IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/IX, april 2016, str. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/IX, april 2016, str. 2 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/IX, april 2016, str. 3 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/IX, april 2016, str. 4 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/IX, april 2016, str. 5 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/IX, april 2016, str. 6 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/IX, april 2016, str. 7 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/IX, april 2016, str. 8 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/IX, april 2016, str. 9 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/IX, april 2016, str. 10 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/IX, april 2016, str. 11 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/IX, april 2016, str. 12 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/IX, april 2016, str. 13 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/IX, april 2016, str. 14 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/IX, april 2016, str. 15 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/IX, april 2016, str. 16 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/IX, april 2016, str. 17 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/IX, april 2016, str. 18 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/IX, april 2016, str. 19 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/IX, april 2016, str. 20 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/IX, april 2016, str. 21 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/IX, april 2016, str. 22 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/IX, april 2016, str. 23 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/IX, april 2016, str. 24 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/IX, april 2016, str. 25 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/IX, april 2016, str. 26 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/IX, april 2016, str. 27 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/IX, april 2016, str. 28 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/IX, april 2016, str. 29 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/IX, april 2016, str. 30 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/IX, april 2016, str. 31 Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/IX April 2016 MOZAIK IRDO Vlaganje v lokalno okolje kot donosna naložba Str. 4 Str. 11 Str. 14 Aktivno ucenje skozi raziskovanje Str. 7 Projekt BUILD UPON in prenovit- vena revolucija stavb Kakovostne in trajno- s t n e s t a v b e Prireditev Podjetje - družina Demola Slovenija na CMEPIUS konferenci o kakovosti ucenja Gibanje: Ko dvignem sebe, dvig- nem Maribor Pogovor s Petrom Kokotom Foto: Tadeja Brdnik MOZAIK IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovor-nosti je bil ustanovljen leta 2004 z name-nom raziskovati in pospeševati razvoj druž-bene odgovornosti v Sloveniji in v svetu. Prizadeva si povezati vse kljucne akterje na podrocju razvoja družbene odgovornosti (podjetja, vlada, civilna družba…) ter izva-jati skupne aktivnosti in kampanje za osve-šcenost širše družbe o potrebnosti in pomenu družbene odgovornosti v Sloveni-ji. S svojim delovanjem inštitut IRDO prispeva k prenosu in prilagajanju tujega znanja ter konceptov slovenskim razmeram in potre-bam, hkrati pa omogoca izmenjavo sloven-skega znanja in izkušenj s tujimi strokov-njaki, podjetji in organizacijami. Povabite v naše clanstvo tudi druge, ki bi želeli biti seznanjeni z informacijami o družbeni odgovornosti in prispevati k raz-voju le-te. Izdajatelj: IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Preradoviceva ulica 26 2000 Maribor, Slovenija info@irdo.si // www.irdo.si Telefon: + 386 (0)31 344 883 Faks: + 386 (0)2 429 7104 Spletna mesta: www.irdo.si, www.horus.si, www.mladinski-delavec.si, www.chance4change.eu Uredništvo Glavni urednici: Darija Cvetko, Barbara Bradac Odgovorna urednika: Anita Hrast, ddr. Matjaž Mulej Kontakt: novice@irdo.si Naklada: elektronska oblika novic, poslano na najmanj 1400 naslovov Foto: IRDO in drugi avtorji V kontekstu družbene odgovornosti (zmanjšanje stroškov, onesnaževanja okol-ja) so novice v elektronski obliki. Za vsebi-no prispevkov odgovarjajo avtorji. Mnenja avtorjev niso tudi nujno mnenja uredniš-tva. Besedila niso lektorirana in so v slo-venskem in angleškem jeziku. Vse pravice pridržane. Ponatis celote ali posameznih delov je dovoljen le s pisnim dovoljenjem uredništva. Revija IRDO Mozaik je v letu 2015 prerasla meje clanstva, zato je namenjena clanom inšti-tuta IRDO, simpatizerjem, podpornim partner-jem ter poslovni in širši javnosti. Vsebine IRDO 4 Vlaganje v lokalno okolje - donosna naložba Intervju s Petrom Kokotom 7 Drugacna revolucija - Preno- vitvena revolucija O kakovostnih in trajnostnih stavbah 11 Prireditev in okrogla miza: Podjetje - družina Gibanje: »Ko dvignem sebe, dvignem Maribor« 12 Mladi, podjetništvo in DO 14 Demola Slovenija - aktivno ucenje skozi raziskovanje Predstavitev Demola delavnice na CMEPIUS konferenci o kakovosti ucen- ja in poucevanja 16 DO v Sloveniji 19 DO v Evropi in po svetu 21 Dogodki in konference 26 Razpisi in priložnosti V skladu z odlocbo št. 61510-6/20153 z dne 23.2.2016, ki jo je izdalo Ministrstvo RS za kulturo, je e-revija IRDO Mozaik, prve slovenske družbeno odgovorne novice, vpisana v razvid medijev pod zaporedno številko 2014. "Ni planeta B" 22. aprila letos je 175 držav podpisalo Podne-bni sporazum v Parizu. »Nov globalen podnebni sporazum zastavlja ambiciozen, a nujen nacrt na poti v trajnos-ten razvoj in nizkoogljicno družbo. Je univer-zalen, dolgorocen, pravno zavezujoc, uravno-težen in pošten dokument. Prvic v zgodovini vkljucuje vse države pogodbenice Konvencije o spremembi podnebja (195), vse toplogred-ne pline (TGP) in prakticno vse sektorje. Pari-ški sporazum je ambiciozen, saj vsebuje dol-gorocen cilj omejitve globalnega povecanja temperature pod 2 stopinji C in aktivna priza-devanja za omejitev pod 1,5 stopinje C. Neto nicelni izpusti TGP naj bi bili doseženi v drugi polovici tega stoletja, ko naj bi opustili rabo fosilnih goriv in energijo pridobivali iz obnov-ljivih virov energije. Prav tako pa je dogovor tudi pošten, saj vsebuje dolocila glede pomo-ci za najbolj ranljive in najmanj razvite države sveta s ciljem mobilizacije 100 milijard ameri-ških dolarjev letno do leta 2020 s strani razvi-tih držav,« je zapisano na spletni strani Mini-strstva RS za okolje in prostor. Kitajska je napovedala, da bo Podnebni spo-razum iz Pariza ratificirala do septembra letos, Francija napoveduje ratifikacijo do poletja, letos bodo to storile še Kanada, Mehika in Avstralija, kar nekaj držav pa je to že storilo. Bere se dobro. Koliko bo dvomilijonska Slove-nija pripomogla k zmanjševanju globalnega segrevanja? 23. aprila 2016 so tovarne še naprej proizvajale kemikalije, poraba nafte je na vrhuncu, tovarne še naprej proizvajajo plastiko. Koliko ogljicnega odtisa so pustili vsi ti voditelji, ki so leteli v Pariz? Papir vse pre-nese. Statisticni urad RS je objavil dobro novico, da zadnji podatki iz leta 2013 kažejo, da se je kolicina izpustov CO2 v Sloveniji z upoštevan-jem ponorov glede na leto 2012 zmanjšala za 5,7 %, k cemur so vsekakor pripomogli slo-venski gozdovi, saj je Slovenija tretja najbolj gozdnata država v Evropi, za Švedsko in Fin-sko. Prijetno branje vam želi ekipa uredništva e-revije IRDO Mozaik. Spoštovane clanice in clani Inštituta IRDO! Vlaganje v lokalno okolje str. 4 Podjetje Moja elektrarna d.o.o. želi prispevati k razvoju družbenega okolja zlasti z dvigovanjem zavesti o preblemu ogrevanja ozracja in obcanom ponujajo, da so ti aktivno udeleženi pri rešitvi zmanjševanja izpusta toplogrednih plinov. Pogovarjali smo se z direktorjem podjet-ja Petrom Kokotom. Aktivno ucenje skozi izobraževanje str. 14 Fasilitatorji programa Demola Slovenija so se udeležili mednarodne CMEPIUS konference »Kakovost visokošolskega ucenja in poucevan-ja«, ki je potekala 6. aprila 2016 na Brdu pri Kranju. Na konferenci so skozi delavnico na interaktiven nacin pokazali, kako deluje Demola proces. Prireditev Podjetje - družina str. 11 Prenovitvena revolucija stavb str. 7 S strani vlade je oktobra 2015 sprejeta Dolgorocna strategija spodbu-janja naložb v energetsko ucinkovitost stavb v Sloveniji bila uvršcena med 10 najboljših. V okviru projekta BUILD UPON Svetovnega združe-nja za trajnostno gradnjo bo 13 držav vladam pomagalo pri vzpostavi-tvi 2. razlicice prenove stavb. Bistvo gibanja »Ko dvignem sebe, dvignem Maribor« je dvig posame-znika, podjetnika in družbe, da prevzame odgovornost zase in svoje okolje v svoje roke, na eticen nacin. V gibanju deluje veliko prostovo-ljcev in entuziastov - tako posameznikov kot podjetnikov, motiviranih za pozitivne spremembe v družbi. Moja elektrarna d.o.o. je slovensko podjetje z vecinsko udeležbo avstrij-skega kapitala. S cim se podjetje ukvarja? Z vlaganjem v soncne elektrarne. Model vlaganja v soncne elektrarne smo v Slovenijo prenesli iz Avstrije, kjer je nakup soncnih elektrarn s pomo-cjo udeležbe državljanov že zelo priljubljen. Raz-vila ga je skupina PV - Invest, katere del je tudi slovensko podjetje Moja elektrarna. Podjetje je del skupine PV-Invest, enega najvecjih upravljav-cev soncnih elektrarn v Avstriji, ki je v zadnjih letih pripojila sedem soncnih elektrarn s skupno udeležbo v višini vec kot 20 milijonov evrov. Zakonsko zagotovljen odkup elektricne energije po fiksnih cenah državljanom Slovenije omogoca ekonomsko smotrno vlaganje v soncne elektrar-ne. Moja elektrarna vabi k sodelovanju obcane in podjetja, ki so pripravljeni vlagati v projekte vars-tva okolja z visoko donosnostjo vloženih sred-stev. Kako poteka vlaganje oziroma sodelo-vanje v Moji elektrarni? V bistvu gre za naložbo v soncne panele, iz kate-rih so sestavljene soncne elektrarne. Z minimal-nim vložkom 600 evrov pravzaprav zakupite en panel, lahko pa jih seveda kupite do 50 panelov. Zanimanje ljudi za tovrstne naložbe tudi v Slove-niji obstaja, saj so paneli soncnih elektrarn v Mariboru, Murski Soboti in Kidricevem že raz-prodani. Sedaj nudimo v zakup panele soncne elektrarne v Kamniku. Kolikšna je donosnost vloženih sred-stev? Podjetje Moja elektrarna na vložek zagotavlja fiksen 5% letni donos. Pomembno prednost tak-šnega nacina varcevanja je v tem, da vlagatelj ob sklenitvi pogodbe ni casovno vezan in lahko svo-je soncne panele kadarkoli odproda. Ali je takšna naložba tvegana? Naložba ni tvegana. Manjšega tveganja skoraj ne more biti, saj je tu kljucno jamstvo države, ki zagotavlja odkup proizvedene elektricne energije po vnaprej doloceni fiksni ceni za obdobje 15 let. Prav tako avstrijski lastniki zagotavljajo ustrezno kapitalizacijo in likvidnost podjetja Moja elektrar-na. Dodatna varovalka, da je vložek na varnem, je zaveza podjetja Moja elektrarna, da vam omo-goci, da lahko svoj vložek v soncne panele prido-bite nazaj tudi predcasno. Kako so ti dohodki obdavceni? Za fizicne osebe velja obdavcitev obrestnih pri-hodkov, torej kapitalskega dobicka v višini 25 %, pravnim osebam (s.p., d.o.o.) pa se obresti na vložek priznajo kot stroški podjetja. Neposredne-ga davka na obresti, kot ta velja za fizicne osebe, pri pravnih osebah torej ni. Kakšne ugodnosti prinaša udeležba pri vaših projektih? Kot že omenjeno so glavne prednosti naložbe: zajamcena fiksna letna obrestna mera, ki znaša 5 %, za vlagatelja ni nobenih vstopnih ali tekocih stroškov, vlagatelj lahko kadarkoli proda soncne module podjetju Moja elektrarna po isti ceni in najpomembneje— naložba je varna, saj država jamci za odkup elektrike po fiksni ceni za 15 let vnaprej. Kako odgovarjate na ocitke, da takšne elektrarne niso donosne? Evropska unija in vecina razvitih držav v svetu so se pred leti odlocili, da znižajo izpust toplogred-nih plinov predvsem s pomocjo vlaganj v obnov-ljive vire energije. Ker je energija sonca zastonj, tehnologija pridobivanja elektrike iz soncnega vira pa je bila takrat zelo draga, se je EU odlocila tovrstno tehnologijo podpreti z podporo zagota-vljana visoke cene odkupa elektrike. Skozi tovrs-tno subvencijo in posledicne investicije v foto-voltaiko se je strošek tehnologije obcutno zma-njšal. Še pred leti je investicija za kilowat (kW) soncne elektrarne stala okoli 3000 evrov, danes pa je strošek tovrstne investicije padel pod 1000 evrov. Investicija v soncne elektrarne v krajih z vec sonca kot v Sloveniji je že brez subvencij donosna. V Sloveniji se pricakuje, da bo vložek brez subvencij donosen po letu 2020. Podjetje temelji na slovenskem znanju in zaposlenih ter partnerjih z dolgolet-nimi izkušnjami in uporablja predvsem izdelke iz Slovenije in Avstrije. Vaš moto se glasi: vlaganje v lokalno oko-lje–donosnanaložba.Zakajtakšenmoto? Menim, da vložek v okolje prinaša obcutek, da so bili prihranki naloženi v nekaj koristnega za skup-nost. Poleg tega pa je donosnost naložbe za današnje case visoka. Katere sisteme za uspešno obvlado-vanje družbene odgovornosti vpeljuje-te v podjetje? Konkretno, kje in kako imate v podjetju vpeljano družbeno odgovornost? Podjetje Moja elektrarna želi prispevati k razvoju družbenega okolja. Predvsem poskušamo pri lju-deh dvigniti zavest problematike ogrevana ozrac-ja. Istocasno pa obcanom ponujamo, da so aktiv-no udeleženi pri rešitvi za zmanjšanje izpusta toplogrednih plinov. Samo en soncni panel zma-njša izpust toplogrednih plinov za 500 kg ogljiko-vega dioksida (CO2) v enem letu. Ker pa je prica-kovana življenjska doba soncne elektrarne okoli 50 let, se z enim panelom prihrani 25 ton ogljiko-vega dioksida. Na katero vpeljano rešitev s podrocja DO ste najbolj ponosni? Na naš prispevek k zvišanju zavesti za okoljevars-tveno problematiko. Vlagatelje redno obvešca-mo, koliko so s svojim vložkom na doticni soncni elektrarni pripevali k zmanjšanju izpustov toplo-grednih plinov. Ali bi mogoce znali morda financno ovrednotiti, kaj in koliko vam družbe-na odgovornost doprinese? Financno je zelo težko oceniti prispevek k druž-beni odgovornosti. Lahko se pa oceni koliko manj toplogrednih plinov je bilo proizvedenih s pomo- cjo vlaganja v soncne panele. Kakšni bi po vašem mnenju bili poziti-vniucinkistrategijealinacrtadružbe-ne odgovornosti gospodarskih subje-ktov,cebibilitisprejetinadržavniravni? Kot podjetnik sem pristaš spodbud, kjer imajo vsi udeleženci neko korist ob skupni skrbi za okolje. Katero pobudo, ki ste jo uvedli v vašem podjetju, bi morala vpeljati vsa podjetja, ce želijo biti družbeno odgovorna? Pri nam je na prvem mestu skrb za varno nalož-bo vlagateljev in skrb za okolje. Skrb za okolje je tema s katero bi se morala ubadati vsa vecja podjetja. V cem vidite dolgorocno dodano vre-dnostupoštevanjanaceldružbeneodgovornosti za vaše podjetje? Pri upoštevanju nacel družbene odgovornosti se dolgorocno zavest za družbeno odgovornost pri vseh udeležencih - lastnikih, upravljavcih, zapos-lenih, poslovnih partnerjih - dvigne in pozitivno vpliva na razvoj družbe. Nov clan Inštituta IRDO -podjetje Moja elektrarna d.o.o. »Vlaganje v lokalno okolje –donosna naložba« Podjetje je del skupine PV-Invest, enega najvecjih upravljavcev soncnih elektrarn v Avstriji, ki je v zadnjih letih pripojila sedem soncnih elektrarn s skupno udeležbo v višini vec kot 20 milijonov evrov. Podjetje Moja elektrarna želi prispevati k razvoju družbenega okolja. Predvsem poskušajo pri ljudeh dvigniti zavest problematike ogrevana ozracja. Istocasno pa obcanom ponujajo, da so aktiv-no udeleženi pri rešitvi za zmanjšanje izpusta toplogrednih plinov. Samo en soncni panel zmanjša izpust toplogrednih plinov za 500 kg ogljikovega dioksida (CO2) v enem letu. Ker pa je pricakovana življenjska doba soncne elektrarne okoli 50 let, se z enim panelom prihrani 25 ton ogljikovega diok-sida. Pripravila: Barbara Bradac Foto: arhiv Moja elektrarna d.o.o. Direktor podjetja Moja elektrarna Peter Kokot. Konstrukcija na strehi bivše tovarneStol v Kamniku je najvecja strešna soncna elektrarna v Sloveniji. Moja elektrarna – varcevanje z naložbo v zeleno energijo Preseneti podatek, da v stavbah preživimo pov-precno že 90 odstotkov svojega življenja, zato je še kako pomembno, da so le-te kakovostne: zgrajene iz nestrupenih materialov, napolnjene s cistim zrakom in veliko naravne soncne svetlobe, prijetne uporabniku in prijazne lastniku, predv-sem pa energijsko ucinkovite ter varcne, tako z energijo kot z viri. V obdobju, ko se vse pogosteje soocamo s katas-trofami, nastalimi kot posledica globalnega segrevanja, smo prisiljeni, da stavbe pogledamo še iz drugega zornega kota – kot pomembnega povzrocitelja prej opisanih težav našega planeta. Kar 40 in vec odstotkov toplogrednih plinov gre pripisati stavbam. In ce želimo omiliti posledice segrevanja ozracja ter zaustaviti nadaljnje ones-naževanje atmosfere, moramo izvesti nekatere nujne ukrepe. Strategija prenove stavb Nujne ukrepe so nam kot zaveze (berite=zakonodajo) zapisali v vladi EU. Razmiš-ljati pa moramo dolgotrajno in globalno. Doku-ment, ki doloca podrobnosti tega dolgorocnega nacrtovanja, se imenuje Strategija prenove stavb, k njeni ustvaritvi pa so bile z uredbo EU pozvane vse države clanice že pred casom. Rok za oddajo prve razlicice je bil 30. april 2014. Ker pa se tako podnebne spremembe kot nacini, kako jih omiliti, spreminjajo in pri slednjih predv-sem nadgrajujejo in izboljšujejo, zato je treba tudi Strategijo stalno dopolnjevati in izboljševati, za kar je bil dolocen rok treh let. To pomeni, da bodo morale vse države clanice od prej omenje-nega datuma dalje vsaka 3 leta strategijo preno-ve stavb dopolniti oz. prenoviti. Tako je naslednji rok že 30. april 2017 in od tedaj dalje vsaka 3 leta ponovno, za Slovenijo prvic že cez – leto dni. Zakaj tako kmalu? Ker smo rok za oddajo prve razlicice zamudili za dobro leto in pol – prva slo-venska razlicica strategije prenove stavb je bila pod imenom »Dolgorocna strategija spodbujan-ja naložb v energetsko ucinkovitost stavb v Slo-veniji« potrjena s strani vlade šele konec oktob-ra lani. Ob reviziji na sedežu EU je bila ocenjena zelo dobro ter uvršcena med 10 najboljših. To je za Slovenijo lep kompliment. Seveda pa s tem še ni receno, da že tako dobro narejena strategija ne more biti še boljša, ce se vanjo vtkejo sugestije, želje in potrebe njenih uporabnikov, to je, vseh sodelujocih v procesu prenove stavb. To je bila namrec poslovna zamisel avtorjev projektne pri-jave v okviru projekta BUILD UPON – clanskih organizacij v okviru Svetovnega združenja za trajnostno gradnjo World Green Building Council (WorldGBC v nadaljevanju) ter Evropske regio-nalne mreže (ERN WorldGBC) znotraj prejšnjega. Projekt BUILD UPON in prenovitvena revolucija Green Building Council-i oz. GBC-ji (kot se jih obicajno naziva s kratico) so nevladne in neprofi-tne organizacije, ustanovljene po enotnem pos-lovnem modelu, to pomeni, da je v vsaki državi lahko le ena sama takšna organizacija. V Sloveni-ji je to GBC Slovenia oz. Slovensko združenje za trajnostno gradnjo, sicer pa ERN WorldGBC kot najvecja regionalna mreža združuje vec kot 30 evropskih držav (skupaj z Rusijo, Malto in Izraelom). 13 izmed njih se je pod koordi-natorskim vodstvom Španskega GBC-ja uspeš-no prijavilo na razpis v okviru sheme Obzorje 2020 s projektom, imenovanim BUILD UPON. Projektna naloga, s katero so prepricali zahte-vne evalvatorje evropskih projektov, je bila »Podpora vladam pri vzpostaviti 2. razlicice prenove stavb«. Projekt BUILD UPON je terminsko naravnan na že omenjeni datum 30. april 2017, ko morajo države clanice EU oddati 2. razlicico strategije prenove. Zakljuci se namrec 28. februarja 2017, dva meseca prej. Do takrat morajo projektni partnerji iz 13-tih evropskih GBC-jev zbrati izhodišca za novo razlicico dokumenta, zbrano na sestankih ter delavni-cah s soustvarjalci prenove, kot smo v Slove-niji prevedli izraz »stakeholderji«. Prvo leto projekta je bilo namenjeno zbiranju nabora organizacij in posameznikov, ki so s podrocjem prenove stavb najtesneje poveza-ni. Le-ti so graficno javno prikazani v okviru aplikacije KUMU. To velja tako za slovenske soustvarjalce prenove, kot za soustvarjalce iz vseh ostalih 12-tih projektnih partnerskih držav ter tudi iz Evrope. Ti podatki so že sami po sebi neprecenljivo koristen vir informacij za številna podjetja in druge organizacije, ki morajo poslovno ali privatno raziskati to pod-rocje v doloceni državi. Drug pomemben »izdelek« številnih sestankov pa je nabor ovir trajnostne gradnje v Sloveniji. Sad sestankov, ki so se zakljucili z delavnico, na kateri so bili prisotni najbolj kljucni soustvarjal-ci prenove, je seznam glavnih ovir, razporejenih v pet podrocij: ovire s podrocij ozavešcenosti, znanja in vešcin, financ in gospodarstva, politi-ka in zakonodaje ter administrativne ovire. Za preseganje le-teh je bila v spletno stran pro-jekta BUILD UPON vgrajena vikipedija prenove z imenom RenoWiki, kjer so zbrane pobude iz vseh 13-tih držav in širše iz EU (skupno že vec kot 600 primerov), neprecenljiv vir podatkov o izvedenih primerih dobrih praks, pospremljenih s podatki o vplivu in ucinku le-teh. RenoWiki je nenehno živa aplikacija, ki se še nadalje polni z novimi pobudami, tudi iz držav, ki niso partne-rice v projektu. Na tem mestu je treba poudari-ti zavezo GBC-jev k t.i. »odprtokodni delitvi izkušenj in znanj«, po kateri vsak, ki nekaj razvi-je, to brez nadomestila deli s partnerskimi organizacijami. Zato bodo tudi vsi izsledki pro-jekta zbir lokalnih in regionalnih znanj iz vse Evrope ter ponujeni najširšemu obcinstvu. V drugem letu projekta se bo v Sloveniji odvilo 6 poslovnih dogodkov (delavnic), na katerih se bodo zbirala že omenjena mnenja in sugestije od najširše strokovne javnosti, predvsem pa investicijskih služb v okviru obcin, gospodars-tva, energetskih agencij, ipd., vse to s ciljem, da bo 2. razlicica prenove stavb resnicno dokument, ki bo smernica javnim službam in podjetjem ter predvsem gospodarstvu za nacrtovanje razvoja in proizvodnje. Zakaj prenovitvena revolucija? Izhodišc za vpeljavo tega izraza je vec. Prvo je nesporno soglasje tako rekoc vseh, da je lah-ko prenova stavb tisti vzvod, ki bo dvignil iz blata propadlo slovensko gradbeništvo. Šte-vilke, ki so bile predstavljene na prvem poslo-vnem dogodku v projektu BUILD UPON, ki je bil 14. aprila v Park EKO Hotelu v Bohinjski Bistrici, to trditev potrjujejo. Prenove so gle-de na zahteve po energijski ucinkovitosti EU potrebne tako rekoc vse stavbe, ki so starejše od 15 let. Govorimo torej o vrtoglavih števil-kah, ki pa zahtevajo ustrezno izvedbeno pod-poro. In to lahko zagotovi le kakovostno in s sodelovanjem vseh vpletenih strani izdelana strategija, saj npr. navkljub željam in ambici-jam s sedanjimi proizvodnimi zmogljivostmi nismo sposobni slediti tako obsežnim izzivom. Drugo izhodišce prenovitvene revolucije je spoznanje z uvodnih sestankov, kjer se je kot najvecja ovira trajnostni gradnji izkazalo pomanjkanje znanja o trajnostni gradnji na vseh ravneh – od ministrstev do obcin, arhite-ktov in projektantov, izvajalcev, investitorjev, vzdrževalcev stavb, nepremicninarjev, bank, .. ter na koncu seveda lastnikov stavb in njiho-vih uporabnikov. Tudi to pomanjkanje znanja terja revolucijo – revolucijo in spremembo razmišljanja v naših glavah, brez katere bo pot najprej mocno prepocasna. Oviro pomanjkanja znanja smo se v Sloven-skem združenju za trajnostno gradnjo odlocili reševati z vzpostavitvijo e-izobraževalne platforme, poimenovane SustainBuild. Na tem mestu bodo clani združenja – priznani slovenski strokovnjaki, brezplacno predstavili osnove trajnostne gradnje in to v obliki inovati-vno zasnovanih, uredniško nacrtovanih video-predavanj, ki bodo s svojo strukturiranostjo omogocala preprostejšo uporabo ter predvsem optimalno funkcionalnost. E-izobraževalna platforma je namrec zamišljena kot mesto, kjer lahko kdor koli in kadar koli na uporabniku pri-jazen nacin poišce osnovne odgovore na svoje dileme, preko spleta dostopna rešitev pa odpi-ra dostop najširšim plastem uporabnikov. Med pomembnimi cilji takšne odlocitve je predvsem izpostavljen splošen dvig informiranosti najšir-ših plasti prebivalstva ter posledicna rast pov-praševanja na tem podrocju. E-izobraževalna platforma Sustainbuild je tudi podpora poslovnim dogodkom, saj želimo da imajo njihovi udeleženci možnost, da se pred-hodno seznanijo s tematiko predavanj na njih. Le-tako so lahko njihovi predlogi in sugestije za 2. razlicico strategije prenove še bolj strokovni in utemeljeni. Poleg tega pa bo to tudi prostor neprekinjenega dialoga – tam se bodo tudi med posameznimi poslovnimi dogodki v okviru odprtega foruma izmenjevala mnenja, kontak-tirali predavatelji ter strokovnjaki ter seveda spremljali izsledki do tedaj nabranih izhodišc s predhodnih dogodkov. Kaj je ponudil 1. poslovni dogodek? Najprej je treba poudariti, da se glede na pre-danost gibanja trajnostni gradnji polaga poseb-na pozornost sami lokaciji dogodka oz. temu, da je tudi ta cim bolj trajnostna. Za prvo izbra-no tocko to nesporno velja, saj se lahko Park EKO hotel pohvali tako s številnimi energijsko ucinkovitimi rešitvami na podrocju izrabe toplote kot tudi z varcno rabo energije, pa tudi z drugimi okoljskimi priznanji in certifikati. V prijetnem okolju z naravno svetlobo oblite ter z navdihujocim razgledom ozaljšane preda-valnice je bilo tako tudi delo izjemno ucinkovi-to. Poudarke so mu dali vrhunski predavatelji ter aktualne tematike: doc. dr. Marjana Šijanec Zavrl, ki je predstavljala trenutno veljavno razli-cico strategije prenove, Friderik Knez, ki je opi-sal gradbene materiale v luci zahtev prihodnos-ti ter dr. Bruno Dujic, ki je izpostavil slovenske priložnosti na podrocju lesenogradnje. Mozaik so dopolnile predstavitve aktualnih razpisov ter nacrtov za prihodnost Eko Sklada ter razširje-nih kriterijev trajnostne gradnje, ki bodo sto-pili v veljavo naslednje leto v izvedbi predsed-nika GBC Slovenia Stojana Habjanica. Prvi nabor sugestij za 2. razlicico prenove stavb se je tako nabral, udeleženci dogodka pa so odšli na svoje domove zadovoljni prav tako kot organizatorji. Naslednji poslovni dogodek iz niza BUILD UPON bo pokril skrajni vzhodni del Slovenije, to je Prekmurje, Prlekijo in mariborsko regijo, tematsko pa se bo usmeril na podrocje zdravja in bivalnega ugodja v stav-bah. Tudi datum zanj je že dolocen na 19. maj, wec informacij o poslovnih dogodkih ter proje-ktu BUILD UPON pa je na voljo na spletnih stra-neh www.gbc-slovenia.si in www.buildupon.eu Kakovostne in trajnostne stavbe Drugacna revolucija –prenovitvena revolucija! Izraz »revolucija« je nastal iz potrebe, da se da ime gibanju množic s ciljem porušitve nekega obsto-jecega, preživelega sistema. Najpogosteje so imele revolucije politicen predznak. Tokrat pa želimo besedo »revolucija« uporabiti, da bi cim bolje opisali proces, ki ga želimo sprožiti. Vezan pa je na stavbe. Vse stavbe, tiste, v katerih bivamo, druge, kjer delamo ali se ucimo, tretje, v katerih se zaba-vamo ali treniramo, … Pripravila Irena Hlede, GBC Slovenija. Foto: Irena Hlede http://buildupon.eu/sl/pobude/ Nekaj utrinkov s poslovnega dogodka BUDIL UPON v Bohinjski Bistrici. Tokrat lahko sodelujete pri organizaciji, udeležbi ali pokroviteljstvu okrogle mize »PODJETJE – DRUŽINA«, ki bo v petek, 20.5.2016 med 11.30 in 15. uro v Viteški dvorani Pokrajinskega muzeja v mariborskega gradu. Vabljeni ste družbeno-odgovorni posamezniki in podjetja, tudi družinska podjetja ter partnerji gibanja »Ko dvignem sebe, dvignem Maribor«, da predstavite svoje dobre prakse, kako z vpelje-vanjem cloveških vrednot v svoje poslovanje dvi-gujete uspešnost in ucinkovitost tako vaših zapo-slenih kot vašega podjetja. Vstop je prost, do zapolnitve prostora imajo prednosti sodelujoci. Nosilec gibanja je društvo Pupillam, socialno podjetje, ki za svoje aktivnosti gibanja “Ko dvignem sebe, dvignem Maribor” ne prejema financiranja. Zato vas poziva, da podprete prired-itev, kakor tudi samo gibanje, in sicer lahko to naredite kot: . partnerji gibanja “Ko dvignem sebe, dvignem Maribor”, . pokrovitelji prireditve, . donatorji z nakazilom na racun IBAN SI56 6000 0000 0630 571 HRANILNICA LON. Prireditev bo promovirana na spletnih in facebo-ok straneh www.ocistimo.info, Fb Ocistimo za cisto sreco, www.Etika.si, www.Vitafit.si, Fb ETI-KA, Fb Eticna družba, Fb Vitafit. Partnestvo gibanja »Ko dvignem sebe, dvignem Maribor« V zameno za vašo donacijo 100 EUR dobite: . Predstavitev podjetja na spletni in facebook strani Ocistimo za cisto sreco. . Osebna motivacijska zgodba na spletni strani Ocistimo za cisto sreco za navdih drugim. . Popust pri oglaševanju v partnerskih medijih – vec informacij na povpraševanje. . Brezplacna udeležba na nekaterih delavnicah, popust pri nekaterih delavnicah. . Udeležba na dogodkih, mreženje, druženje. Kontakti: Društvo Pupillam, so.p., predsednica Iris Magaj-na info@pupillam.si, GSM: 041 280-009. Donaci-je lahko nakažete na TRR racun št: IBAN SI56 6000 0000 0630 571 HRANILNICA LON. info@ocistimo.info, www.ocistimo.info, https://www.facebook.com/ocistimo Stiki z javnostmi, Partnerski paket, pokrovitelj-stva in donacije: Miro Mihec, univ.dipl.ekon, direktor podjetja Etika d.o.o., podjetje za eticno oglaše-vanje in projekte, ulica kraljevica Marka 6, 2000 Maribor, GSM: 041 710-277. Ko dvignem sebe, dvignem Maribor Prireditev in okrogla miza Podjetje-družina Bistvo gibanja »Ko dvignem sebe, dvignem Maribor« je dvig posameznika, podjetnika in družbe, da prevzame odgovornost zase in svoje okolje v svoje roke, na eticen nacin. V gibanju deluje veliko prostovoljcev in entuziastov - tako posameznikov kot podjetnikov, motiviranih za pozitivne spre-membe v družbi.. Napisal: Miro Mihec, univ. dipl. ekon, direktor Etika d.o.o., podjetje za eticno oglaševanje in projekte , Kraljevica Marka ulica 6, 2000 Maribor, 041 710-277 in stiki z javnostmi društvo Pupillam, partnerski paket, pokroviteljstva in donacije Evropski forum Alpbach Letos bo od 17. avgusta do 2. septembra 2016 potekal Evropski forum Alpbach pod krovnim naslovom NewEnlightenment. Na forumu, kjer se vsako poletje zbere vec kot 700 perspektivnih mladih iz vec kot 45 držav, bodo perspektivni mladi skupaj s pomembnimi gosti iz politike, uspešnimi gospodarstveniki in uglednimi akade-miki, razpravljali o perecih aktualnih vprašanjih in se zlasti spraševali, ali smo danes na pragu novega razsvetljenstva? Kakšne spremembe v znanosti so potrebne za soocanje z izzivi sodob-nega sveta? Kako naj bi izgledal v prihodnost usmerjen diskurz? Vec o forumu si preberete na spletni strani www.alpbach.org/en/. Vec. Vir: Mladinski svet Slovenije Danes mladi upi, jutri prihodnost slo-venskega gospodarstva AmCham (Ameriška gospodarska zbornica) Slo-venija je leta 2010 zacela izvajati zelo uspešen brezplacen program AmCham Young Professio-nalsTM, ki je namenjen mladi aktivni generaciji, stari od 25 do 35 let in zaposleni pri podjetjih, clanih AmCham Slovenija. Glavni cilj programa je razvoj nove generacije obetavnih mladih liderjev s poudarkom na pomembnosti vzorni-kov ter uvajanju pomena liderstva v slovensko poslovno okolje. Cilj AmCham Slovenija je, da mladim liderjem pomaga ozavestiti pomen mehkih vešcin, vrednot in pozitivnih lastnosti ter jih spodbudi k doseganju svojih potencialov. Zato dajte priložnost svojim mlajšim kolegom in jih vpišite v že 7. generacijo AmCham Young ProfessionalsTM. Prijave so odprte do 27. maja 2017. V sodelovanju z udeleženci 1. in 2. gene-racije programa in clanov Komisije za liderstvo in talente je nastal nabor 12 kvalitet, ki jih mora posedovati vsak dober poslovni lider: Odgovornost, Ambicioznost, Komunikativ-nost, Kreativnost, Integriteta, Strast do dela, Strokovnost, Socialna odgovornost, Empatija, Nacelnost, Motiviranost in Vizionarstvo. Vec. Vir: siol.net Javni natecaj »Kje so meje?«: povabi-lo mladim filmskim ustvarjalcem Pekarna Magdalenske mreže vabi mlade med 15. in 23. letom na natecaj za kratki igrani, dokumentarni ali animirani (tudi stop-motion) film v dolžini max. 5 min. Natecaj opredeljuje osnovno temo: Boj proti sovražnem govoru in diskriminaciji v odnosu do beguncev in migrantov. Filmi, prispeli na nate-caj, naj upoštevajo sledeca vsebinska izhodišca: - informiranje mladih o oblikah diskriminacij in socialne izkljucenosti, s katerimi se srecuje ome-njena ciljna skupina; . informiranje mladih o nesprejemljivosti uporabe sovražnega govora v odnosu do omenjene ciljne skupine; . spodbujanje solidarnosti z omenjeno ciljno skupino. Žirijo bodo sestavljali strokovnjaki iz podrocja filma in animacije ter clani Sveta za odziv na sov-ražni govor. Vsi prispeli izdelki bodo prikazani na javni predstavitvi 20. 6. 2016 na Svetovni dan beguncev v Pekarni Magdalenske mreže v Mari-boru. Filma obeh kategorij z najmocnejšim spo-rocilom bosta nagrajena z brezplacno udeležbo na delavnici stop-motion animacije v okviru 6. Mednarodnega filmskega festivala StopTrik, ki jo bo vodil priznan avtor Miloš Tomic (Samostojno delo) in s strokovnim predavanjem iz podrocja filma (Delo pod mentorstvom). Izpostavljena bosta tudi na socialnih omrežjih in spletnih straneh Pekarne Magdalenske mreže ter Urada Vlade RS za komuniciranje. Vsi prispeli filmi bodo objavljeni pod profilom organizacije na spletnih straneh za izmenjavo videov (Vimeo, Youtube). Rok za prijavo na javni natecaj »Kje so meje?« je najkasneje do 30.5.2016. Mladi,podjetništvo in družbena odgovornost Trije zmagovalci Startup vikenda V okviru programa spodbujanja podjetništva z družbenim ucinkom FERFL je potekal Startup vikend podjetništva z družbenim ucinkom Ferfl, med 15. in 17. aprilom z zakljuckom v nedeljo popoldan, ko je strokovna komisija ocenjevala ekipe. Trije zmagovalci so bili izbrani in se bodo vkljucili v Šolo podjetništva. Zmagovalec Startup vikenda april 2016 je bila ekipa Vitalizem z idejo alternativne pomoci pri živalih (alternativno zdravljenje hišnih ljubljenckov), na drugem mes-tu je pristala ekipa Sedežka- kavarna s posredo-valnico starih predmetov (ponovna uporaba pohištva, knjig, pripomockov, oblek s kavarno) in tretje mesto je zasegla ekipa Leteci kmet z idejo oskrba kmetije v casu dopusta clanov kmetije (zagotoviti zaupanja vredne delavce, ki bodo vodili kmetijo, ko bodo šli lastniki na dopust). Vec. Vir: ferfl.si Foto: facebook stran Ferf Hacker/s School: HTML + CSS Si želiš postati hacker? Še nisi nikoli napisal niti vrstice kode? Potem je dogodek v petek 6. in soboto 7. maja prav zate. V dveh dneh bodo ude-leženci spoznavali osnovna dva jezika, ki pogan-jata svetovni splet: HTML in CSS, spoznali kakšne so lastnosti obeh jezikov, nacin uporabe, prede-lali prakticne primere in skozi celoten dogodek gradili spletno stran. Dogodka se lahko udeležite brez kakršnegakoli predznanja. Vec. Vir: Društvo Mladinski ceh Imamo zmagovalce POPRI 2016 Izmed 95 prijavljenih idej na tekmovanje POPRI je državna strokovna komisija izbrala tri zmago-valce. Zmagovalci POPRI 2016 so ekipe SmartJug iz Maribora, Merilnika prevodnosti in CO2 iz Lju- bljane in Coolschool iz Solkana. Zakljucne prire-ditve vseslovenskega podjetniškega tekmovanja POPRI, ki je bila 18. aprila 2016, se je udeležilo vec kot 350 posameznikov iz cele Slovenije, med njimi tekmovalci, starši in mentorji, clani stroko-vne komisije, podjetniki, clani podjetniškega podpornega okolja ter drugi podporniki projekta POPRI. Tekmovalo je 260 mladih. Vir: Primorski Tehnološki park Tudi mladi ustvarjajo zelena doživetja v turizmu Turisticna zveza Slovenije (TZS) je v sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo organizirala že 30. festi-val Turizmu pomaga lastna glava. V maribor-skem Mercator centru Tabor je bila sklepna turi-sticna tržnica, na kateri so se predstavili najboljši udeleženci festivala. Vsako leto osnovnošolci pripravijo turisticne naloge, v katerih razvijajo turisticne ideje in proizvode; nemalo se jih na koncu tudi uresnici. Tema letošnjega festivala je bila Zeleni turizem. Na razpis se je prijavilo kar 99 osnovnih šol, vsaka s svojo edinstveno idejo, na podlagi katere so razvili turisticni proizvod na dolocenem obmocju. Strokovna komisija je izbrala 16 najboljših stojnic, ki so jih pripravili ucenci OŠ Ivana Tavcarja Gorenja vas - Podružni-cna šola Sovodenj, OŠ Josipa Vandota Kranjska Gora, OŠ Slivnica pri Celju, OŠ Pohorskega batal-jona Oplotnica, OŠ Puconci, OŠ Miška Kranjca Velika Polana, OŠ Miška Kranjca Ljubljana, OŠ Ob Dravinji Slovenske Konjice, OŠ Sv. Ana, OŠ Ljudski vrt Ptuj, OŠ Šentjernej, OŠ Ribnica na Pohorju, OŠ Šentjanž pri Dravogradu, OŠ Simona Gregorcica Kobarid - Podružnicna šola Breginj, OŠ Antona Šibelja Stjenka Komen in OŠ Secovlje. Vir: lokalno.si Študenti + ekologija = ŠTEKO ŠTEKO je projekt, ki ga, zdaj že tradicionalno, organizira oddelek za socialna in zdravstvena vprašanja študentov Študentske organizacije Univerze v Mariboru (ŠOUM). V okviru cistilne akcije ŠTEKO so študenti in ostali udeleženci cis-tili okolico študentskih domov, UŠC-ja in ŠTUK-a ter s tem pripomogli k cistejši prihodnosti. Pros-tovoljci so odpadke že med pobiranjem locevali v 4 vrece: embalaža, steklo, ostali odpadki in nevarni odpadki. Za odvoz le-teh pa je ob koncu cistilne akcije poskrbelo podjetje Snaga. Vir: naj-di.si Demola Slovenija je del globalnega inovacijskega ekosistema Demola Network, ki izvira v mestu Tampere na Finskem. Program omogoca ustvar-jalno okolje, v katerem sodelujejo in soustvarjajo študenti, profesorji in predstavniki podjetij. Štu-denti pridobivajo nova znanja po metodi ucenja na podlagi prakse (angl. learning–by–doing) oz. realnega poslovnega problema, na katerega morajo poiskati uporabno in koristno rešitev. Gre za nasproten proces ucenja kot ga poznamo na šolah: študenti se najprej seznanijo s problemom v praksi, ki ga nato dopolnijo s teoreticnim znan-jem, ki je potrebno, da pridejo do optimalne reši-tve. Podjetja in druge organizacije, ki razpišejo problem, pa na ta nacin pridobijo sveže in kreati-vne ideje za rešitev problema in morebitne bodoce sodelavce ali zaposlene. Demola cikel oz. sezona (te so prilagojene študi-ju, zato gre za zimsko in poletno sezono) traja 3 mesece in pol. Vsak projekt v sezoni se pricne tako, da podjetja razpišejo problem, s katerim se soocajo. Študenti se v program prijavijo preko spleta, v prijavnici pa oznacijo do tri projekte, na katerih bi si želeli delati. Na osnovi zahtev posa-meznega projekta in prijavnic študentov se ses-tavijo projektne multidisciplinarne ekipe, ki jim je dodeljen tudi fasilitator, ki študentski ekipi pomaga in jih vodi skozi celoten demola proces. Da bi lahko študenti v polnosti izkusili proces ucenja skozi prakso, mora ta potekati v varnem okolju, v katerem lahko raziskujejo svoje ideje, ustvarjajo in tudi ne uspejo. Hkrati pa morajo razumeti, da imajo do projektnega partnerja in ostalih clanov ekipe odgovornost. Naucijo se, kako postaviti prave in dosegljive cilje, ki vodijo do uspešnega zakljucka projekta. Demola Slove-nija študentom nudi takšno okolje, v kateri fasili-tatorji vodijo študentsko ekipo skozi proces reševanja problema in izzive, ki jih prinaša tim-sko delo in sodelovanje s projektnim partner-jem. Študenti se naucijo prepoznati potrebe, ki so v ozadju vsakega problema in kako prepozna-ti dodano vrednost, ki jo neka rešitev nudi konc-nim uporabnikom. Naucijo se testirati, ali ima inovativna rešitev, ki so jo razvili, potencial pos-tati uspešna in ne nazadnje tudi predstaviti idejo širši javnosti. Verjamemo, da Demola Slovenija prispeva h kakovosti izobraževalnega sistema v Sloveniji in predstavlja novo obliko ucenja in širjenja znanja, ki spodbuja študente, da želijo širiti svoje znanje in globlje razumejo teorijo ter njeno aplikacijo v praksi. Demola proces vkljucuje številne mejnike, pomembne za napredek na projektu. Na splošno lahko celoten proces opišemo v nekaj pomem-bnih korakih. Na zacetku vsaka ekipa pricne z izzivom, vendar morajo, preden lahko pricnejo delati na problemu, resnicno razumeti problem, pa tudi širše okolje, v katero je problem postav-ljen. Ekipa mora najti jedro problema, za kar si mora vedno znova zastavljati vprašanje, »zakaj« se dolocen problem pojavi. Za dolocen problem vedno obstajajo številni razlogi oz. vzroki, obe-nem pa se izraža v številnih posledicah. Študenti morajo razumeti te povezave, preden pricnejo z drugo fazo reševanja problema. Fasilitatorji pri Demoli smo skozi proces dela spoznali, kako pomembno je, da študenti konkretno zapišejo in razclenijo problem, ki ga rešujejo, pri tem pa jim pomagamo, da je opis jasen, da vsebuje omejit-ve in dodatne interpretacije. Dobro razumevanje problema privede študente do naslednje faze – viharjenje možganov oz. »brainstorming«, ki je že dobro poznana metoda zbiranja idej. Študente spodbujamo, da so pri kreiranju idej svobodni, da idej ne filtrirajo, se ne omejujejo ali obsojajo. V ospredje postavljamo kvantiteto pred kakovos-tjo. Slednja se bo izrazila skozi filtriranje zbranih idej in nadaljnji razvoj rešitve. Razvojna faza projektov je obicajno dolga in predstavlja svojevrsten izziv, pa vendarle morajo ekipe cim prej priti do faze prototipiranja. Testi- ranje je bolj koristno in povratne informacije potencialnih uporabnikov veliko bolj uporabne in dragocene v zgodnji fazi razvoja kakor na kon-cu, ko lahko zelo malo spremenimo. V tej zgod-nji fazi lahko študenti še vedno opustijo doloce-ne ideje in poišcejo nove rešitve za problem. Faze razvoja, prototipiranja in pridobivanja pov-ratnih informacij so najbolj pomembne in jih poskušamo v demola procesu projekta ponoviti dva do tri krat. Na koncu študenti predstavijo svojo rešitev obcinstvu, strokovni komisiji in projektnemu partnerju. Tako imenovano »pitchanje« študen-tom predstavlja velik izziv, saj velikokrat ne zna-jo predstaviti svoje rešitve na primeren nacin. Fasilitatorji jih pomagamo, da so njihove pred-stavitve uravnotežene (ne prevec strokovne in razumljive tudi laicni javnosti) in da se osredoto-cijo na pomembne dele: potrebe strank, koristi, ki jih bodo imele od rešitve, pristop k rešitvi ipd. Demola proces je zelo fleksibilen in se lahko pri-lagodi na skoraj vsak tip projekta in vrsto ekipe. Pomembno je tudi, da se demola proces delno prilagaja potrebam študentske ekipe in izzi-vom, s katerimi se ekipa srecuje ter jim na naj-boljši nacin omogoca, da se ucijo. Vec o Demola programu na spletni strani: http://slovenia.demola.net/ Soustvarjanje študentov, podjetij in visokošolskih ustanov Demola Slovenija -aktivno ucenje skozi raziskovanje Skupina fasilitatorjev1 programa Demole Slovenija so se udeležili mednarodne CMEPIUS konference »Kakovost visokošolskega ucenja in poucevanja«, ki je potekala 6. aprila 2016 na Brdu pri Kranju. Na konferenci so skozi delavnico na interaktiven nacin pokazali, kako deluje Demola proces. Avtorji: Kristina Stojmenova, Klemen Krulec, Darija Cvetko, Niki Kozoderc. Foto: Arhiv Demola Slovenija. Fasilitator je tujka, ki v anglešcini oznacuje osebo, ki ima vlogo povezovalca in pospeševalca nekega procesa. Fasilitator ni mentor in pri delu s študenti ne daje vsebinskih sodb o rešitvah, ki jih študenti išcejo na zastavljen problem. Vloga fasilitatorja je, da študentom nudi pomoc, jih vodi skozi delovni proces iskanja optimalne rešitve in posreduje v primeru težav, ki jih skupina ni zmožna rešiti sama. Z ustreznimi vprašanji skupino usmerja in študente vodi skozi proces razumevanja problema, iskanja rešitev, prototipiranja in testiranja rešitve. Prav zaradi specificne vloge, ki jo ima fasilitator, smo v okviru programa Demola Slovenija tujko obdržali. Demola delavnica. Izjemno uspešno zakljuceno 1. poslov-no srecanje v okviru projekta BUILD UPON V cetrtek, 14. aprila je bilo v Park Eko Hotelu v Bohinjski Bistrici prvo poslovno srecanje, na katerem se v okviru projekta BUILD UPON zbirajo sugestije, mnenja in priporocila udeležencev za vnos v 2. razlicico prenove stavb. Srecanja so se udeležili predstavniki obcinskih investicijskih služb, lokalnih energetskih agencij ter gospodars-tva iz gorenjske regije ter tudi širše. V zelo zani-mivem, plodnem in tudi drugace uspešnem dia-logu smo zbrali lep nabor izhodišc, na katerih bomo v nadaljnjih 5 delavnicah, od katerih bodo prve štiri še v regijah, zadnja pa na vseslovenski ravni, gradili dokoncne predloge za naslednjo razlicico strategije prenove stavb, ki mora biti predana na EU že v roku dobrega leta dni, to je do 30. aprila 2017. Projekt BUILD UPON bo s svo-jim zbiranjem izhodišcnih podatkov zakljucil dva meseca prej, to je konec februarja 2017. Vec o srecanju bo v kratkem objavljeno na spletnih straneh GBC Slovenia, projekta BUILD UPON ter preko socialnih medijev Facebook, Twitter in Lin-kedIN. Z novim zakonom do neodvisnega zagovornika nacela enakosti Državni zbor je sprejel Zakon o varstvu pred dis-kriminacijo, ki bo nadomestil in posodobil veljav-ni Zakon o uresnicevanju nacela enakega obrav-navanja iz leta 2004. Kaj zakon konkretno prinaša v praksi za prebivalke in prebivalce Slovenije je v DZ pojasnila državna sekretarka Martina Vuk. »Zakon jasno prepoveduje diskriminacijo zaradi katerekoli osebne okolišcine. Diskriminacija pa pomeni vsako neupraviceno neenako obravnava-nje, razlikovanje, izkljucevanje, omejevanje ali opustitev, ki temelji na tej osebni okolišcini in katerega cilj ali posledica je manj ugodna obrav-nava ali položaj dolocene osebe.« Gre torej za splošen oziroma krovni zakon, ki doloca varstvo pred diskriminacijo, zaradi katerekoli osebne okolišcine na razlicnih podrocjih družbenega živ-ljenja. Temeljni namen tega zakona je tudi zago-tovitev ustrezne organizacijske samostojnosti in neodvisnosti delovanja zagovornika oziroma zagovornice nacela enakosti in s tem tudi dosle-dna uskladitev slovenskega pravnega reda s pra-vnim redom EU, saj je Republika Slovenija preje-la uradni opomin Evropske komisije zaradi dom-nevnih nepravilnosti pri prenosu treh direktiv slovenski pravni red, in sicer v zvezi z vzpostavit-vijo in delovanjem organa za spodbujanje enake-ga obravnavanja. In ce bi komisija postopek nadaljevala tudi pred sodišcem Evropskih skup-nosti nam grozijo dnevne kazni. Vec. Vir: Minis-trstvo za delo V obdobju od 2012 do 2014 se je v Sloveniji z inovacijsko dejavnostjo ukvarjalo skoraj 46 % podjetij Skoraj 46 % podjetij je v obdobju 2012–2014 uvedlo nove ali bistveno izboljšane proizvode na trg, nove ali izboljšane postopke v podjetju, uve-dli so organizacijsko ali trženjsko inovacijo, ali pa so inovacijske aktivnosti zaceli in jih še niso dokoncali ali so jih predcasno opustili. Ta podjet-ja imenujemo inovacijsko aktivna podjetja. V zadnjem opazovanem triletnem obdobju (2012–2014) se je odstotek inovacijsko aktivnih podjetij za 0,6 odstotne tocke zmanjšal glede na prejšnje obdobje (2010–2012). Najvec inovacijsko aktiv-nih podjetij (48 %) je uvedlo tehnološko in tudi netehnološko inovacijo. Podjetja iz predeloval-nih dejavnosti so še vedno v ospredju s skoraj 50-odstotnim deležem inovacijsko aktivnih, med-tem ko je bilo takih v izbranih storitvenih dejav-nostih nekaj vec kot 42 % vseh opazovanih pod-jetij. Vec. Vir: Statisticni urad RS Od maja boste spore s trgovci reševa-li z mediatorjem v podjetju Maja zacenja veljati direktiva o alternativnem reševanju sporov med kupcem in prodajalcem, kar pomeni, da boste morebitne spore s trgovci reševali ob navzocnosti priglašenega mediatorja. V primeru težav s trgovci se lahko po dodatne informacije obrnete na tržni inšpektorat, kjer opozarjajo, da veljajo drugacna pravila pri splet-ni prodaji ali prodaji od vrat do vrat kot v proda-jalnah, kjer blago vidite. Vec. Vir: www.rtvslo.si Vzpostavljena je nova spletna stran z nasveti za izboljšanje kakovosti zraka Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je vzpos-tavilo spletno stran www.mojzrak.si, na kateri so na poljuden nacin predstavljeni nasveti za ravna-nje posameznikov, ki bo prispevalo k izboljšanju kakovosti zraka. Za zmanjšanje onesnaženosti zraka je bila na mednarodni ravni, na ravni EU in v Sloveniji pripravljena vrsta ukrepov, vendar je za uspeh potrebno sodelovanje vsakega izmed nas. Poudarek spletne strani je na ukrepih za pravilno kurjenje v malih kurilnih napravah doma, ukrepih v prometu, v kmetijstvu, pri kurje-nju na prostem in pri uporabi pirotehnike. Vec. Vir: Ministrstvo RS za okolje Svet za varstvo živali podprl novelo zakona glede ostrejših kazni za muci-telje živali Na aprilski seji Strokovnega sveta za zašcito živali so clani obravnavali »Dobrobit živali v šolskih programih – enoten in celovit program«, kjer je vsebino predstavil dr. Iztok Tomažic z Biotehniš-ka fakultete. Svet se je seznanil tudi z dogodki na podrocju pasjih bojev in se seznanil s stališcem do žicnate ograje. V njem Vlado RS poziva, naj cimprej sprejme ukrepe za odstranitev nevarnih tehnicnih ovir, ki živalim povzrocajo mucenje in trpljenje. Svet se je seznanil s stališcem Vlade RS do pred-loga novele kazenskega zakonika, ki ga je v DZ vložila skupina poslancev. Strokovni svet za zaš-cito živali je pozdravil usklajeno stališce DZ in Vlade RS, da se ostreje kaznuje mucitelje živali. Vir: Ministrstvo RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Zagotavljanje zdravih delovnih mest za vse generacije je odgovor na demo-grafske izzive sodobnega casa V Ljubljani je 18. aprila 2016 potekal 4. Medna-rodni simpozij o zdravem življenjskem slogu o tem, da je naše zdravje v veliki meri odvisno tudi od delovnih pogojev ter o novih pristopih k ohra-njanju zdravega življenjskega sloga. "Zdravje omogoca in zagotavlja kakovostno življenje in je temeljni vir družbenega in gospodarskega razvo-ja. Zanj je v prvi vrsti odgovoren vsak posamez-nik, država pa je v sodelovanju s stroko pristojna in odgovorna za ustvarjanje pogojev, v katerih lahko ljudje skrbimo za zdrav življenjski slog," je zacela svoj uvodni nagovor državna sekre-tarka Nina Pirnat in nadaljevala: "Slovenija sodi med države, kjer beležimo dolgo pricako-vano življenjsko dobo, žal pa temu kazalcu v enaki meri ne sledijo pricakovana leta zdrave-ga življenja. Med odraslo aktivno populacijo predstavljajo kronicne bolezni veliko zdravs-tveno in financno breme, ki se povecuje s sta-ranjem. Bolezni srca in ožilja, razlicne vrste raka in obolenja dihal in prebavil so v Sloveniji tudi najpogostejši vzrok smrti". Podatki Euros-tata leta 2013 namrec kažejo, da v Sloveniji po zdravih letih življenja zaostajamo v primerjavi z EU povprecjem. Vec. Vir: Ministrstvo za zdra-vje Družbena odgovornost do zaposle-nih Vloga zaposlenih pri vprašanju o družbeni odgovornosti podjetja je pravzaprav dvojna. Po eni strani lahko govorimo o tem, kaj in kako lahko delavci prispevajo k družbeno odgovornim iniciativam podjetja, po drugi strani pa nas zanima, kako družbeno odgovor-na ravnanja sama zadevajo delavce. Podjetje mora namrec v sklopu »internih« družbeno odgovornih angažmajev s svojimi zaposlenimi ustrezno ravnati. Za Evropsko konfederacijo sindikatov to pomeni: . zagotavljanje kakovostnih delovnih mest in izobraževanja; . informiranje in vkljucevanje zaposlenih v dialog; . predvidevanje prestukruriranj, ki lahko povzrocijo spremembe v zaposlovanju in spoštovanje osnovnih socialnih pravic delavcev (npr. ILO konvencije). Prvi pogoj, da lahko govorimo o družbeni odgovornosti je, ugotavlja Evropska konfede-racija sindikatov, spoštovanje kolektivnih pogajanj in zakonov. To pomeni, da mora podjetje delovati tako, da spodbuja kolektivna poganja, kjer jih ni, in da omogoca vpletenost in dialog s sindikati, delavci in njihovimi pred-stavniki, hkrati pa spoštuje pravice svojih zaposlenih. Vec o družbeni odgovornosti do zaposlenih preberite v prispevku dr. Urše Golob in dr. Klementa Podnarja na tej spletni strani. Resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016—2025 »Skupaj za družbo zdravja« S predlogom Resolucije nacionalnega plana zdravstvenega varstva 2016–2025 »Skupaj za družbo zdravja« je dokument, ki naslavlja kljucne probleme zdravja in sistema zdravstvenega vars-tva v Sloveniji in postavlja temelje za zdravje v vseh politikah. Predstavlja podlago za razvoj zdravstva v Sloveniji v naslednjih desetih letih ter za pripravo in sprejetje ustreznih predpisov s podrocja zdravstvenega zavarovanja in zdravs-tvene dejavnosti ter ohranja vizijo kakovostnega in vsem dostopnega javnega zdravstva. V središ-ce postavlja uporabnika in izvajalca ter si v pred-videnih ukrepih prizadeva za: krepitev in varova-nje zdravja ter preprecevanje bolezni, optimiza-cijo zdravstvene oskrbe, povecanje uspešnosti sistema zdravstvenega varstva, pravicno, solidar-no in vzdržno financiranje zdravstvenega varstva. Vec. Vir: Ministrstvo RS za zdravje Pokojninski sistem za bodoce genera-cije V Beli knjigi so podrobno obravnavana temeljna nacela pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter nabor možnih ukrepov, podprtih z izracuni in simulacijami ucinkov, ki zagotavljajo vzdržnost pokojninskega sistema in ustrezne dohodke v starosti. Dolgorocne projekcije odhodkov kažejo, da bo pokojninska blagajna vzdržna vsaj še do leta 2022/2023. Kljub temu pa je potrebno pra-vocasno sprejeti zakonske podlage, ki bodo sta-bilnost pokojninskega sistema in ustrezne pokoj-nine zagotavljale tudi v prihodnje. Bela knjiga ne vsebuje le sprememb upokojitvenih pogojev, ampak še celo vrsto drugih novosti, kot so; pre-glednejši nacin izracuna pokojninske osnove s tockovnim sistemom, podaljšanje obdobja za izracun osnove, spremembe invalidskega zavaro-vanja, poenotenje osnov za placilo prispevkov. Kljucne ugotovitve Bele knjige. TV prispevek. Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Državni zbor sprejel Zakon o partner-ski zvezi Državni zbor je sprejel Zakon o partnerski zvezi. Za istospolne pare uvaja enake pravne posledice, kot jih ima zakonska zveza, a brez možnosti posvojitev in postopkov biomedicinske oplodi-tve. Vec. Vir: MDDSZ Sofinanciranje socialnovarstvenih programov v letu 2016 V okviru javnega razpisa je bilo za leto 2016 izbranih 60 izvajalcev, ki bodo izvajali socialno-varstvene programe. Programi so namenjeni preprecevanju in reševanju socialnih stisk posameznih ranljivih skupin prebivalstva (in v dolocenih primerih vzdrževanju sprejemljivega socialnega stanja posameznikov, pri katerih ne moremo pricakovati rešitve težav) in so dopol-nitev socialnovarstvenim storitvam in ukre-pom. Skupna vrednost 60 na novo izbranih programov znaša 2 milijona evrov. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti bo tako v letu 2016, skupaj z že veri-ficiranimi programi, ki jih je 113, sofinanciralo 173 socialnovarstvenih programov v skupni vrednosti 13 milijonov evrov. Vec. Vir: Ministr-stvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti 29. april, evropski dan medgenera-cijske solidarnosti 29. april beležimo kot evropski dan medgene-racijske solidarnosti. Zaradi vse daljše življenj-ske dobe in nizke rodnosti se namrec vse bolj spreminjajo razmerja med generacijami. Pre-bivalstvene projekcije napovedujejo Sloveniji v prihodnjih desetletjih mesto v skupini evrop-skih držav z najvišjim deležem starejšega pre-bivalstva. Idejo, da sveta nismo dobili v uprav-ljanje od naših prednikov, temvec smo si ga sposodili od naših potomcev, lahko uspešno povežemo z idejo medgeneracijske solidarnos-ti in sodelovanja. Ko govorimo o medgenera-cijski solidarnosti torej ne smemo imeti v mis-lih samo sedanjih generacij, ampak tudi gene-racije, ki šele prihajajo. V Sloveniji se pripravlja nova Strategija odzivov na dolgoživo družbo, ki bo doprinesla k temu, da Slovenija cez 30 let ne bo družba, v kateri bi prevladovala najšte-vilcnejša generacija, temvec da bo to vkljucu-joca družba vseh generacij, ki se bodo medse-bojno spoštovale in sodelovale. Vec. Vir: Mini-strstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti DO v Sloveniji Na leto se proda za okoli 20 milijard evrov banan, delavci na plantažah pa zaslužijo drobiž Banane so za jabolki drugo sadje, ki ga v Evropi pojemo najvec. Hkrati so peti najbolj prodajan kmetijski pridelek na svetu. Ceprav letna prodaja banan na drobno dosega vrtoglave številke - od 17,6 do 22 milijard evrov, od tega le 6,7 odstotka dobijo delavci na plantažah banan. Banane, po besedah Žive Lopatic iz Zadruge Buna, simbolizi-rajo vse vecjo moc trgovskih verig v mednarodni oskrbni verigi. Trgovci ohranjajo nizke malopro-dajne cene banan in pritiskajo, da odkupne cene banan padajo pod mejo vzdržnega, na škodo okolja in delavcev na plantažah, ki s svojim delom ne morejo dostojno preživeti. Na vse to opozarja akcija »Komu služijo banane?«, s katero je 20. aprila 2016, na svetovni dan banan, druš-tvo za sonaravni razvoj Focus in Zadruga Buna zacenjata kampanjo za pravicno sadje, ki bo raz-krila, kako tropsko sadje pride do nas. Vec. Vir: Finance.si BMW najbolj trajnostno podjetje na svetu Kanadska medijska hiša Corporate Knights je objavila seznam 100 najbolj trajnostnih podjetij na svetu v letu 2016. Adidas, ki je drugi najvecji proizvajalec športnih oblacil na svetu, je na 5. mestu, njegov najvecji konkurent, Nike, pa se letos ni uvrstil na seznam. H&M, ki je drugi naj-vecji trgovec oblacil takoj za Zaro, je na 20. mes- tu, Zara pa se prav tako ni uvrstila na seznam. Na prvo mesto seznama najbolj trajnostnih pod-jetij se je udeležilo podjetje BMW iz Nemcije, sledi Dassault Systemes iz Francije, na tretjem mestu pa je Outotec iz Finske. Vec. Vir: fashioni-sta.com Poslanci EP v boj proti nepravicnim trgovskim praksam Odbor EP za notranji trg in varstvo potrošnikov (IMCO) je 21. 4. 2016 glasoval o porocilu Evrop-ske komisije o nepoštenih trgovinskih praksah v verigi s preskrbo s hrano. Soglasno (34-0, 3 vzdr-žani) je bilo sprejeto porocilo, s katerim je odbor poslal jasen signal Evropski komisiji za vzpostavi-tev zakonodajnega okvira EU, ki bi celovito nas-lovil nepoštene trgovinske prakse v verigi pre-skrbe s hrano. UTP oziroma Unfair Trade Practi-ce (nepoštene trgovske prakse) lahko imajo ško-dljive posledice za kmetovalce ter majhna in sre-dnje velika podjetja v prehranski industriji, kar lahko vpliva na celotno evropsko ekonomijo. Škodljiv vpliv ima tudi na koncne potrošnike, saj bodo imeli omejen dostop in izbiro do pridelkov. Vec. Vir: European Parliament News Jedrski reaktorji v Ukrajini še vedno zbujajo skrb Ukrajina ima 15 dotrajanih jedrskih reaktorjev, ki so bili zgrajeni še v casu Sovjetske zveze. Do leta 2020 se bo vecini od njih iztekla nacrtovana življenjska doba. Nacrt ukrajinske vlade je, da vsem reaktorjem podaljša življenjsko dobo. Pri tem jo financno podpirata Euratom in Evropska banka za obnovo in razvoj, ki se ne odzivata na opozorila, da se posameznim reaktorjem živ-ljenjska doba podaljšuje brez potrebne presoje vplivov in da ne izpolnjujejo vseh varnostnih zahtev. V Kijevu so odloceni, da s financno pod-poro EU njihovo življenjsko dobo podaljšajo za vsaj deset let. Tako Evropa namesto pomoci pri okvirjanju nove energetske poti in upokojevanju zastarelih jedrskih zmogljivosti Ukrajini zavestno pomaga pri ohranjanju odvisnosti države od tega mocno negotovega energetskega vira. Ne le, da je to sporno z vidika varnosti in okolja, pomeni tudi nadaljno energetsko odvisnost od Rusije, za zmanjšanje katere naj bi si vsi prizadevali. Vec. Vir: Focus društvo N.I.C. E. nagrada -Evropska nagarada za inovacije na podrocju kulture in kretivnosti Pod vodstvom Evropskega centra za kreativno ekonomiji v Dortmundu je bila leta 2013 ustano-vljena Mreža za inovacije na podrocju kulture in kreativnosti v Evropi (N.I.C.E.). Mrežo je ustano-vilo 15 mest, univerz, agencij in posameznikov iz desetih držav. Vsako leto je razpisana nagrada, ki jo financira nemško Ministrstvo za gospodarstvo, energiji in industrijo, s cimer želi promovorirati inovacije, zlasti tiste, ki imajo vpliv na gospodars-tvo in širšo družbo. Za vec informacij o mreži in prijavi na natecaj, obišcite spletno stran www.nice-europe.eu. Vir: N.I.C.E. Nevarne igrace in oblacila Evropska komisija je objavila, da so v letu 2015 odkrili vec kot 2.000 nevarnih izdelkov za katera so sprožili opozorila po vsej EU. Kljucni izziv za nadzornike predstavlja vedno vec izdelkov, ki jih potrošniki kupimo po spletu izven držav EU. Med tveganji je bilo v letu 2015 najpogosteje prijavlje-no kemicno tveganje (cetrtina vseh obvestil), sle-dilo pa je tveganje poškodb (22 %). Kemicno tve-ganje je bilo najpogosteje vzrok za odpoklic pri igracah - v dobri tretjini primerov (37%). Najpo-gosteje so v igracah odkrili prepovedane ftalate. Petina izdelkov, ki je bila odpoklicana zaradi kemicnega tveganje je bila iz skupine nakita, ki je vseboval težke kovine, na primer nikelj in svinec. Sledijo tekstilni izdelki, ki so vsebovali nevarne kemikalije (13%). "Sistem hitrega obvešcanja je pripomogel k hitremu usklajevanju odzivov orga-nov za varstvo potrošnikov, da bi s trga odstranili nevarne proizvode po Evropi. Pred nami sta dva izziva: spletna prodaja in mocna prisotnost kitaj-skih proizvodov, ki je razvidna iz sistema hitrega obvešcanja," je povedala Vera Jourová, evropska komisarka za pravosodje, potrošnike in enakost spolov. Vec. Vir: Zveza potrošnikov Slovenije Disney and Recyclebank partnerja v kampanji za recikliranje Diseney in Recyclebank sta se združila v skupni promociji spremembe vedenja za trajnost. Oba partnerja upata, da bosta tako navdušila ameriš-ke družine in otroke, da bodo ti ob pomoci Disneyevh junakov in zgodb priceli z recikliran-jem. Interaktivna kampanja se imenuje »The Magic of Conservation« (Carovnija ohranjanja). Otroci se o recikliranju ucijo skozi igre, kvize in tako zbirajo tocke, ki vodijo do nagrad, kot so brezplacne e-knjige in popusti pri nakupih v spletni trgovini DisneyStore.com. Vir: CSR Euro-pe DO v Evropi in po svetu Napovednik: Mednarodna konferenca »Trendi na podrocju družbene odgo-vornosti 2016« 8. junija 2016 bo na IEDC (Bled) potekala tradici-onalna konferenca o družbeni odgovornosti. Tokratna konferenca bo v ospredje postavila dve temi: trajnostni razvojni cilji ter organizacij-ska kultura in trajnost. Dogodek organizirata Ekvilib Inštitut in UN GC Slovenija, soorganizaciji konference pa se pridružujejo IEDC – Poslovna šola Bled ter Mreža za družbeno odgovornost Slovenije. Kongres družbene odgovornosti 2016 7. in 8. junija 2016 bo v Londonu v Veliki Britani-ji potekal kongres, ki bo zbral vso smetano sve-tovnih družbeno odgovornih podjetij. Organiza-cija Ethical Corporation že 16. leto združuje in na pot družbene odgovornosti usmerja razlicna podjetja. Med 400 prijavljenimi podjetji bodo na letošnjem kongresu tudi Patagonija, Heathrow, Nespresso, Fairphone, Novo Nordisk in mnogi drugi s katerimi lahko v Londonu izmenjate mnenja in izkušnje. Iz Slovenije se je že prijavila Zavarovalnica Triglav in kdo še? Oglejte si tu. 19. SKOJ konferenca 19. Slovenska konferenca o odnosih z javnostmi bo potekala 4. in 5. aprila 2016 v Portorožu. Letošnja konferenca se bo posvetila naslednjim tematikam: - sodelovanje, interno komuniciran-je in zavzetost, povezovanje in digitalno komuni-ciranje, skladnost poslovanja in komuniciranje, medijske spremembe in spremembe v medijih, merjenje ucinkov odnosov z javnostmi, partici-pacija in vkljucevanje deležnikov v odlocevalske procese. Prijava. Vec. Vir: Slovensko društvo za odnose z javnostmi IV. Mednarodna znanstvena konferen-ca »Izzivi in težave sodobne družbe« Dne 4. in 5. 7. 2016 bo v RIS Dvorcu Rakican v Murski Soboti potekala IV. Mednarodna znans-tvena konferenca na temo Izzivi in težave sodob-ne družbe. Namen konference je predstavitev znanstvenih, raziskovalnih in strokovnih dosež-kov ter primerov dobre prakse naslednjih temat-skih sklopov: družina, nasilje, novodobne odvis-nosti, vzgoja in izobraževanje, krepitev zmoglji-vosti. Vec informacija na spletni strani www.ris-dr.si. Akademsko gospodarski kongres Izobraževanje in povezovanje sta kljucnega pomena za preseganje dosežkov na zasebnem in poslovnem podrocju. Letos Life Learning Acade-mia že tretje leto za sodelujoce Ucece se organi-zacije pripravlja najvecji letni dogodek v regiji: Akademsko gospodarski kongres (AEC), ki bo v sredo, 8. 6. 2016, s svecano letno prireditvijo ob 18. uri v Kongresnem centru Brdo pri Kranju. Dopoldne bo potekala mednarodna konferenca za povezovanje znanj pod naslovom: »Ucinki prenosa in povezovanja znanj«. Med raz-licnimi govorniki bodo kot gostje tudi priznana mednarodna imena. Vecerni dogodek je namen-jen podelitvi priznanj na podrocju znanj in ime-novanju novih Ambasadorjev znanj, ki prihajajo iz vsega sveta. Zaradi omejenega števila udele-žencev vas prosimo, da potrditve pošljete cim prej na e-naslov info@llacademia.com (ga. Mar-jetka Kastner, direktorica). Brez etike je komunikacija prepušcena sama sebi Pri Založbi Družina je izšla knjiga Etika komunika-cije, ki jo je napisal italijanski moralni filozof Adri-ano Fabris in bo v zacetku maja predstavljena slovenski javnosti. Pogovor o komuniciranju in nacelih kakovostnega medsebojnega dialoga in novinarski etiki bo v cetrtek, 5. maja, ob 19. uri v Galeriji Družina. Vodil ga bo komunikolog Božo Rustja, poleg avtorja knjige bo sodeloval tudi publicist Bernard Nežmah. Vec. Vir: www.druzina.si 4. konferenca o razvoju kadrov: Za prihodnost vseh Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije v sodelovanju s Službo vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko priprav-lja 4. konferenco o razvoju kadrov. Tudi letos bo potekala kot dvodnevni dogodek - 25. in 26. 5. 2016 v Kongresnem centru Thermana v Laškem. Tema bo sodelovanje kot kljuc do uspeha. Svoje izkušnje in strokovna mnenja bodo delili antro-polog dr. Jože Ramovš, avtorica knjige o sodelo-valnem voditeljstvu Sonja Klopcic, izvršna direk-torica Plastike Skaza Ana Laura Rednak, vodja ambulante Pro Bono Aleksander Doplihar, dr. med., mednarodni predavatelj Patrick Cowden in številni drugi zanimivi gosti. Prijave bodo odprte od 5. do 20. maja 2016 oziroma do zapolnitve prostih mest. Program in ostale infor-macije najdete tu. Kotizacije ni. Vec. Vir: Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije Najava mednarodne konference o nacrtovanju zelenih površin in zeleni infrastrukturi 17. maja 2016 bo v Ljubljani, Zeleni prestolnici Evrope, potekala mednarodna konferenca »Zelena infrastruktura - novi izziv za nacrtovanje mestne krajine«. Konferenco organizirata Druš-tvo krajinskih arhitektov Slovenije (DKAS) in Oddelek za krajinsko arhitekturo, Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, v sodelovanju z Mestno obcino Ljubljana - Zeleno prestolnico Evrope 2016 in Regionalno razvojno agencijo Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) kot partne-rico projekta TURAS. Namen konference je pou-dariti pomen strateškega in celovitega nacrtova-nja zelenih površin ter izpostaviti pomen in vlo-go zelenih površin za kakovost bivalnega okolja, blažitev vplivov podnebnih sprememb in vecan-je odpornosti mest proti njihovim posledicam, kot tudi vlogo zelenih površin pri ustvarjanju družbene, kulturne in gospodarske vrednosti urbanega okolja. Na konferenci bodo predstav-ljene domace in tuje izkušnje strateškega nacr-tovanja mestnih zelenih površin ter strokovni pogledi na potrebe in možnosti vkljucevanja teh znanj v koncepte kot so zelena infrastruktura in ekosistemske storitve, ki se kot skupni pristopi uveljavljajo v širšem evropskem prostoru. S kon-ferenco želijo opozoriti tudi na pomen in vlogo, ki jo ima za nacrtovanje trajnostnih, pametnih in ljudem prijaznih mest krajinska arhitektura ter predstaviti dobre prakse celovitega nacrtovanja mestne krajine in zelenih sistemov za razumeva-nje pomena njihovega vkljucevanja v urbanistic-no in prostorsko nacrtovanje. Vec. Vir: Regional-na razvojna agencija ljubljanske urbane regije 7. Evropska konferenca o alkoholni politiki bo novembra 2016 v Sloveniji V sodelovanju z Ministrstvom za zdravje RS in Nacionalnim inštitutom za javno zdravje bo 7. evropsko konferenco o alkoholni politiki Euroca-re organiziral 22. in 23. novembra 2016 v Ljublja-ni. Konferenca bo združila okoli 400 strokovnja-kov iz razlicnih evropskih in drugih držav, ki delu-jejo na podrocju alkoholne problematike (oblikovalci politik in odlocevalci, znanstveniki, strokovnjaki za alkohol in zdravje). Porocilo 6. evropske konference o alkoholni politiki, ki je bila pred dvema letoma v Bruslju, lahko preberete tukaj. Vec. Vir. Mobilizacija skupnosti za odgo-vornejši odnos do alkohola Konferenca Habitat III Konferenca Združenih narodov o stanovanjih in trajnostnem urbanem razvoju, imenovana Habi-tat III, bo potekala od 17. do 20. 10. letos v Ekva-dorju, v mestu Quito. Osrednja tema konference bodo inovacije in urbane rešitve. Organizacijo stranskih in mrežnih dogodkov lahko prijavite do 30. 5. 2016. Prijavni obrazci za stranske dogodke so dosegljivi tukaj, za mrežne dogodke pa tukaj. Vabilo predstavnikom podpornega okolja na predstavitev dobrih praks in izmenjavo izkušenj Javna agencija SPIRIT Slovenija vabi, da se v cetr-tek, 12. maja 2016 udeležite celodnevnega sreca-nja, ki bo potekalo v okviru konference PODIM v hotelu Habakuk v Mariboru. V Kristalni dvorani bodo potekale predstavitve raziskav in analiz s podrocja podjetništva in poslovnega okolja in primeri dobrih praks delovanja podpornega okol-ja. Vec. Vir: Spirit, javna agencija Dogodki, konference 8th Conference on Corporate Social Responsibility Hrvaška organizacija Hrvatski poslovni savjet za održivi razvoj (Croatian Business Council for Sus-tainable Development) organizira 8. konferenco o družbeno odgovornem poslovanju. Ta bo potekala 1. decembra 2016 v Hotelu Esplanade v Zagrebu. Organizatorji pozivajo k oddaji pris-pevkov na številne teme, kot so klimatske spre-membe, trajnostni promet, trajnostna energija, trajnostni razvoj in poslovanje, trajnostni razvoj in inovacije, izobraževanje na podrocju tranjnos-tnega razvoja, clovekove pravice, transparent-nost v poslovanju, družbena odgovornost v medijih in družbenih omrežjih, družbena odgo-vornost v delovnem okolju in druge. Vec. Vir: HRPSOR Javno povabilo za nabor in izbor dogodkov, katerih vsebine so namen-jene ciljnim skupinam narocnika -agencije SPIRIT Slovenija Predmet javnega povabila je nabor in izbor dogodkov in drugih promocijskih dogajanj, ki so v neposredni povezavi s podjetništvom, inovati-vnostjo in tehnologijo, v katerih izvedbo bi se kot partner vkljucila SPIRIT Slovenija. Javna agencija SPIRIT želi v letu 2016 partnersko sode-lovati pri organizaciji in izvedbi dogodkov, ki imajo v slovenskem prostoru že vecletno tradici-jo in pokrivajo tematike, ki so za SPIRIT Slovenija strateško pomembne in se odražajo v njenih programskih vsebinah. Rok za sprejem prijav na to povabilo je torek, 10. maj 2016. Vprašanja v zvezi z javnim povabilom morajo na e naslov: velko.glaner@spiritslovenia.si prispeti najkasne-je tri dni do roka za oddajo prijave. Kontaktna oseba je mag. Velko Glaner, Tel.: (01) 589 878. Vec o javnem povabilu najdete tukaj. Vir: Podje-tniski-portal.si CSR Europe objavlja seznam dogod-kov na podrocju DO CSR Europe (European business network for Cor-porate Social Responsibility) objavlja seznam dogodkov (seminarjev, webinarjev, konferenc in drugih dogodkov) na temo družbene odgovorno-sti. Kot clan CSR Europe lahko Inštitut IRDO svo-jim clanom zagotovi avdio udeležbo (poslušanje preko oddaljenega dostopa). Za prijavo pišite na clani@irdo, s pripisom, na kateri dogodek bi se radi prijavili. Vir: CSR Europe Konferenca: "ELEKTROMOBILNOST NA POHODU –E-MOBILNOST DELUJE!" Konferenco pripravlja Energetska agencija za Podravje v sodelovanju s Fakulteto za elektroteh-niko, racunalništvo in informatiko ter Štajersko gospodarsko zbornico, v okviru 25. mednarodne-ga posvetovanja - Komunalna energetika in EU projekta Emobility works. Potekala bo 11. maja 2016 v prostorih Fakultete za elektrotehniko, racunalništvo in informatiko, Smetanova ulica 17, Maribor. Na konferenci bodo predstavljene smernice in zakonodaja EU nalagajo državam, da pospešujejo uporabo elektricnih vozil, ob hkrat-nem pospeševanju obnovljivih virov energije za proizvodnjo elektricne energije, izpostavljeno bo, da elektricna vozila lahko pomenijo racionalizaci-jo stroškov, ob socasnem t.i. zelenem razvoju. S strani Ministrstva za javno upravo pa bo pred-stavljen postopek zelenega javnega narocanja in nakup elektricnih vozil. Vec. Vir: ŠGZ Delavnica »Kreativni tiri 01« Javna agencija SPIRIT Slovenija in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo - Direktorat za lesarstvo vas vabita na brezplacno delavnico »Kreativni tiri 01«, ki jo organizirata v sodelova-nju s Kreativnim centrom za les, Društvom inže-nirjev in tehnikov lesarstva Ljubljana in ostalimi partnerji. Gre za serijo predavanj uspešnih pod-jetnikov, ki delujejo na podrocju pohištva o last-nih izkušnjah, ki so jih pridobili ob aktivni udele-žbi ali izvedbi poslovno-kreativnih projektov in sejemskih nastopov v tujini. S predstavitvijo uspešnih podjetniških zgodb se bodo izkušnje, znanja in informacije inovativnih podjetnikov prenašale na udeležence predavanj s ciljem, da se jim omogoci lažje in kakovostnejše sprejema-nje odlocitev o primerljivi angažiranosti in vklju-cevanju v enake ali sorodne projekte. Prva delavnica bo potekala v sredo, 11. maja 2016, ob 18. uri v Ljubljani (Mesto oblikovanja Slovenija, Dunajska cesta 123). Udeležba je brezplacna. Vec. Vir: Spirit, javna agencija Mednarodna konferenca »Embracing the Circular Economy« V EU je že doseženo soglasje, da je prehod iz klasicnega, linearnega gospodarstva 'vzemi, izdelaj, uporabi, zavrzi' v krožno gospodarstvo nujen. Ce tega ne storimo zdaj, bo to pod vpra-šaj postavilo naš jutri. Obstojeci ekonomski sis-tem ni vzdržen. Vprašanje ni, zakaj preiti v krož-no gospodarstvo, temvec kako to storiti. V letu 2016 Evropska unija s trenutno predsedujoco Nizozemsko v oblikovanje odgovorov o prehodu v krožno gospodarstvo vkljucuje razlicne delež-nike. Dne 6. maja 2016 bo potekala mednarod-na konferenca Embracing the Circular Economy, ki jo organizira Giacomelli Media v okviru platforme Circular Change v hotelu Four points by Sheraton (Mons) v Ljubljani. Osrednji govornik bo dr. Janez Potocnik, nekdanji evrop-ski komisar za okolje in na ravni EU oblikovalec in spodbujevalec ukrepov za hitrejši prehod v krožno gospodarstvo. Na konferenci bodo pred-stavljene sledece teme: - Zakaj je krožno gospodarstvo nov ekonomski model? - Kako izpeljati uspešen prehod v smeri bolj krož-nega gospodarstva? - Katera slovenska podjetja že poslujejo po novih principih? - V kateri državi EU je trenutno epicenter preho-da v to 'novo' ekonomijo? - Kako lahko tudi vi svoje poslovanje preoblikuje-te v bolj trajnostno in rastoce? Program konference je na voljo na tej povezavi. Nacionalni teden prostovoljstva Ponovno prihaja cas, ko se prostovoljske organi-zacije in prostovoljci zberejo, predstavijo, družijo in poveselijo. Prihaja Nacionalni teden prosto-voljstva. Slovenska filantropija, Združenje za pro-mocijo prostovoljstva, vas vabi k soustvarjanju Nacionalnega tedna prostovoljstva, ki bo letos potekal med 16. in 22. majem. Vec. Vir: Sloven-ska filantropija Posvet Vkljucenost priseljencev v vzgojno-izobraževalni sistem Dne 5. maja 2016 bo na Brdu pri Kranju potekal mednarodni posvet z naslovom »Vkljucenost pri-seljencev v vzgojno-izobraževalni sistem RS«, ki ga organizira Zavod RS za šolstvo. Na posvetu želijo izpostaviti aktualne izzive, povezane z vkljucevanjem priseljencev v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem, predstavljene bodo izkušnje in primeri dobre prakse iz tujine. Vec. Vir: Zavod RS za šolstvo Datum Naslov dogodka (konferenca, seminar, webinar idr.) 11. 5. 2016 15:00 - 16:00 CET Webinar: Entrepreneurship skills in business - benefits of innovati-on, independence and creativity in the workplace / povezava 30. 5. 2016 Webinar series: Practical soluti-ons to identified challenges in embedding human rights across business functions / povezava 3. 6. 2016 Webinar series: Setting goals related to Human Rights across Business Functions / povezava 8. 6. 2016 15:00 - 16:00 CET Webinar: Making VET attractive through quality apprenticeships / povezava Circular Change SF_NTP_2016_WEB_Banner_607x316 6. Forum ENERGETIKA in OKOLJE '16, -Ambicije trajnosti 6. Forum Energetika in Okolje '16 bo potekal v sredo 25. maja 2016 na Brdu pri Kranju. Uvajan-je obnovljivih virov energije je poslovna prilož-nost današnjega casa, hkrati pa kljucen izziv, kako ucinkovito presegati okoljsko-energetske labirinte. Vprašanja, ki bodo skozi interaktivno razpravo naslovljena: - izzivi uvajanja razlicnih vrst OVE (veter, sonce, voda, ...), - kakšne so zato potrebne rešitve pametnih omrežij, - katere priložnosti samooskrbe prinaša nova Uredba o samooskrbi z elektricno energijo iz OVE, - kako skozi dialog preseci okoljske in prostorske izzive uvajanja OVE in novih energetskih objek-tov. V kolikor imate primer dobre prakse s podrocja pridobivanja energije iz OVE ali SPTE, bodo orga-nizatorji zelo veseli vašega odziva. V tem prime-ru pišite ali poklicite na 031 717 599. Vec. Vir: Prosperia d.o.o. D4B Designed for Business, poslovno srecanje na podrocju kreativnih indus-trij Se ukvarjate z dizajnom, mediji, kulturno, umet-nostjo ali arhitekturo? Želite razširiti poslovanje izven meja Slovenije ali najti partnerje za skupne projekte v sektorju kreativnih industrij? Ste mor-da proizvajalec, ki želi svojim produktom vdihniti »novo življenje« ter potrebujete strokovnjake za dizajn, nove medije in branding?Ali pa morda želite izboljšati kulturno ponudbo v vašem mestu ali regiji ter vas zanimajo skupni projekti, izmen-java izkušenj in partnerji iz tujine? Ce je odgovor na katero od vprašanj »DA«, imamo za vas reši-tev! Pridite na gospodarsko srecanje »Designed for Business 2016«. Gospodarsko srecanje (ang. matchmaking, brokerage, b2b) so sestanki, ki vam omogocajo, da najdete potencialne poslov-ne partnerje in sodelavce v regiji, EU in širše. Par-tnerji se boste srecali na predhodno dogovorje-nih, 20-minutnih sestankih. Vse funkcionira hitro in preprosto! Srecanje bo potekalo v Zagrebu, v Muzeju sodobne umetnosti (Muzej suvremene umjetnosti), dne 2. 6. 2016. Kaj morate storiti? 1. Obišcite spletno stran Designed for Busi-ness; 2. Registrirajte se in ustvarite kratek profil vašega podjetja oziroma organizacije TUKAJ ter napišite kaj nudite, oziroma kaj išcete (v galerijo lahko dodati tudi fotogra-fije svojih projektov/proizvodov). 3. Do 12. maja na spletni strani Designed for Business tedensko pregledujte profile dru-gih podjetij in organizacij, ki so se prijavile na gospodarsko srecanje (matchmaking) in si zabeležite tiste, ki vas zanimajo. 4. Od 12. maja lahko pricnete z dogovarjan-jem sestankov na lastno pobudo, ali pa sprejemate vabila na sestanek. 5. Pridite 2. junija v Muzej sodobne umetnosti v Zagrebu in spoznajte svoje potencialne poslovne in projektne partnerje. Gospodarsko srecanje poteka v casu Meseca kulturnih in kreativnih industrij: http://mjesec.hkkkki.eu/, ki poteka od 16. 5. – 21. 6. Razpisi in priložnosti Javni razpis za (so)financiranje razis-kovalnih projektov za leto 2017 Predmet Javnega razpisa za (so)financiranje razi-skovalnih projektov za leto 2017 (v nadaljnjem besedilu: javni razpis) je (so)financiranje izvajan-ja raziskovalnih projektov: manjših temeljnih raziskovalnih projektov in manjših aplikativnih raziskovalnih projektov, podoktorskih temeljnih in aplikativnih raziskovalnih projektov. Predvide-ni okvirni letni obseg sredstev za realizacijo tega razpisa znaša 12.000.000,00 EUR. Pri izvedbi raz-pisa se pri dodelitvi sredstev za sofinanciranje raziskovalnih projektov upošteva tak razrez sredstev po znanstvenih vedah na nivoju letnih sredstev, da se razmerje sredstev med znanstve-nimi vedami v letu 2017 okvirno ohranja glede na razmerje v letu 2016. Rok prijave je do 9. 5. 2016. Vec. Vir: Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije Najava -javni razpis za dodeljevanje spodbud v okviru iniciative EUREKA za leto 2016 Predmet razpisa je sofinanciranje slovenskega dela mednarodnih raziskovalnih in razvojnih pro-jektov za projekte, ki so potrjeni na zasedanjih programa Eureka s strani Odbora Visokih pred-stavnikov programa Eureka. Ministrstvo za gos-podarski razvoj in tehnologijo bo sofinanciralo do 50 % upravicenih stroškov. Predmet sofinan-ciranja so raziskovalno razvojni projekti v pod-jetjih (lahko v sodelovanju z javnimi raziskovalni-mi organizacijami) za pridobivanje novih znanj ter za nove, spremenjene ali izboljšane proizvo-de, postopke ali storitve, s sofinanciranjem stro-škov za industrijske raziskave. Vec. Vir: Ministrs-tvo za gospodarski razvoj in tehnologijo Mikrokrediti na voljo tudi podjetjem s statusom socialnega podjetje v višini 4 mio EUR Preko Slovenskega podjetniškega sklada bodo lahko letos prvic podjetja s statusom socialnega podjetja na hiter in enostaven nacin dostopala do zelo ugodnih financnih sredstev s pomocjo razpisa za dodelitev mirkokredita, ki ga je objavil Slovenski podjetniški sklad skupaj z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo (P7 sop 2016). Mirkokredite v višini 4 mio EUR bodo naje-mala podjetja s statusom socialnega podjetja. Na ta nacin si bodo tovrstna podjetja v letu 2016 zagotovila ugodne vire financiranja za nemoteno in tekoce poslovanje. Natancni pogoji so podrob-neje definirani na ravni javnega razpisa P7 sop 2016, ki ga najdete tu in v Ur. l. RS št. 19/2016. Ukrep, ki je podprt tudi s sredstvi Evropskega socialnega sklada, omogoca podjetjem s statu-som socialnega podjetja, ki se soocajo s težavami pri pridobivanju financnih virov, enostaven dos-top do financnih sredstev. Mikrokrediti so name-njeni socialni aktivaciji oseb, ki jih pojmujemo kot ranljive ali depriviligirane skupine na trgu oziro-ma v družbi za nemoteno poslovanje in krepitev podjetniške aktivnosti. Vec. Vir: Slovenski podjet-niški sklad Javni razpis za sofinanciranje zacetnih investicij podjetij in ustvarjanja novih delovnih mest na obmocju izvajanja Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010-2017 Predmet javnega razpisa je sofinanciranje investi-cij v osnovna sredstva pri postavitvi novega proi-zvodnega obrata, širitvi obstojecega obrata ali zacetku nove dejavnosti, ki pomeni temeljito spremembo proizvoda ali proizvodnega procesa v obstojecem proizvodnem obratu (s pomocjo racionalizacije, diverzifikacije ali modernizacije) ter ustvarjanje novih delovnih mest, povezanih z zacetno investicijo. Investicija se mora izvajati na obmocju obcin Apace, Beltinci, Cankova, Crenšo-vci, Dobrovnik, Gornja Radgona, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kobilje, Križevci, Kuzma, Lendava, Ljutomer, Moravske Toplice, Murska Sobota, Odranci, Ormož, Puconci, Radenci, Razkrižje, Rogašovci, Središce ob Dravi, Sveti Jurij, Sveti Tomaž, Šalovci, Tišina, Turnišce, Velika Polana ali Veržej (upraviceno obmocje). Prijavitelji lahko oddajo vlogo za posamezen sklop javnega razpi-sa, odvisno od višine investicije. Za sofinanciranje investicij v okviru sklopa A, morajo celotni skupni stroški investicije (vkljucno z vsemi davki) znašati najmanj 27.111,00 EUR oziroma najvec 135.556,00 EUR, za sofinanciranje investicije v okviru sklopa B pa najmanj 135.556,01 EUR (vkljucno z vsemi davki). Vec. Vir: Podjetniški portal Javni razpis za zbiranje prijav za kan-didaturo za Priznanje Republike Slove-nije za poslovno odlicnost za leto 2016 Priznanje Republike Slovenije za poslovno odlic-nost je najvišje priznanje Republike Slovenije za dosežke na podrocju kakovosti proizvodov in storitev ter kakovosti poslovanja kot rezultata razvoja znanja in inovativnosti. Priznanje spod-buja slovenske organizacije k uvajanju sistemov sodobnega, ucinkovitega in celovitega doseganja poslovne odlicnosti ter hkrati daje prejemnikom priznanja vecjo moc pri njihovi konkurencnosti doma in v svetu. Priznanje podeljuje Odbor za priznanja, ki lahko podeli prijaviteljem diplome za sodelovanje za doloceno raven doseženih tock ali posebne dosežke. Prijavitelji bodo obe-nem prejeli tudi mednarodno veljavne certifika-te, ki jih bo glede na pridobljene tocke izdal EFQM iz Bruslja na podlagi Distribucijske pogod-be in veljavnih evropskih meril EFQM sheme »Priznani v odlicnosti – Recognised for Excellence« za dosežene tocke nad 300, 400 in 500 (od 1000 možnih). Rok za prijavo je 6. 9. 2016. Vec. Vir: Razpisi.info ClimateLaunchpad Iskanju okolju in ljudem prijaznih tehnologij je namenjen ClimateLaunchpad, najvecji evropski natecaj poslovnih idej na podrocju cistih tehno-logij, ki ga v Sloveniji tudi letos organizira CONOT v sodelovanju s Kemijskim inštitutom Ljubljana in Tehnološkim parkom Ljubljana. Vab-ljeni študenti, raziskovalci, startupi, mala in sred-nja podjetja, javne organizacije in inženirska podjetja - prijave na razpis so odprte do 20. maja 2016. Lani je na evropskem nivoju blestela slovenska ekipa Konopko z idejo biogranulata iz industrijske konoplje (plastiko iz konoplje), ki je tako doma kot v tujini požela velik uspeh, svojo poslovno idejo pa so tudi zaradi sodelovanja na omenjenem natecaju uspeli izpopolniti in nad-graditi v zgodbo o uspehu. Tekmovanje kot tako ne prinaša zgolj financne spodbude, ampak predvsem možnost realizacije poslovne ideje v smislu postavitve startup podjetja ali poslovne enote in iskanje potencialnih partnerjev ali inves-titorjev v projekt. Vir: ClimateLaunchPad Izšel je razpis za obalno zavetišce Mestna obcina Koper je 22. 4. 2016 v Uradnem listu in na svoji spletni strani objavila razpis za izbiro izvajalca javne službe na podrocju zašcite živali za obmocje Obcine Izola, Mestne obcine Koper, Obcine Piran in Obcine Ankaran. Javna služba vkljucuje tudi upravljanje zavetišca za zapušcene živali v Dvorih nad Sv. Antonom. Rok za oddajo vloge je 23. maja. Javno službo naj bi izbrani upravljavec zacel izvajati s 1. januarjem prihodnje leto, pogodba pa bo veljala za pet let. Vir: Primorske novice Prihajajo spodbude za zaposlovanje Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je pripravilo nove spod-bude za zaposlovanje. Te naj bi kot razpise obja-vilo do poletja. Zajemajo tako dolgotrajno zapos-lene, mlade, mlade in izobražene ženske ter spo-dbujanje zaposlovanja na lokalni ravni. Podjetniš-tvo med mladimi bodo na ministrstvu spodbujali predvidoma v drugi polovici leta. Obetata se raz-pis glede inovativnih projektov za mlade, in raz-pis za izbor projektov za spodbujanje podjetniš-tva med mladimi brezposelnimi. Skupno bo za oba projekta na voljo 2,4 milijona EUR. V zacetku maja se pricakuje tudi spodbuda za usposabljanje mladih na delovnem mestu. Ta je namenjena mladim do 29. leta starosti, ki so vsaj tri mesece kot brezposelni prijavljeni na zavodu za zaposlo-vanje. Subvencije bodo na voljo tudi za program neformalnega izobraževanja in usposabljanja za poklice, po katerih povprašujejo delodajalci. Namenjen je mladim do 26. leta starosti, v dveh letih pa se temu projektu namenja štiri milijone evrov. Obeta se tudi spodbuda za trajno zaposlo-vanje mladih. Gre za kombinacijo usposabljanja na delovnem mestu in subvencije za zaposlitev za nedolocen cas. Vir: data.si Elektronski medij »IRDO Mozaik, prve slovenske družbeno odgovorne novice«, ki jih izdaja IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, so vpisane v razvid medijev pod zaporedno številko 2014, ki ga vodi Ministrstvo RS za kulturo. Z vpisom v razvid medijev so postavljeni temelji, da bo revija posredovana tudi širši javnosti. Tehnicni podatki: Oblika novic: Elektronska revija, A4 format, shranjeno v pdf, barvne strani, obseg od 16 do 48 ali vec strani Izhajanje novic: . mesecne e-novice, izidejo zadnji teden v tekocem mesecu, . izide 10 številk letno (vsak mesec, razen julija in avgusta), . e-revija je namenjena clanom inštituta IRDO in simpatizerjem, zato je za bralce zaenkrat brez-placna. Distribucija: . na spletni strani inštituta IRDO (arhivske številke), . po elektronski pošti na približno 1400 e-naslovov (število e-naslovov z leti narašca), . prejemniki so clani inštituta IRDO, udeleženci projektov, katerih nosilec je IRDO, simpatizerji, poslovni partnerji, podporne organizacije, ... Ciljne skupine bralcev: . raziskovalci, znanstveniki, strokovnjaki z razlicnih podrocij . menedžerji, vodje oddelkov, podjetniki z razlicnih dejavnosti, . predstavniki javnih ustanov, . zaposleni, študentje, upokojenci, . novinarji, . in splošna javnost. Financiranje: . oglaševanje (ponudba za zakup oglasnega prostora), . prostovoljno delo strokovnjakov in drugih sodelavcev uredništva, . prispevki clanov inštituta IRDO (clanarine). Izdajatelj: IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Preradoviceva ulica 26 2000 Maribor, Slovenija info@irdo.si // www.irdo.si Telefon: + 386 (0)31 344 883 Faks: + 386 (0)2 429 7104 Spletna mesta: www.irdo.si, www.horus.si, www.mladinski-delavec.si Izkoristite priložnost in bodite oglaševalec v prvih slovenskih družbeno odgovornih novicah in ob tem izkoristite nekaj ugodnosti. Ugodnosti za oglaševalce - kolicinski popust Oglaševanje v vec medijih (revija IRDO Mozaik, portal www.irdo.si, www.horus.si …) – do 10 % popust na paket (odvisno od obsega oglaševanja). Cenik oglasnega prostora ELEKTRONSKA REVIJA IRDO MOZAIK Oznaka STORITEV za elektronsko verzijo revije DIMENZIJA Cena v EUR brez DDV A Oglas 1/4 strani A4 - pokoncno (š x v) 78 x 58 mm 50,00 B Oglas 1/3 strani A4 - pokoncno (š x v) 78 x 78 mm 70,00 C1 Oglas 1/2 strani A4 – pokoncno (š x v) 78 x 235 mm 100,00 C2 Oglas 1/2 strani A4 – ležece (š x v) 163 x 117 mm 100,00 D Celostranski oglas 1/1 strani A4 – notranje strani (š x v) 163 x 235 mm 150,00 D2 Dvostranski oglas (2/1)- notranje strani (š x v) 2*163 x 235 mm 280,00 E Celostranski oglas – zadnja stran 1/1 A4 strani (š x v) 210 x 297 mm 250,00 Rok za rezervacijo oglasnega prostora in oddajo oglasnega gradiva je 15 dni pred izidom revije. Elek-tronske verzije revije izidejo 10 x letno. OSNOVNI TEHNICNI PODATKI: Gradivo za objavo pricakujemo v tehnicni obliki, v formatih JPG, TIFF, PDF ali EPS (fonte pretvorite v krivulje) z resolucijo najmanj 300 dpi, CMYK. Pripravljeni naj bodo za PC. Oglasov in slik, sestavljenih v programih, ki niso namenjeni graficnemu oblikovanju, ne moremo upo-rabiti. Mediji za prenos so: e-pošta (datoteka ne sme biti vecja od 5MB), CD disk, DVD. Narocilnico pošljite po e-pošti na naslov: info@nabium.si s pripisom za revijo IRDO Mozaik. Vec informacij: IRDO Mozaik oglasno trženje, info@nabium.si in GSM 031 344 883. Elektronski medij Inštituta IRDO -vabljeni k oglaševanju Revija IRDO Mozaik je v letu 2015 prerasla meje clanstva, zato je namenjena clanom inštituta IRDO, simpatizerjem, podpornim partnerjem ter poslovni in širši javnosti. Definicija družbene odgovornosti Kaj pomeni družbena odgovornost? Najpogosteje se koncept družbene odgovornosti pri podjetjih pojavlja na podrocju ravnanja z zaposleni-mi, vlaganja v skupnost (neprofitni projekti), sodelo-vanja s poslovnimi partnerji (dobaviteljske verige, družbeno odgovorni skladi itd.), odnosa do okolja (proizvodnja ekoloških izdelkov, …), tržišca (marketing z razlogom, sponzorstva in donacije itd.). V praksi prevec izstopa dobrodelnost, ki je v resnici važen, a droben delcek družbene odgovornost podje-tij in ljudi do pomoci potrebnih delov širše družbe. Družbena odgovornost podjetij (def. EU, Zelena knjiga2001) zajema štiri kljucna podrocja: - pošten odnos do zaposlenih, - okolja, - širše skupnosti, - na trgu (do kupcev, dobaviteljev…), + Nujno: dobro nacrtovano in izpeljano vodenje. Poleg te je Evropska Unija pripravila smernice za dru-žbeno odgovornost ISO26000:2010. Dokument nava-ja, da je družbena odgovornost odgovornost organi-zacije za vplive njenih odlocitev in dejavnosti na dru-žbo in okolje. Definicija DO po ISO26000:2010 je:»Družbena odgovornost je odgovornost organizacije za vplive njenih odlocitev in dejavnosti na družbo in okolje, ki skozi pregledno in eticno ravnanje: - prispeva k trajnostnemu razvoju, vkljucujoc zdravje in blaginjo družbe; - upošteva pricakovanja deležnikov; - je v skladu z veljavno zakonodajo in mednarodnimi normami ravnanja; ter - je integrirana v celotno organizacijo in se izvaja v vseh njenih odnosih. OPOMBA 1: Dejavnosti vkljucujejo izdelke, storitve in procese.; OPOMBA 2 : Razmerja se nanašajo na dejavnosti organizacije v okviru polja njenih vplivov.« Sedem osrednjih tem Standarda za družbeno odgo-vornost ISO 26000:2010: clovekove pravice, zaposlo-vanje, okolje, eticno ravnanje, pravice potrošnikov, vkljucenost v skupnost in razvoj, vse pa povezujejo celostni pristop, soodvisnost in dobro vodenje. Vec o ISO26000 lahko preberete na spletni strani: https://www.iso.org/obp/ui/#iso:std:iso:26000:ed-1:v1:en VABIMO VAS V VODILNO SLOVENSKO ORGANIZACIJO ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST IN TRAJ-NOSTNI RAZVOJ PODJETIJ, NEVLADNIH ORGANIZACIJ IN USTANOV Sodelujte pri sestavljanju mozaika znanja o družbeni odgovornosti in njenem vpli-vu na razlicna podrocja našega življenja, dela in okolja. Po svojih moceh se poveži-mo pri iskanju rešitev in njihovem udeja-njanju. K DRUŽBENI ODGOVORNOSTI LAHKO POMEMBNO PRISPEVATE TUDI VI. SODELUJTE Z NAMI, POSTANITE NAŠI CLANI! IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgo-vornosti Preradoviceva ulica 26, 2000 Maribor, Tel.: 031 344 883, Fax: 02 429 71 04, e-pošta: info@irdo.si Spletna mesta: www.irdo.si, www.horus.si, www.mladinski-delavec.si, www.odgovoren.si, www.chance4change.eu