Leto Vlil. štev. 104.
PoitnlnolpItCftna v gotovini.
V Krškem, v soboto 9. avgusta 1924.
Današnja štev. 1*— Din
Izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravnlStvo: KRŠKO. Naslov za dopise: »Naprej«, Krško.
Čekovni račun: St. 13.807. [začasno Se tudi 13.321)
NAPREJ
Stane mesečno 25 Din, ža inozemstvo 35 Din.
Oglasi: prostor 1x87 mm 1 Din Mali oglasi: beseda 50 p, najmanj 5 Din
Dopise franklrajte in pOdplsnjte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne yračaj0.
Reklamacije za list so poStn. proste
Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije.
Vitezi v srednjem veku in vitezi v sedanji dobi.
Znano je, da so imeli vitezi v srednjem veku svoje gradove na strmih vrhovih ali obkrožene z vodo, tako da jim ni mogel nihče do živega. Narobe so pa sami s pomočjo plačane hlapčarske vojske napadali potnike, vozove in sosedne vasi ter spravljali nato plen na varno v svoja jastrebska gnezda.
Čeravno so takratni vitezi delali taka nasilstva na svojo pest, so takratne vlade in vladarji o tem vedeli, niso pa ukrenili zoper lopovstva nič, ker sami niso bili nič boljši. Za takšna priviligirana roparstva so plačevali vitezi celo znatne vsote v centralno vladno kaso. (Seveda od svojega nič kakor tudi buržoazni vitezi danes nič iz svojega ne dado.)
Tisti, ki je bil med takratnimi vitezi najbolj predrzen in najbolj plenil naokoli, tisti je imel pri centfalni vladi in pri vladarju največji ugled in vpliv. Odlikovali so ga za to z najvišjimi pleraenitaškimi častmi.
Cela stoletja so ti vitezi svoje podložnike tako izžemali in si z ropanjem toliko nabrali, da so po-stali veliki bogataši. Krasti jim ni bilo več treba in tako so se vrgli na uživanje svojega imetja, do minulega stoletja je to trajalo. Menda je 2e vsak či-talec teh vrstic prečital kako pripovest ali zgodovinsko knjigo o razkošnem življeuju na gradovih.
Kakor so pa nekdanji roparski vitezi začenjali brez skrbi živeti, so se pomehkužili in s tem so sami sebe tirali v telesno in duševno propast, danes pričajo samo še razvaline o življenju teh starih buržoazno-fevdalnih mogotcev.
Samo slučaju se da pripisovati, če še živijo posamezni potomci one viteške kaste in to je slučaj radi tega, ker so že v prejšnjih stoletjih bili degenerirani. V mnogem teh potomcev se preliva poleg nekdanje viteške tudi kri kakega lepega kočija-ža ali guvernante. (Tako mešanje krvi se v višjih krogih še danes vrši.)
S temi vitezi se dado danes primerjati njih duševni in deloma tudi telesni potomci, moderni kapitalisti. Največje zlo za ljudsko množico je to, da je teh buržoaznih roparskih vitezov preveč in da so si vsi enaki, pa naj bodo pri nas demokratsko, radikalno, klerikalno (ali pa lažisocialistično
—	op. ur.) orientirani, vsi so modemi kožederci. Njih egoizem jih žene do neprekosljive pohlepnosti, kar so si stari vitezi tekom stoletja pridobili in še več, to hočejo sedanji roparski kapitalisti v par letih, v par dneh doseči. Pa kakor oni naglo bogatijo, tako vsi drugi sloji naglo propadajo. Danes se-
dijo na preostalih gradovih medvojni in povojni ve-rižniki,	ker	je pa teh	modemih roparskih vitezov
preveč	jim	graščine	ne	zadostujejo, po mestih in
po deželi se pomnožujejo njihove palače, kamor nosijo in vozijo svoj plen. Danes jim ni več treba, da vzdržujejo čete plačanih hlapcev, te jim dado buržoazne vlade same na razpolago. Kadar industrijski vitezi svoje podložnike (delavce) tako izmozgajo, da jim ti nočejo več delati in zastavkajo, jim pošlje plemenita vlada žandarje in vojaštvo na pomoč.	Po	mestih in	po	vaseh pa stražijo policaji
nagrabljeno	imovino	teh	mogotcev demokratskega
duha. Žandarji, vojaki in policaji so sicer po ogromni večini sami reveži in brezpravni podložniki, toda so istotako po ogromni večini nezavedni in te nezavednosti se poslužuje sistem, da zatira zavednost med upirajočimi se podložniki. Dančs modernim vitezom ni treba več javno krasti, ker imajo vsepovsod prodajalne in prste vmes. tako da ljudstvo lahko indirektno ogulijo, za kolikor in kakor hočejo. Ali se torej sedanjim vitezom ne godi bolje kakor prejšnjim ? Razlika je pa tudi v tem, da plemeniti vitezi še niso imeli takšne visoke šole, da bi znali ljudstvo indirektno oropati, kakor se to danes godi.
Ampak kakor obsoja sedanja zgodovina srednjeveške viteze, tako se bo prihodnja zgodovina zgražala nad dejanji sedanjih buržoaznih lopovov in sedanjih vlad. Naša naloga je pa. da te čase prihodnosti omogočimo. In to se bo zgodilo le tako, da se bomo bojevali s pomočjo stranke, ki moderne viteze prav tako izganja iz svojih vrst in se bojuje proti njim, kakor obsoja srednjeveško plemenito roparstvo. Delavci, izmozgavani podložniki, pazite na kateri strani se boste bojevali! Danes je edina naša protiviteška stranka bSJ in KDZ1 Do danes ste po večini proti samim sebi grešili, ker ste se razcepljali in dajali na razpolago izrazito ka-pitalistično-fevdalnim strankam! — Verltas.
Iz mariborskega pisma.
... V Studencih pri Mariboru so za občinske volitve vložene tri kandidatne liste: socialistična, ko munistična in napredna. Za mariborsko mestno občino sta bili vloženi dosedaj napredna in socialistična. Volilna agitacija je zelo razširjena, napredna stranka se zelo trudi, da pridobi čim več delavcev.
Delavsko zlasti železničarsko gibanje je nekoliko oživelo. Dne 4. t. m- se je zopet vršil shod železničartev na katerem je poročal Bahun o delegatski intervenciji pri prometnem ministru Sušniku. Intervenirali so zato, da se že enkrat izvede plača na uro za delavce, revizija pragmatike ter bolni-
ško zavarovalnega zakona drž. prometnih ustanoy Minister da je na to pristal in obljubil, da hoče iz* vršiti revizijo s sodelovanjem organizacij. Presenetilo je, da se je Bahun o novem ministru zelo laskavo izrazil in ga že za naprej zagovarjal za slučaj, da z akcijo ne bi uspeL Nadaljni govorniki so motrili novo vlado z vso skepso. Krekič iz beograjske centrale je poročal o principih »SavezB* ter pozval železničarje v organizacijo, češ, da jih je okrog 80.000. pa le kakih 3—4000 je organiziranih. (I seveda, železničarji nad tem Savezom obupavajo in začenjajo že premišljevati. če ne bi pristopili k Splošni del. uniji v Celju. Ur,] Razložil je demokracijo naših zakonodajalcv s primerom najvišje uradniške plače ki znaša 5.200 Din in najnižje s 310 Din. Kritiziral je zakon o bolniškem zavarovanju, po katerem plačujejo prispevke samo člani, ki pa imajo le polovično pariteto odbornikov. [Uprava ima samo za slučaj primanjkljaja v bidžetu določeno vsoto, ki pa itak ne prihaja v poštev, ker je imela n. pr. lansko leto o-krog 7 milijonov dobička.) Volitev se vrši pismeno in mora vsak član lastnoročno vpisati 70 kandidatov. Za to so dali pri zadnjem razpisu le 5 dni na razpolago.
Po vsem tem je jasno, da ne pride članstvo niti do polovice svojih zastopnikov. Govoril je nadalje o mahinacijah uprave humanitarnih fondov pri direkciji drž. žel. v Ljubljani, ki izplačuje bolnim članom hranarino 75 % šele po treh, štirih mesecih. Istotako je z dojilsko podporo za novorojenčke. V tem slučaju pa imajo še zdravniki poseben nalog, da preiščejo mBter, če sama doji. A vendar predpisuje zakon, § 69.. o tem sledeče: Članu te ustanove pripada za novorojeno dete za 32 tednov po 2 Din dnevno kot dojiljska podpora. — Nikjer pa ne predpisuje, da mora mati sama dojiti (In saj mater še več stane, če ji dete druga žena doji 1 Bog nas varuj pred pametjo izvrševalcev naših zakonov I Ur.) Tako se je pred kratkim zgodilo, da je morala neka žena v juliju dokazati, da doji otroka za aprilsko podporo! Dr. Zorjan ji je iztiskal usehla prša, a ker je rok tiste podpore že z junijem potekel in ni imela več mleka, ji je zapisal v potrdilo; Ne doji več in nima mleka. — Čudno od g. zdravnika je le to. da jo je tako natančno preiskal, ko to lahko že vsak lajik na prsijb na prvi pogled spozna . . . Kot vzrok za zaostale podpore je navajal Krekič visoke bančne obresti. Obljubo-val je, da bo stremel Savez za tem, da bo tudi uprava polovico prispevkov plačevala. [Bolje bi bilo, da si člani ustanovo sami vzdržujejo in v nji tudi sami odločajo! Op. poroč.) Nadalje je govoril še govornik Bračinar iz Beograda o splošnem socialnem položaju, nakar sta se oglasila k besedi
UPTON SINCLAIR:
123. nadalj.
France Kremen.
(Po avtoriziranem prevodu Ivana Moleka.)
France je bil silno razkačen, ko je stvar dobro premislil Bilo je nesramno, da. smrtno razža-Ijenje njegove osebe — podla zvijačaja, da so ga tako izigrali! Česa vse ni storil! Pogoltnil je niji-hovo propagando in ae nažrl njihovega patriotizma pustil je vse v Ameriki in odšel v Evropo, ker je
“i8lil ~ ° b®d?J! d" are za demokracijo. Bil je v bitki, položil svoje življenje tehtnico, od-nesel ie rano in bolečine. In zdaj ao oa osleparili, prelomili so pogodbo, ki jo je naredil z njimi, pre-plahtali so ga in poslali sem v boj proti delavcem
—	kakor da bi bil miličar doma! To je demokracija! Tukaj korakajo v snegu in ae opajajo z glorijo, kako bodo premagali ruske revolucionarje I Ha. demokracija I
In France Kremen mora po vojnem pravu ubogati in molčati 1 —
Spomnil se je svojih prijateljev doma, ki so trgali militaristično mašino; pred njegovimi očmi so stale sodruiice Minka Jelenova. Berta Kolarjeva ■n Ida Poljančeva ter sodrug Jakob. Zavrgel je njihove nasvete in zdaj — če bi ga videli, kako zaničljivo bi ga pogledali: že sama misel ga je tako potrla, da bi se bil zjokaL Nič ga ni moglo Potolažiti, niti »notranja* vest, katero mn je povedal tovariš iz njegove enote — da ao se morali Američani podvreči vrhovnemu poveljstvu Francije kakor Angleži da se rešijo poraza na zapsdni fron-
ti in zdaj se morajo bojevati z rusko revolucionarno vlado, katera je izbrisala francoska posojila in s tem smrtno razžalila varčno, podjetniško Francijo ....
* *
*
France je čez nekaj dni srečal človeka, katerega bi na prvi pogled vzel za Derorja Rabina, tako je bil namreč podoben malemu židovskemu krojaču v Irontonu. Velik črnobradi kmet je pripeljal na saneh drv za kurjavo in z njim je bil možiček srednje starosti, ostrega obraza, ognjenih, črnih oči in upadlih lic, kakor da se ni že leta najedel do sitega; zdajpazdaj ga ie krčevito lomil kašelj. Noge in roke si je zavil v prnje. ker ni imel škornjev in ne rokavic. Ali kljub temu je bil videti dobre volje, in ko so bila drva bdožena, se je poklonil Kremenu, ki je stal zraven, in ga ogovoril: »Halo!“
.Halo ti!" ie ozdravil France.
»Govorim angleško", je nadaljeval oni v slabi angleščini. France je nategnil usta v smehljaju. Kaj bi, če zna angleško. France se je čudil le tistim, ki ne znajo angleško.
»Bil v Ameriki in delal v Grand Streetu. Vražje težko delo. Tudi ti delal v Ameriki?"
France je prikimal še vedno držeč usta na smeh. tedaj pa je brnet nekaj zarežal ruski nad po-magačem; najbrž mu je rekel, da naj pusti vojaka pri miru in gre z njim. Toda možiček v cunjah se ni dal motiti. Stopil je bližje in pošepetal Francetu; »Enkrat rad govoril s teboj o Ameriki Hočeš?" Kremen je ponovno pokimal.
Nekaj ur pozneje je France našel novega znanca, ko ga je čakal v temi zunaj delavnice.
»VČasi	mi	je dolgčas po Ameriki",	je dejal
potiho in bil	peat ob pesi	da bi si ogrel slidio zavite roke. ko	je	korakal a	Francetom.
»Zakaj	si	se vrnil	v Rusijo?" ga	vpraša
France
»Čital o revoluciji in mislil, da obogatim."
»Haba, in kaj si dobil?"
»Ti bil v uniji v Ameriki?"
,Dn bil".
»Kakšna unija?"
»Član strojniške unije".
»Bil v stavki morda?"
»Seveda, da sem bil*.
»Tepen morda?"
»Da, tudi tepen sem bil".
»Stavkokaz nisi bil?"
»Jaz? Nikdar!"
»Ali sl kakor se pravi razredno zaveden?"
»Seveda 1 Jaz sem socialist".
Mož se je naglo ustavil in njegov glas se je tresel velikega razburjenja.
»Imaš rdečo knjižico?"
»Seveda 1 Tukaj v notranjem žepu*. France se je potapljal po suknji
»Sodrug 1" je jeknil oni in ga 'objel. “Zdravstvu jat, tovariši" Iztegnil je v cunje zavito roko in jo pomolil Francetu, ki jo je krepko stisnil. Stala sta na ozki stezi med stenama snega v ledeni temi in njuna srca sta plamenela. Celo tukaj v arktičnem pasu, v divjini ledenikov in puščobe je duh mednarodnega bratstva delal čudeže: premagal je mraz in grel proletarca, ki čutijo enako . ..
(Dalja prih.)
dva delavca, poudarjajoč, da Savez že štiri leta izboljšanje abotnega stanja, a še vedno ni nič, [Delavci, sodelujte v organizaciji, prisilite vse vaše tovariše v organizacijo, izobražujte se tudi politično, pa bo organizacija lahko vse dosegla. Op, poroč.] Shodu je prisostvovalo samo 500 — 600 ljudi, kar je znak, da se še mnogi ne zavedajo moči ter ko* risti organizacije.
V nedeljo priredijo klerikalci tukaj ženski, dne 24. in 25. tm. po fantovski mladinski kongres.
V ostalem nič novega. [In tudi to ne bo nič novega, da bo klepetulja »Volkstimme* ta dopis zopet proglasila za ponarejen in sicer v našem uredništvu ponarejen, kakor je že njena navada, da farba svoje čitatelje z dopisi, ki jih skuje pri sebi doma Ur.]
Razno.
Nekaj pametnega je po dolgem času napisala »Pravica", In to je sledeči utrinek; Delo nas bo rešilo vse. zato mora delo tudi zmagati v družbi. — »Pravica" zasluži za to tako preprosto a izvrstno misel srebrno medaljo, Ko bo se svoje duhovne pastirje nagnala od molitve k delu, bo vredna zlate.
Zaradi novinarskih kart sta kakor smo že poročali, intervenirala pri prometnem ministru pred. sednik JNU(Jugoslovanskega novinarskega udruže* nje] Krešimir Kovačič in tajnik Miloje Sokič. Udru-ženje predlaga, da se odobre po dve karti brez i-men za uredništvo vsakega dnevnika in eno Z8 tednike, če ministrstvo noče dati stalne karte vsakemu članu Udruienja. Te karte bi veljale le z legitimacijo s fotografijo, hi bi jo overilo novinarsko društvo, notranje in prometno ministrstvo. G. profesor Sušnik je obljubil, da bo v najkrajšem času rešil to zadevo v tem smislu. Pričakujemo, da njegove besede ne bodo prav toliko vredne kakor besede kakega pašičevskega ali pribičevičevskega prometnega ministra. Naše uredništvo pa pričakuie tudi od Udruženja, sekcije v Ljubljani, da že enkrat blagovoli poslati našim članom članske legitimacije s potrdilom da so sprejeti kot redni člani, kar bi se moralo zgoditi že pred meseci!
Proti Čarugi so uvedli novo preiskavo, ker je obtožen, še štirih drugih umorov. Zaslišan bo v Osjeku.
Slovenske sodnike so Italijani z eno samo izjemo premestili z Goriškega na Tirolsko, na njihovo mesto so pa imenovali nemške in italijanske sodnike. Čisto po avstrijskol Ali pa po Pašič—Pri bičevičevsko, ko so naše ljudi pošiljali v Macedo-nijo, Macedonce pa k nam!
Avstrijski kancelar Seipel je že toliko o-zdravil, da pravzame s septembrom zopet svoje funkcije.
Vsesvetovni esperantski kongres se je otvo-ril 7. tm. na Dunaju in bo trajal do 14. tm. Na kongres je prišlo nad 3000 delegatov in soudelež-nikov iz najrazličnejših dežel.
Na Čehoslovaškem so izdali zakon, ki prepoveduje za dobo štirih tednov vsem ženam z novorojenimi otroki jemati še kako drugo dete v dojitev.
Na Poljskem so uvedli tobačni monopol. Vse tobačne tovarne je država pokupila.
Med Angleško in Irsko se je napol poravnal težak konflikt, ki je nekaj časa grozil, da strmoglavi delavsko vlado. Slo je za gbmejna vprašanja med obema državama. V Dublinu se je zaključila konferenca, ki je izvolila posebno komisijo, da določi meje in reši še druga sporna vprašanja.
Rusko-perzijska pogodba je hila končno podpisana.
Zastavo pariške komune, ki je bila svoječa-sno darovana boljševikom, so prenesli v Ljeninov mavzolej, ki je sedaj otvorjen.
V južni Indiji je strašna poplava zahtevala baje 100.000 človeških življenj in uničila 50.000 hiš.
Ameriški letalci, ki so hoteli dovršiti polet okoli sveta, so imeli v zadnjem trenutku smolo. Njih letalo je v bližini Farocrakih otokov padlo v morje in se razbilo. Liudje so se rešili in so bili prepeljani na Angleško. Še dva, tri dni in bi zmagali!
Kupujte čevlje samo z znamko »Peko".
Poročilo
s pokrajinske strokovne konference 3. avgusta 1924.
(Poročilo, ki ga začenjamo tu objavljati, se nanaša na nedeljsko zasedanje. Prejšnji večer so bila podana poročila in izvršene razne diplomatič-nosti. Med drugim je n. pr. Svetek grozil, da odstopi, če se vodstvu izreče nezaupnica. Uratnik je delal sposebno resolucijo veter za »zedinjenje* in proti javnosli. O tem predvečeru bomo podrobneje poročali, ko dobimo obljubljeno poročilo. Ur.)
Predsednik Petejan otvarja konferenco ob 8'30, opozarja na pravilnik, potrebo stvarne debate in naznanja točke dnevnega reda, h katerim naj bi se vršila debato. Otvarja debato h 2., 3„ in 4., točki dnevnega čeda.
Ker se nihče noče oglasiti za besedo, otvarja debato Svetek.
SVETEK; Namen kongresa je, da se vsa vprašanja temeljito razčistijo in se dado smernice ze bodoče delo. Upa, da med delegati ni tistih, ki bi
dvomili o dobri volji dosedanjega vodstva SK. Pa vseeno je treba na kongresih poročilom debate. Kdor noče kritizirati, naj da nasvete, Radi tega načenja sam debato. Poudarja veliko brezposelnost ki ravno sedaj obstoji in se bo nova SK s tem vprašanjem morala veliko baviti. Omenja zadnji članek s. Bauerja v .Delavcu*, ki obdelava to aktualno vprašanje brezposelnosti v Nem. Avstriji Ta članek se v prvi vrsti bavi z dejstvom, da je stališče delavstva v času brezposelnosti napram delodajalcu popolnoma drugačno z ozirom na možnost novih pridobitev. Orožje, ki ga ima delavstvo v času u-godne konjunkture napram delodajalcu, t. j. da delo preproste odklone, če ne ugodi njihovim zahtevam, v dobi brezposelnosti ni na mestu. Radi tega je potrebna sprememba taktike, ki mora biti drugačna, kakor če je ugodna konjunktura. Tukaj pride na vrsto izraba politične moči potom političnih organizacij. ki morejo s svojim pritiskom na političnem polju pomagati delavstvu, ko vse drugo odreče. To je pa lahko mogoče v Nemški Avstriji, kjer je delavska politična stranka enotna. Popolnoma drugače je v tem oziru pri nas, kjer politični pokret ni enoten. Kako pa more potem dati kongres take smernice v takih okoliščinah, da bi se za časa velike krize strokovni pokret naslanjal in izrabljal moč politične stranke ? Če bi se recimo naslanjal strokovni pokret na eno stran, bi zavpila druga in bi na ta način strastni boj med obema strujama le poostril medsebojni bratomorni boj in izrabila bi se vsa e-nergija le za take boje. Pa v slučaju slabega položaja in splošne krize drugega izhoda in pomoči ni, kakor da strokovne organizacije oz. delavstvo izrabi svoje moči na političnem polju. Poziva, da dado delegati nekaj smernic za bodoče delo v SK za take načine boja. Preko teg8 ne smejo iti, bodoča SK si mora biti na jasnem z ozirom na bratomorne boje med obema socialističnima skupinama.
URATNIK: Predlaga in prečita resolucijo, o kateri omenja, da je v nji začrtal stališče napram političnim organizacijam na splošno in tudi konkretno za nas v Sloveniji. V resoluciji se omenja prvič načelno stališče mednarodnega strokovnega kongresa na Dunaju. Strokovne organizacije morejo biti desinteresirane za politično delo. Konkretno v Sloveniji: Strokovne organizacije naj skušajo vplivati na združitev obeh političnih smeri, da se bomo skupno bojevali proti skupnemu sovražniku. Glede funkcionarjev: Tisoče in tisoče napadov so doživeli ns svojo osebno čast potom zlaganih in izmišljenih vesti in se niso smeli niti braniti Zahteva, da sme v bodoče braniti svojo čast, v nasprotnem slučaju se zahvaljuje za vsako zaupanje. Kongres naj se javno izreče, da je nedovoljeno v političnih organizacijah blatiti in napadati Zahvaljuje se za vsako delo, Če bo šlo tako naprej. Dan na dan se vršijo napadi. To ne bi bilo mogoče na pr. v Nem. Avstriji. Temu je treba mejo napraviti. Zahteva, da se naloži strokovnim organizacijam, da članstvo prepove svojim listom napadati. SK mora vedeti, kdo je prijatelj in kdo je sovražnik. Radi uprave omenja še razdelitev na teritorije posameznih savezov, obrtnih strok in gosp. organizacije.
BAHUN: Sram mora biti včasih stare funkcionarje, če vidimo sedanje stanje v organizacijah. Kako lepo je bilo v prejšnjih časih. Žalpje radi malega števila organiziranih. Navaja železničarje, katerih organizacija je na tleh. Je za idejno naslonitev železničarjev na druge strokovne organizacije. Je za razčistitev napadov ljudi, ki nam hočejo biti blizu. Obžaluje, da se vrši boj sedaj ne več samo na političnem polju, ampak se je prenesel že na strokovno, morda na ljubo eni sami osebi. Stanje je že tako, da je treba znati, kdo je aodnig in kdo ne. Je treba vse razčistiti, ves svet se že smeje, Smo politični otroci, če se ne bo končalo napadanje posameznikov, takorekoč izza plota.
[Dalje prib.]
Dopisi.
INDEKS ORJUNAŠEV V LITUL
Orjunašem in Sokolom priporočamo sledeče tvrdke;
Maks Lajovic, trgovec in gostilničar;
Slane, veleposestnik [sin orjunsš);
Kunstler, lesni trgovec in posestnik parne žage [sina zagrizana orjunaša];
Lajovic II., tovarnar;
Dr, Premrov. zdravnik pri bolniški blagajni — torej si lahko mislite, kako služi delavcem v korist! Nekoč se je izrazil pri preiskavi bolnika:	Kaj ti
manjka? Saj se ne izplača preiskati te, saj ne dobim od bolniške blagajne za posameznika bolnika nič več kakor 1 Din. Kar pojdi! — Take zdravnike imamo danes! Zapomnite si dobro orjunaško sočutje do bližnjega. O tem zdravniku bom še prihodnjič dalje poročal;
Habjan, sodnijski uradnik;
Vojko Šribar. gostilničar, posestnik in lesni trgovec, ki ima pristno Štajersko viao — čviček;
Sokol BoriŠeb. gostilničar, posestnik in žagar;
Adolf Dolšek, posestnik in lesni trgovec;
Kolbe stari, nadpoštar v pokoju, predsednik tukajšne birokratičae napredne stranke [sin orjunaš.]
Veliko je le orjunašev brez tvrdk, ki so pa na račun delavca in kmeta plačani. Priporočam tistim, ki hočete v svojo skledo pljuvati, pojdite k blagajniku Orjuae Habjanu, on vas kupi.
Toliko v odgovor .Jutru" št, 164. Prosil bi pa tudi orjunaša članknrja v tej številki .Jutra*, če ima tudi on toliko poguma, da navede .dotične elemente", o katerih govori, po imenu, da bomo vedeli, kdo ima razne delikte, tatvine itd, na vesti, Kajti drugače bomo mislili, da je izgubil še tisto malenkost pameti ter hoče svoje grehe naložiti drugim na rame. — Kontraorjunaš
Litija. Priporočam tukajšnji zavednim in nezavednim delavcem, da si dobro ogledajo imena naslednjih gostiln, ki ne marajo delavskih listov: gostilna Pleničar, gostilna Elzner, gostilna Kamničar, gostilna pri Brunnu, gostilna pri Cerarju, gostilna pri Oblaku. Vprašam navedene gostilničarje od koga bolj živijo: od kmeta in delavca ali od birokratskih kapitalistov, ki imajo tukaj sami gostilne? Posebno pa pozivam gostilne pri Brunnu, Kamničarju in pri Oblaku, ki so danes še najbolj solidne do delavcev in kmetov, medtem ko so nekatere orjunaško kapitalistične. Vi, delavci in kmetje: tja, kjer ni proletarskega časopisa, ne dajajte svojih žuljev!
—	Proletarec.
KORUPCIJA V BOLNIŠKI BLAGAJNI IN KO-RUNOVSKA SPJ.
Zvedeli smo, da je dobil g. Andrej Svetek od Okrožnega urada v Ljubljani 6 mesečni,dopust, baje radi družinskih razmer, Namenjen je bil ta dopust seveda za Kristanov .rdeči veletok" vsede-lavski zlet, ki pa je radi odstranjenja ljublj. občinskega^ sveta padel v vodo. Zato so si gospodje izposodili g, Svetka po njegovi volji in po dobrem namenu bolniškega absolventa g. Kocmurja za svoje pokrajinsko tajništvo v Ljubljani. V okrožnem uradu pa ležijo celi kupi aktov, ki ki morali biti takoj rešeni, da ne bi bilo treba čakati delavcem po 2, 3 tedne in ,še več na svoje prispevke in podpore. Dela je tam torej več ko dovolj za tri Andreje, gospodje centralisti pa še enega edinega ukradejo bolnikom in delavstvu sploh in ga porinejo v službo kapitalistu Antonu Kristanu ter njegovim podrepnikom.
Vprašamo Okrožni urad, če dobi g. Svetek ta dopust plačan, kajti potem smo uverjeni, da ni nikjer večje korupcije kakor v bolniški blagajni, ki je .delavska inštitucija*. — Delavstvo, ki je slepo, te korupcije ne vidi in ji meče svoje težko prislu-žene groše v goltanec. Zato je potrebno, da mi delavstvo opozarjamo na to korupcijo, četudi še toliko oslov kriči, da bomo vse razbili. Da, razbiti hočemo vse delavske ustanove, ki dihajo ia se kopljejo v korupcijskem blatu, ker poštenim delavcem je že dovolj težko breme izkoriščanje in sesanje krvi od strani kapitalistov, ki javno priznavajo svoj nazor, ni treba da mu pijejo kri še oni ljudje, ki oblačijo svoje kameleonstvo v socialistično barvo. Ven s korupcijo Koruno-Kristanovega kova iz bolniške blagajne, ker potrebuje delavstvo kruha in ne fraz milostljivih bogov. — Tisti ki plačuje bolniške prispevke.
Op. ur. Če Je dopust brezplačen, seveda tudi ni prav. So ugodnosti, ki jih ima uradnik tudi izven plače. Zlasti pa je znano, da živimo v čusu redukcije, ko se mečejo delavci in uradniki na cesto brez pravice, da nazaj pridejo v toplo gnezdo, ali pa da jim skrajšujejo prejemke in utrgujejo, .kur so preveč prejeli* itd., ter da morajo tisti, ki ostanejo v službi, delati noč in dan. V takih časih so tudi brezplačni dopusti korupcija.
Dobili smo 12. št. »Meje«, poljedelsko-indu-strijsko - trgovskega lista, ki izhaja v Zagrebu, Sudnička ul. 9. Vsebina: A. Hribar: Pristaše in protivnici agrarne reforme. — Stanko Ozunič: Raz-matranja v obnovi vinograda. — Hadjak: Zadru-garstvo. I. Kaludierovič: Zuka. — Razne vijesti. — Književnost — List je pisan lirvatsko in v latinici.
V New-Yorku se je otvoril pretekli teden svetovni kongres črnega plemena pod predsedstvo^ znanega črnega agitatorja Marka Garveya. Kongres se je bavil s političnimi, gospodarskimi in verskimi vprašanji črncev. Zahteval je popolnoma svobodno črnsko republiko v Liberiji. Slično zahtevo so postavili tudi zapadnoindijski črnci, ki jih je okoli 2 milijona, na angleškega kralja. Ustanovila se je politična svetovna zveza Črne rase. Pred pričetkom kongresa je več tisoč delegatov priredilo skozi New-York sprevod, v katerem je igralo 16 godb. Črno delavstvo bo seveda znalo primerno oceniti ta separatistična stremljenja Marka Garveya, ki m|-če črno buržoazijo in črni proletariat v en koš.
Kar vi potrebujete, to jeElzafluid. To je pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše bolečine. Poizkusna pošiljka Din 27‘— Lekarna Evg. V. Fellar, Stubtca Donja, Elzatrg št. 252. Hnratska.
Čitajte naš tisk!
''■M'«.—.V. 	n-T	DB --1-1,11,-	•	1—»»—rri-
„ p, „	,,,	^ IMU J ■ .'J.'!
Lastnik: »Sloga", r. z. z o. p.
Izdajatelj in odgovorni uredniki Zvonimir Bornot (v imenu pokr. odbora SSJ in KDZ.)
8. VIII. Tiskarna bratov Rumprot v Krške* uto