišlarski, Žnindarni, Kolârini, Žipanini, Zvonârski, Mlinarski, Kmétini, Kâlcini, Ločarini, Čemešterni). Vzdevek se daje osebi po kaki značilnosti in je lahko ljubkovalen, posmehljiv ali žaljiv (Inci, Küsti, Pujči). Slednji se uporabljajo le v odsotnosti osebe.
Posamične hiše so tvorile v vsaki raztreseni vasi skupine hiš (krošeu), ki so se do danes ohranile le na Gornjem Seniku. Večina skupin hiš nosi ime po prvem lastniku posestva (Čemešterin krošeo, Čukin krošeo, Divicin krošeo).
Marija Kožar: Slovensko imenoslovje v Porabju
Viri in literatura
Kalâsz, Elek, A szentgotthârdi apâtsâg birtokviszonyai és a ciszterci gazdâlkodâs a kozépkorban (Posestne razmere monoštrske opatije in gospodarstvo cister-cijancev v srednjem veku), Budapest 1932.
Benkö, Lorând (ur.), A magyar nyelv torténeti-etimolôgiai szôtâra III, Budapest 1976. (Zgodovinsko-etimološki slovar madžarskega jezika.)
Kozar-Mukič, Marija, Felsöszölnök, A szlovének életmôdja a huszadik szâzadban, Monogrâfiâk. = Gornji Senik, Način življenja Slovencev v dvajsetem stoletju, Monografije, Szombathely - Ljubljana 1988.
Marija Kožar, Etnološki slovar Slovencev na Madžarskem = A magyarorszâgi szlovének néprajzi szôtâra, Monošter - Szombathely 1996.
Slovenska hišna imena, Etnologija Slovencev na Madžarskem 2, zbornik, ur. Marija Kožar, Budimpešta 1999, 165-169.