St. /3 Poitiiu (li£su i ll HStl) V Trstu, v mcMio 2«. marca 1922 Posamezna številka 20 stotink Letnik XLVIi Izhaja, izvzemši pondeljek, vsak dan zMra^ Uredništvo^ njMfe p . . sv. FrančiSka Asfšfcega gt. 20, L nadstropja Dopisi po*' ijo ureftiltvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopi-i se ne \ta£ajo. i ljatelj fn odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik tiskarna Edinost \ «k tiskarna Edinost Naroči« znaša za mesec L 7. —, 3 mesece L 19.50, pol leta L 32. —, in celo * .. Za inozemstvo mesečno 4 lire več. — Telefon uredništva in uprava *i-o/. Posamezne Številke V Trstu In okolici po 20 Stotink. — Oglaal sb računajo * Sirokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 cent osinitrfce, In zahvale, poslanice in vabila po L 1- —, oglasi denarnih zavodov mm po L 2» — Mali Oglasi po 20 st, beseda, majnanj pa L 2 — Oglasj naročnina in reklamacije se pošiljajo Izklučno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. FranOSka AsiSkega štev. 20. 1 nadstropje. —■ Telefon uredništva In uprave 11-17. Organizacija in načela Notranje politično življenje v Italiji je | socializem najhujši udarec. Rušenje načel dobilo po končani vojni nov razmah. Želje pričetek razpada, slabi odpor, ustvarja ponovno smo v našem listu povdarjali, da! zmedo, dezorganizira idejno, nato tudi mase politika osebnosti umika novemu poli- j terialno. To smo opazovali v Italiji. Le ta-tičnemu razvoju, ki ustvarja velike idejne j ko si zamoremo razlagati razmeroma lah-skupine, katerih izraz so velike politične stranke ali pa strnitev sorodnih si manjših skupin v začasne zveze v svrho dosege skupnih smotrov. Na podlagi tega zamc-reir o reći, da se bore danes trije idejni činitelji v Italiji za prvenstvo v političnem življenju Itatlije. Izraz idejni činitelji je jj^ vzdržuje in razvija močne in velike or-bolj na mestu, kakcr če bi rekli stranke. | ganizacije. Zato moremo danes opazovati Zakaj strankarsko gibanje je samo en izraz v socialističnem gibanju težke krize, izvi-idejnega razvoja, zato imamo tudi stran- ,-ajc^e jz nestalnosti v načelnih vprašanjih, ke. ki so si idejno sorodne in se začasno Socialistična kriza je torej izraz idejnega ko zmago fašizma proti taki organizaciji, kct je bila socialistična stranka. Socialistične teorije niso prestale izkušnje, načela socializma so se zmajala, brez trdnih, neomajnih načel, pa ni mogoče ustvariti velike idejne sile, ki naj priprav- medsebojno pobivajo, U a se povrnemo torej k omenjenim trem idejnim činiteljem, tedaj nam je označiti: liberalni nacicnali- razkroja, idejne nestalnosti in negotov osti. Zato išče danes socializem nova. pota, išče i nova načela, da bi zaraogel izdržati posle- zem, Marksov socializem in krščanski so-' dice tega idejnega poloma, cializem To so v glavnem tri velike idejne j ^ ^ ^ nam . Q njej sile ki prevevajo današnjo Ilah,o Liti • krščanski socializem. Njegov glavni Nacionalizem ki je med temi strujami v ! ^ danes ]judska ^^ ^naSni in novi Italiji najstarejsi zakaj njegov posta-jna u razv(H {e političn€ stranke ^ nek datira od početka gibanja za svobodo ; da bu krščanskj ^^ v in ujedinjenje Italije, je z vstopom Italije v ( ^ . gk>hoko vkorenjnjeil v Ij^ih mno-svetovno vojno dosegel svojo vismo Zrna- žkah ^ njso hote,c sledit. mateTialistič_ goviti konec vojne ,e bil njegov tnumf., nemu ^ brczvKrskemu ^Ulizmu. Da je Smotri, ki so si ph nadele nacionalistične ^ ka slranka y ^ kratkem ča_ struje mlade Italije, so bih s tem dosežem; I ^ ložaj v p^tićnem Italija ,e ujedinjena, dobila je varnostne | ^ y f^ ^ * strategicne meje, ki so on jih sanjah naj- ^^ ^ ysem g st>dalnjm g^. bolj imperialistični generali, je postala ve- lesila upOištevana v ozkem krogu zapadnih velevlasti Ostane še cerkveno vprašanje. Cerkvena politika zadnjih časov pa je sčasoma nicam, ki so utemeljene v načelih krščanstva. Tudi krščanski socialisti so sprejeli v program duševno in gmotno povzdigo pro- letariata kakor socialisti. Toda krščanski je prožnejši s tre mela za tem, da se pripravi _ stttJul"a j socializem je prožnejši, popusiljivejši. Podlaga za sporazum z državo m se od-jp^^ ^ ozna „eizprosnega razred-siranijo zapreke ki so bile v stanu vzbu-, b y zmislu Marfojavega s^B^. jati v nacionalnih strujah nezaupanje do ZboI^anje }[(etaffskega položaja naj se rerkvenega Rima m bojazen, da bi ne cer- ^ z zbUžanjem ubogih in ^tih. To ita- kev ogrožala ujedinjenja m enotnosti 1 zboljganje sc iraa izvršiti v sporazvtmu m I janske države z morebitnimi težnjami po ne z nasiljem, po zakonUih poteh današ- . , ... .i j v TJ uc 6 uuduiciii, uu uuisu uauna- z opet m ustvaritvi papeske države. Pre,- : družabnega reda. Krščanski social*. snji cerkveni gjavar pa ,e s svojo zmerno ^ ^ vejal boja do smrti itali. ooliLuko v tflavnem odstranil vzroke teh _____________l_i_ __ i___•___ s . . . - , , stičnemu ustroju, ampak se bori proti ka- ^ ^ « -----—■ — — boiazm m novo^% ol^n. papež ne bo zap-a-: okoriščanju, ki ogroža ob- bodo razpisale, Sim bodo to dovolile po- slil te nove cerkvene politične smeri. sloj m razvoj skupnosU. Vslcd lega spkš- " ' Poggio 17 let, 6 mesecev m 10 dni. Ostali obtoženci so bili kaznovani z zaporom od 1—10 let in 7 jih je bilo oproščenih. Pred sodno palačo je ogromna množica ljudstva čakala na izid tega procesa. Seja ministrskega sveta RIM, 25. Sinoči je imel ministrski svet sejo, ki je trajala do polnoči Ministri so sklepali o odslovitvi uradnikov sodnega ministrstva, povišanju prejemkov za sodnike in spravnike in o začasnih odredbah za izvršitev nekaterih sprememb v sodnem postopanju. N esporazumijectfa med fašisti in legijonarji radi reikili dogodkov RIM, 25. Giomale d'Italia je dc^>U iz Florence vest, da zavzema spor med lejfio-narji in fašisti radi zadnjih reških nemirov vedno resnejše oblike. Voditelji obeh strank se trudijo, da bi odpravili ta ne-sporazumijeva. FaStelr. očitajo D'Annun-ziju, da ni nastopil proti stališču vlade po odstavitvi Zanelle in da se je izjavil za sporazum in sodelovanje vseh strank. Zatrjuje se tudi, da se odslej fašisti ne bodo več vmešavali v reške zadeve. fehoslovaSka SkHcaaje parlamenta PRAGA, 25. Predsednik republike je sklical obe zbornici narodne skupščine na pomladansko zasedanje, ki se bo pričelo 28. t. m. Čehostoraško posojilo Avstriji! PRAGA, 25. Finančni minister je sporočil avstrijskemu poslaništvu, da je bil prvi obrok posojila, ki ga je Čehoslovaška dovolila Avstriji, poia&en pri Živnostenski banki na razpolago avstrijske vlade. Ta obrok iznaša 100 miifonov čs kron. Vprašanje podkarpatske Rusije PRAGA, 25. Pogajanja Beneša z zastopniki političnih strank podkarpatske Rusije so končana. Pred vsem namerava vlada izvršiti v tej pokrajini agrarno reformo in ^ ^ ^ bo rešila jezikovno vprašanje. Na pogaja- Turkom njih se je tudi govorilo o volitvah, ki se Istočasno z uresničenjem velikih nacio- riega stališča zamore postati krščanski so- nali stičnih smotrov pa so vstala novat živ- ^ ^^ ^ na socialni Ijer.sKa vprašanja za povojno Italijo Idejna j { nc ^ ^ sy>boI|ševiško kako je bil v Italiji na pohodu mternacio- i«««,!,*; , . I j • * • m . i smemo tako imenovati, nalni brezdomovinsia komumzem ravno v trenotku, ko je nacionalizem slavil vrhunec V praktični politiki so popc^ari pač po-svojega razmaha z uresničenjem glavnih snemali oeganizatorično delo rdečih socia-smotrov. Nacionalizem je izgubil tedaj svo- j listov, izkoristili so njihove izkušnje na jo silo, ker ni bil več utemeljen v novih sindakalnem polju in v kratkih letih tzved-razmerah. Nacionalizem kot duševna sila ; H sijajno organizacijo politične stranke in Italije je stopil na drugo mesto, v ospre- j krščanskih sindikatov. Toda že po svojih dje je prišla socialistična idejna struja. | načelih krščanstva niso mogli shediti ko-Razmah revolucionarne duševnosti, ki bi' muni stičnemu gibanju, temveč so se prila-bila kmalu povzročila revolucijo v Italiji, godili novodobnim razmeram ter zaposedfi pa je bil prenagel. Nekateri politični vo-! deželo, ki je po duhu že davno njim pripa-ditelji revolucionarnega gibanja so uvideli, dala, in to v trenotku, ko so se hoteli soda je uresničenje socialističnih končnih cialisti vreči na deželo, potem ko so izve-s m čirov še daleč vkljub zmagi komuniz- dli svojo organizacijo v mestih. Toda Ijud-ma v Rusiji, in pričeli so z umikanjem. Po- ska stranka, kot najsilnejši izraz idejnega lom boljševizma v Rusiji je še povečal krščanskega socializma, je že tako trdna zrn -do in tako se je pričel v socialistični j»» je pognala tako globoke korenine v struji idejni boj med posameznimi pred-, kmetskem narodu, da zamoremo trditi, da slavitelji. Šlo se je za načelna vprašanja je to najmočnejša stranka Italije. In danes, socializma. V silnem ognju povojnega komunističnega gibanja so imele množice pred seboj končni smoter, ki je bil po zatrjevanju njihovih voditeljev tako blizu. Eno misel, en smoter, eno načelo je vodilo to gibanje. Marks, ki je postavil temelje so^ cializmu in ustvaril socialistične dogme, je dobil v Leninu novega preroka. Tretja internacionala s svojim točnim programom, s svojo revolucionarno taktiko, s centralistično zasnovano mednarodno politično ustanovo, je bila vladarica proletar-skega gibanja. Trdna načela, neomajna tedaj, to je bila temeljna sila komunističnega gibanja, ki je bilo izraz nove idejne sile, ki je prevevala svet. Ko se je pa Leninov komunizem pred 6ilo razmer razblinil v prazne pene, ko so se začeli rušiti načelni temelji Marksove duševne zgradbe in drugih internacionalnih dogmatikov, v tistem hipu je doživel da vlada v nacionalističnih strankah razkroj, ko so proletarske stranke v krizi, je ljudska stranka edina, ki ima jasno začrtano pot pred seboj. Njeni voditelji vedo, kaj hočejo, njihova politika je smotrena in e-notna, zakaj moči stranke ne razjedajo načelni spori ali pa morda pomanjkanje načel, kar moremo opaziti pri drugih strujah. Politično in strankarsko gibanje v Italiji je torej danes bolj ko kdaj poprej izraz velikega idejnega boja. Tri dkiševnoisii se tu kresajo za prvenstvo, tri stranke, med njimi dve silni organizaciji, propagirajo svoje ideje. Vedno bolj izginjajo osebnosti iz ospredja ter stopajo v ospredje stranke in organizacije. Toda sila strank in organizacij temelji v trdnih, stalnih smernicah, v gotovosti nastopa. Ta smotrenost in gotovost pa je mogoča le v stalnosti in neiz-podbinosti načel. Italija Prerekanje v zbornici med faš sti in socialisti. — Pritožbe nemškega poslanca Tinzla RIM, 25. Na včerajšnji seji poslanske zbornice se je nadaljevala razprava o proračunu. Pri tem so se ponavljala medse-'bojna očitanja socialistov in fašistov radi napadov in ubojev. Govorniki vseh strank so se izrazili za vzpostavo miru v državi. Nemški poslanec Tinzl se je pritoževal radi nepravičnega vladanja generalnega civilnega komisarja v Trentu ter obžaloval zatiranje jezika in šeg tirolskega ljudstva, kar je v nasprotju z obljubami, ki jih je dala vlada povodom aneksije. Končno je poudarjal, da ne bo taka politika pripomogla k pomirjen ju duhov anektiranega ljudstva. Nato je bila seja zaključena ob 19'45. Razkol v demokraciji RIM, 25. Včeraj se je sestala na Monte-citorihi demokratska skupina pod pred- sed niš tvom poslanca Colonne di Cesar6. Razpravljalo se je o novih pravilih skupine. Ciappi je obžaloval, da je socialna demokracija napovedala kongres na svojo roko, medtem ko bt se moralo delovati za združitev obeh skupin. S postopa- njem se le javno potrjuje razkol med demokrati Isfotako ni demokracija nastopila enotno pri zadnji volit vi zborničnega P od predsednik a. Razsodba v procesa radi oboja Scnunle in Sonzinifa TURIN, 25. Sinoči se je končala pred tukajšnjo poroto razprava proti ubijalcem Sonzinija in kaznflniškega paznika Scimu-le, ki sta našla tragično smrt pri nemirih povodom zasedbe tovarn meseca septembra 1. 1. Vsled pravoreka porotnikov so bili obsojeni: Montictoni na 30 let zapon in 10 let posebnega nadzorstva; Avateaao 30 let zapora in 10 let posebnega nadzorstva; Berzero 18 let, 9 ^iese^v in 5 dni; Ktične razmere. Vest nekaterih časopisov, da so stranke podkarpatske Rusije predložile Benešu neko spomenico, je brez vsake podlage. Bolgarska Noben pač na Bolgarskem RIM, 25. Bolgarska legacija objavlja: Vest o pretveznem vojaškem puču na Bolgarskem je brez vsake podlage. Državljani zaupajo svoji sedanji vladi. O tein priča absolutna večina glasov, ki jih re dobila stranka Stambtdijskega pri netlavnih občinskih volitvah. -- , Francija Iz-1' epa aclit kydov paraik »Abbaziac, ki je bil ustavljen od grških oblastev, je dobil dovoljenje za prost odhod. (Anketa o dijaškem vprašanju.) Dolgo sem se obotavljal, preden sem sc odločil, da se odzovem doposlanemu mi pozivu akadnmičnega društva »Balkan« in da izpregovorim o njegovi zamisli za ustanovitev gospodarske organizacije v podporo našega dijaštva. Izjavljam pa hitro, da ne mislim dajati — to naj storijo drugi, ki so bolj poklicani, nego sem jaz — praktičnih nasvetov, kako bodi zasnovana ta gospodarska organizacija! Napisati pa hočem par misli, ki so, po mojem mnenju, precejšnjega pomena, ako hočemo, da bo podpora cd strani naše javnosti čim izdatnejša. Moje mnenje je, da naj ves narod podpira svoje dijastvo, da bo moglo pozneje, v praktičnem življenju, koristno služiti skupni blaginji in nnapredku. Dijaštvo naj ne posega aktivno v vsako-'dnevno politično vrvenje. S tem pa nisem hotel reči — Bog ne daj! —, da naj se dijaštvo ne bavi s politiko! Nasprotno. Bavi naj se čim najinten-zivneje! To je: proučuje naj, poglobija na> se v vprašanja, ki so v razpravi, zasleduje naj dogodke, speznava naj osebe in razmere! Pred vsem pa naj se seznanja z mi« nulostjo, z razvojem naroda v minulih ča* sih, da bo moglo pravilno ceniti in presojati delo tistih, ki so delali nekdaj, in tistih, ki gradijo sedaj na podlagah, postav* ljenih v minulosti! Le tako bo moglo biti objektiven sodnik in si zagotoviti naklo« njenost vsega naroda. Le tako si bo moglo ustvariti svoje mišljenje, ki naj ga bGianini, Giuseppe Prezzolini, Umberto Za-notti - Bianco {urednik revije «La Voce dei popoIi», ki je izhajala med vojno s prispevki Masaryka, Beneša, Trumbiča in drugih), tajniške posle pa je vodil vestni poznavalec in prevajalec ruske literature, Ettore Lo Gatto. Institut ima za cilj «razvi jati in razširjati na znanstvene načine žtudij o vzhodni Evropi*, V ta namen je sklenil: a) ustvariti v Rimu sedež, kjer naj bi se prebivalci držav vzhodne Evrope, ki pridejo v Italijo, znanstveniki in oni, ki se zanimajo za probleme omenjenih držav, bivajoči v Italiji, mogli shajati in spoznati. V to svrho se ustanovi knjižnica, čitalnica in oddelki za študij; b) organizirati tečaje, predavanja in sestanke o vzhodni Evropi; c) izdajati revijo, zbirko knjig za študij Institut za vzhodno Evropo v Rimu Piše dr. Alojzij Res. vzhodnoevropskih jezikov in zbirko spisov o vzhodni Evropi; d) vzporediti svoje delovanje z onim že obstoječih zavodov, ki se tičejo vzhodne Evrope; e) pomagati znanstvenikom omenjenih narodov z informacijami, študijskim materialom in s študijskimi in popotovanjski-mi podporami; f) stopiti v stik s sličnimi ustanovami v inozemstvu za izmenjavo materiala in publikacij in sodelovati ž njimi pri podjetjih s čisto znanstvenim značajem. Kljub težavam na vseh straneh, se je odbor marljivo lotil dela. Njegov oklic je v slovanskih in neslovanskih deželah vzhodne Evrope našel gorak odmev in že junija lanskega leta je v Rimu pričelo izhajati mesečno glasilo zavoda: «L'Europa Orientale*, ki ga vodi odbor, sestoječ iz Ruffini j a, Fešte in Gianninija, glavni urednik pa mu je Ettore Lo Gatto- Naj podam pregled glavnih Člankov, ki bo gotovo zanimal tudi našo liršo javnost. — Zadrški profesor A. Cronia je v prvih številkah priobčil temeljito razpravo: «Dante v hrvatsko - srbski literaturi», — Ruski zgodovinar Boris Jakove n ko o « Sedanjem stanju boja med slavofili in zapadniki*, tej trajni borbi v ruski idejnosti (št. 1.). — Malorus Ivan Grinenko nas seznanja o «Borbi med mestom in deželo v vzhodni Evropi» (Št. 2.). — Sloviti ruski zgodovi, nar, član peterburške Akademije znanosti, univ. prof. E. Š m u r 1 o je priobčil v 3. štev. važen članek o «Rusiji v Aziji in Evropi», — Sigismund Kulčzycki poroča o »Gospodarskem položaju Poljske* (št. 3.). — Poljska pesnica Julija D i c k-steinowna piše o »Dantejevem vplivu na Poljskem® (št. 4.). — Znani učenjak Aurelio P a 1 m i e r i je priobčil študijo « Vzhodno pravoslavje na drugi obali Adri-je» (št. 5.). — Giani Stuparič pa «Slo-vaki» (št. 7.), — Vsaki številki je pridodan obširen politični, kulturni in gospodarski pregled o vseh državah, vzhodne Evrope: Rusije, Poljske, baltiških držav, Čehoslovaške, Ogrske, Jugoslavije, Bolgarske, Grčije, Rumunije in Ukrajine, ki je neprecenljive važnosti za poznanje sveta, ki se je nanovo porodil iz svetovnega klanja in zavzel v evropskem življenju tako važno mesto. Slovansko časopisje /je revijo simpatično pozdravilo, posebno češko (Narodni Listy), poljsko (Est Polonais) in tudi slovensko jo je dobrohotno omenilo (Čas, Socialna misel). Medtem si je «Institut za vzhodno Evropo» našel sedež (Rim, Palazzo Tommasini) in na 1. občnem zboru febr. t. 1 je bil stari pripravljalni odbor v svojih funkcijah potrjen. Institut že razpolaga z bogato knjižnico, posebno ruskih del, ki jih je dal na razpolago prof. Šmurlo, in krog sotrudnikov in prijateljev se širi. Koncem 'anskega leta se je zavodu posrečilo pridobiti znatno moč v osebi prof. Avrelija Palmi e r i j a, ki uživa v vzhodnocerkvenih vprašanjih svetoven glas in ki dobro pozna vse slovanske jezike. Poverjeno mu je bilo mesto ravnatelja slovanskega oddelka, toda za malo časa, kajti, kakor sem posnel iz listov, je Palmieriju zagrebška univerza ponudila stolico za vzhodnocerkveno zgodovino in jo je ta tudi sprejel. S 15. jan. t. 1. je revija stopila v drugi letnik, še bogatejša, raznovrstne j ša, obširnejša (80 str. vsaka štev., naroča se pri *Li-breria di Cultura* Roma, Via Giulio Cesa-re 27, letna naročnina 25 L). Že prvi dve številki nudita poleg ostale begate snovi -ledeče članke: «Albansko vprašanje na mirovni konferenci» (A. Giannini), »Boljševizem in krščanstvo v Rusiji* (A. Palmie-ri), in «Evropa in Rusija v filozofskem mišljenju Čaadajeva» (B. Jakovenko). Poleg tega so izšli sledeči izvlečki iz revije: G. Stuparič « Slovaki* (2 L). — G. Camelli: ^Bizantinski študij v Italiji» (1'50 L). — E. Šmurlo: «Rusija v Aziji in Evropi® (2 L). — J. Grinenko »Lakota v sovjetski Rusiji in nje politične posledice« (2 L). — A. Pal-mieri: »Vzhodno pravoslavje na drugi obali Adrije* (1 L). — A. Cronia »Dante v hrvatsko - srbski literaturi» (2 L) in Tamaro «BurgenIand» (2 L). Od večjih del pa so izšli Dostojevskega »Spisi o ruski literaturi» v prevodu Hektorja Lo Gatto. V tisku se nahaja prevod ogromnega, sedaj že redkega dela Masaryka «Rusija in EvropaV najbližjem času pa izide ta: Randi «Jugoslavija« (nad 300 str.) in Stuparič «Čehoslovaška». r ima, one 2*, fia globlje vidijo, ki ttB in lepi* občutijo od Urokih ljudskih mas, od političnih m socialnih krivic raztrganih In nčanih! In v okviru takega delovanja jo «Institut za vzhodno Evropo* svetlo znamenje na črnem nebu političnih« državnih in gospodarskih borb. Dnevne vesti Ne poEnajo nas! Neki Italijan nam je v nekem razgovoru pripomnil, da ne razume, kako da morejo v teh italijanskih krajih izhajati slovenski listi? Ni pa hotel — ker je debra, poštena duša — reči s tem, da bi oblasti ne smele dovoliti tega! Nekaj drugega mu ni šlo v glavo. Ni ved»el, da je tu ljufdi, ki slovenske liste čitajo in jih vzdržujejo! Vedel je pač, da je v Julijski Krajini tudi prebivalstvo1 slovans-ke narodnosti. Vedel pa ni, da je to ljudstvo kulturno tako razvito in politično dozorelo, da se zanima za javno življenje in da mu je zato čitanje listov življenjska potreba. Pojasnili smo mu, da slovenski listi služijo le svojemu narodu, da branijo njegove pravice in zastopajo njegove vsestranske pravice. Zato tudi čita to ljudstvo svoje liste, jih naroča in kupuje in jih s tem tudi vzdržuje! In koliko je sedaj takih ite-vednežev tu v Julijski Krajini! Ne poznajo ne teh krajev, ne ljudstva, ki živi v njih. Zato tudi ne morejo razumeti naše borbe, naših zahtev. A kar je še hujše: taki ne-vedneži so tudi med tistimi tam v kraljestvu, ki nam krojijo usodo. Neki naš človek nam je pripovedoval, kako se je nekoč z neko odlično osebo, ki izdatno posega v politično življenje i kraljestvu, razgovar-j&l c razmerah in političnih bojih v Julijski Krajini. Dasi se — i n položaju. Rekel je, da n* more razumeti, čemu da se mi oglašamo z narodnimi zahtevami in je pripomnil, da bi se morali »prilagoditi novim razmeram«! Povsem osupnila ga je izjava onega našega soro-jaka, da je to naše ljudstvo kulturno razvito, da je narodno zavedno, da je politič- ravnatelfstvo! In to bi bilo tudi v intaresu uradništva samega, ker bi ne bilo potem nasproti slovenskim strankam v luči — samovoljnosti in izrabljanja svojega uradnega položaja v politične svrhe! Pomirjeaje med upniki banke «Commerciale Triestina». Po navalu na banko »Commerciale Triestina» in po zagotovilih merodajnih faktorjev, da ne grozi zavodu prav nikaka nevarnost, se je občinstvo nekoliko pomirilo. Vendar so čakali ljudje vso noč od petka na soboto preti bančnim poslopjem, da so lahko včeraj zjutraj dvignili svoje vloge. Prvi dan je bilo dvignjenih okoli 30 miljonov lir, medtem ko so se včeraj predstavili le mali vlagatelji, ki so zahtevali svoje prihranke. Nekateri trgovci so dvignjeni denar baje zopet začeli vračati v isto banko. V zadnjih dneh so se enaki dogodki vršili pri filijalkaii te banke v Gorici in Červinjanu. «Prosvcta». Odsek za socialno izobrazbo cLiuštva «Prosvete» ponavlja vsem intelektualcem svoj poziv na sodelovanje. Vabimo vso našo inteligenco iz pravniških, bančnih, zadružnih in tehničnih krogov, da se javi v prostorih društva «Prosvete» v ulici Fabia Filzi št. 10, I. osebno ali pismeno. Hočemo obnoviti temelje vsega našega društvenega življenja. Kot odsekana veja velikega jugoslovanskega naroda hočemo zopet vzbr-steti, osvežiti hočemo korenike, nočemo usahniti, ampak roditi plemenite plodove. Jugoslovani v Julijski Krajini smo delavci, kmetje, posestniki, trgovci, uradniki, proletarci in meščani, odvisni rden od drugega, na zunaj pa kot prava društvena enota. Inteligent potrebuje kmeta, kmet inteligenta, trgovec obadva, bratje smo si po krvi in jeziku. Radi tega hočemo očistiti vsa nesporazumi jenja med nami, z medsebojnim spoznavanjem hočemo podržavati najožje stike, pomagati drug drugemu, učiti se med seboj in odpraviti vsako n-ezaupanje med posameznimi sloji našega ljudstva, le po naravi srno mi Jugosloveni strogo demokratski narod, po prirojenem čusega kmeta o važnosti zadružne organizacije, oživiti spavajoča gospodarska društva, pred vsem pa posvetiti največjo skrb naši nesrečni tržaški okolici in njenemu razcepanemu gospodarstvu. Posebno tukaj je važna vsaka ped naše zemlje in naša naloga j"e, da onemogočimo, da bi naša zemlja prišla v roke tujcem. Predsednik «Odseka za soc. izobrazbo.» Planinsko društvo v Trstu. Vojna in njene posledice so kakor drugod tudi pri Planin-kem društvu povzročile precejšnje mrtvilo, ki še do danes ni popolnoma odstranjeno. Čas pa bi bil, da se društvu vrne prejšnja živahnost. Zato poživljamo vse ljubitelje narave brez razlike stanu, naj pristopijo k planinskem društvu. Če so pa že poleg, naj se pridno udeležujejo skupnih izletov in drugih morebitnih prireditev. Posebno za meščansko prebivalstvo, ki je obsojeno leto in dan delovati v uradih, v vlažnih zalogah in prodajalnah, je skrajno potrebno, da se vsaj enkrat na mesec reši iz zatohlih mestnih zidin v božjo naravo, da se nadiše svežega zraka, si okrepi mišice m razvedri duha. Saj je vsakomur znano, da je kretanje na prostem eden glavnih pogojev zdravja. z največjo disciplina „ dati povdarka vsaki agitaciji, ki stremi za iz Poleg tega nudi narava v vseh letnih. časdi, boijšanje gospodarskih razmer našega oikodo svoje posebne čare m naprednejši narodi se ž j vanega ljudstva no dozorelo, da si je ustvarilo svojo lastno ^r se omejevala na svoj ožji krog, kako krepko gospdarskc organizacijo m da nikoli ne odneha od zahteve po narodni kulturi in samosvojem življenju! Ne poznajo našega ljudstva. To je — poleg zle volje zakrknjene in nesposobne birokracije — najhujša šiba, ki nas tepe! Še nekoliko cdgcvora listu »Nazrcne«. Dogodek, s katerim se je bavil naš dopis iz Ročinja, je tako kričeč, dla bi ga bili tudi mi primerno osvetlili, ako bi ne bil tega storil dopisnik sam. Oblika bi bila morda malo drugačna. Naše ljudstvo bi nam gotovo zamerilo, bo bi šli mimo takega dogodka. kakor da bi se ne bilo nič zgodilo. Gospoda pri »Nazione*. naj pomislijo, da »Edinost« ni le glacilo par žurnalistov, ali le par političnih voditeljev, ali — kakor se italijansko časopisje rado izraža — Vilfanovo glasilo, ampak da je glasilo na£ega ljudstva. Ta list mora biti verno zrcalo javnega mnenja — kazati mora, kako naše ljudstvo misli in čuti! Da-si tudi nam često silijo iz peresa najostrejše besede, vendar se trudimo, da — kolikor le možno — pišemo bla^o. Često gremo do skrajne meje samozatajevanja. Toda, žalostno je, da ne nahajamo pravega razumevanja na drugi strani. Kaj koristijo prizadevanja voditeljev Jugoslovenov v Italiji, da bi mirili in tolažili, če pa na drugi strani tisti činitelji, ki bi morali tudi pomirjevalno vplivati, s svojim postopanjem sproti rušijo, kar naši zidajo v dosego pomirjenja! In ljudstvo vidi to in občuti na svoji koži. Je li potem kako čudo, če to ljudstvo daja na oster način izraza svojemu ogorčenju? Le po krivdi laškega časopisja in tistih čini-teljev, katerim v prilog to časopisje piše, postaja glas našega ljudstva najostrejši. V dopisu iz Ročkija, ki jih je tako razburil, ie govoril ljudski gUs! Ako bi se gospoda, ki se toliko zanimajo za pojave z naše strani, hoteli potruditi v naše uredništvo, prebrskati naše uredniške koše, bi videli, kako naše ljudstvo sodi in čuti, in našli bi marsikak dopis, spričo katerega bi se jim lasje ježili! Ce bi jim bilo res na srcu pomirjen je ljudstva, če bi res hoteli delovati tako patriotično, kakor si radi pripisujejo, če bi hoteli res gledati na korist in ugled države, bi morali' oni sami objavljati in primerno ožigosati take kričeče nespodobnosti! Na žalost pa se je doslej do take moralične višini po v s pel v Trstu edino le — »Coda del Diavolo«! Poštnemu ravnateljstvu. Včeraj po enajsti uri je hotel M. Doljak iz Samotorca na tukajšnji glavni posti oddati z nakaznico neki znesek. Ker pa sta bila naslov in označba svote slovenski napisana, je poslujoča uradnica nakaznico odklonila, rek-št, naj napiše drugo nakaznico v italijanskem jeziku! G. Doljak je odgovoril v italijanskem jeziku — kolikor ga pač zna — da so se dosedaj vedno sprejemale tudi slovensko pisane nakaznice, ker je tudi slovenščina deželni jezik in ker smo tudi mi po zakonu enakopravni. Uradnica ga je na to pošiljala — v Jugoslavijo! Toliko o golem dejstvu. Za nas pa nastaja vprašanje, ali je dotična uradnica postopala samovoljno, ali pa morda po kaki izdani naredbi? V prvem shičaju bi ta dogodek tazal, kak duh je zavladal med državnim uradništvom in da sme vsakdo postopati, cakoT hoče, in « dovoljevati tudi opazke politične narave. Če pa je uradnica* posto->ala po kaki odredbi, potem pa vprašamo davno poštno ravnateljstvo, zakaj da svo-ih odredb, ki se tičejo izključno strank samih, ne nuglaia javno, da bomo vedeli, jri čem da smo mi slovenski državljani in da se bomo znali ravnati?! Vedeli bomo >otem vsaj, da smo uradno proglašeni za jrezpravne! Le korajžno — slavno poštno Sega v ulkri Sorgente it 8. Ko to naši neumorni nočni delavci prestali to težavo, so se priplazili eden za drugim v goriomenjeno skladišče sena. Tu jih je oblajal prijazen psiček. Ker pa niso bili zadovoljni s tem nepričakovanem sprejemom, ki bi jih znal spraviti v veliko zadrego, so udarili zvesto živalico z drogom po glavi, da se je zgrudila nezavestna na tla. Nato so začeli vrtati zkt, ki loči poslednjo skladišče od skladišča z raznovrstnim blagom tvrdke Finzi & C. v ulici Giuseppe Vidali št. 5. Ko so bili v tem skladišču, t. j. na cilju, so naskočili železno blagajno s «pie de porco» in z drugim v lo milnim orodjem. Sprva jim je šlo delo slabo i^pod rok, toda pozneje, ko so bili polomili več kosov vlomilnega orodja, se jim je vendarle posrečilo izrezati na desni strani blagajne trikotnik. Na ta način so lahko segli v predale in so se polasttfi nad 32.000 lir v gotovini. Pri blagajni so se našli kar celi kupi * vlomilncga orodja. Policija je aretirala nekatere vlomilce, ki so se bili udeležili omenjenega vloma. Policija, ki je za petami še ostalim vlomilcem drži vsa imena aretirancev tajno, da ne izgub? sled za nadaljnje preiskave. Okraden čevljar. Bilo je včeraj zjutraj. Te-d-aj je potrkal nekdo na vrata delavnice čevljarja Ivana Braulina v ulici Carlo Stuparict št. 12. Čevljar je šel odpret in v delavnico je stopil ncznanec, ki je dejal, da je prišel semkaj, da si naroči par čevljev. —- Prosim potrpite en hip, da poiščem mero — je dejal čevljar in je začel iskati po delavnici mero. Med tem časom je pa segel neznanec v žep čevljarjeve suknje, ki je visela v njegovi bližini, rn se je polastil listnice, v kateri se je nahajalo 84 lir. — Med tem Časom, ko iščete mero, grem v bližn/o trgovino, da si kupim par nogavic — je d>ejal neznanec in je nato odšel. Kmalu po njegovem odhodu je pogledal čevljar v žep viseče suknje. Listnice ni bilo seveda več. Čevljar se je spustil za neznancem. K sreči ga je dohitel in ga dal aretirati. Možakar je bil odpeljan na policijo, kjer se je identificiral za Gina Elicherja, brez stalnega bivališča. Elicber je trdil, da je nedolžen. Ko so ga pa preiskali, so našli pri njemu ukradeno listnico. Čevljar je dobil listnico nazaj, moža so pa odpeljali v zapor Coroneo. Ukraden kožuh. Včeraj zjutraj sta bila aretirana na Oberdanovem trgu Valerio Derossa in Marijan Cherschevani, oba stanujoča v ulici đei Rivo št. 4, ker sta bila malo prej ukradla iz avtomobila, ki je stal brez nadzorstva v ulici della Geppa, kožuh. Okrademka, gospa Pinklerjeva trpi 1000 lir škode. Areti-ranca nista hotela na noben način povedati, kam sta spravila kožuh. Si z Goriškega SHOD VOJNIK OŠKODOVANCEV. V Četrtek, dne 16. marca ob 10 uri predp. se fe vršil v prostorih zveze obrtnikov v Gorici shod vojnih oškodovancev, katerega so sc udeležili v prvi vrsti naši župani — bilo jih fe krog 80 — potem pa tudi zastopniki vseh političnih strank na Goriškem. Namen shoda je bil v prvi vrsii odločne protestirati proti vladnemu odloku z dne 21, februarja 1922. s katerim vlada namerava naravnost ukinili nekatere ugodne določbe odškodninskega zakona, v drugi vrsti pa pripravita tla, da se bo nameravano manifestacijsko zborovanje vojnih oškodovancev moglo mirno, urno in veličastno vršiti, ne da bi ga ena ali druga prerazgreta politična skupina v dčjUli hotela onemogočiti. Od laške strani so bile zastopane sledeče politične stranke: kmetska, fašisti, ljudska in socijalisti; republikanska stranka in Gruppo d'Azione sta poslala pismene izjave, da se strinjata z vsemi sklepi, ki se napravijo na shodu. Zastopana je bila tudi trgovska obrtna zbornica. Vsi govorniki so v ostrih besedah žigosali postopanje vlade in njenih organov pri reševanju zadev vojne odškodnine. Zahtevali so, da mora vlada umakniti uvodoma omenjeni odlok in priporočali, naj se začne po celi deželi živahna agitacija za pošteno in hitrejše izplačevanje vojne odškodnine. V imenu Slovencev se je oglasil k besedi g. Gorkič Franc, ki je izjavil, da v tem oziru ni med našim narodom nikaka razlika, da smo vsi edini, rn da bomo v družbi s sodeželan-druge narodnosti!, z vsemi sredstvi delovali na to, da pridemo enkrat do trdne podlage, na katero naj se postavi reševanje odškodninskih zadev. Pripravljeni smo njimi o&oriščajo. Pa tudi shajanje in neprisiljeno občevanje večjih skupin ima svoje velike prednosti, ker pospešuje medsebojno spoznavanje in sprija-teljevanje. Vsem tem pogojem ustreza Planinsko društvo. Zato podpisani odbor uljudno poziva k sveobčemu pristopu brez razlike stanu in spola proti skromni članarini letnih 12 lir, kateri dohodki naj služijo vzdrževanju planinskih koč in dveh vilenic. Zaključujemo s pesnikom: O j, pašniki solnčni, lesov je temno, Vi viri, potoki studeni, Ti slap moj gremeči, ti selo mirno, Pri srci ko nekdaj ste meni! Oj, zlata mati — domovina! Ti knasna si, krasnejŠe ni, Kar jih obseva zarja dneva. Odbor. NB. Pristop naj se prijavi gosp. blagajniku Pavlica, Via Machravelli St. 15, II. Ustoličenje rektorja na vsučilišču v Bratislavi. Te dni se je vršilo na vseučiHSču v Rra-tisiavi slovesno ustoličenje rektorja dr. Avgusta Rotha. 302 leti sta minuli od tedaj, ko so Slovaki zadnjikrat slavili tak dogodek. Te daj je bilo tako dostojanstvo podeljeno drju Johannesu Jesenskemu. Narodi vstajajo! Pevsko društvo «Ilirija» pri Sv. Jakobu. Pevske vaje se vrše redno ob pondeljkih in petkih ob 8. uri v navadnih prostorih. Naprošeni so pevci in tudi pevke, da se v največjem številu vpćSe^o v društvo. Odi>or. Mladinsko društvo «Prosveta» Magdalena. Vse tovarišice in prijateljice društva, katere imajo veselje do veziva, so vabljena danes ob 10 % v prostore pevskega društva «Slava». Popoldan priredi društvo ob 1 in pol izlet v Lipico. Prijatelji društva dobrodošli. Predsednik. Iz tržaškega Vlom v železno blagajno. — 32 tisoč lir škode. V noči od petka na soboto, in sicer med prvo in drugo uro, so vdrli doslej neznani vlomilci, vešči v svojem poklicu, v obširno skladišče olja tvrdke Vaknarin & C. v ulici Maio-lica št. 16. Tam so začeli brez strahu podirati zid — v obliki polkroga — ki loči goriomenjeno skladišče od skladišča sena g, Ivana V razgovor so posegli od naše strani še gg. Kovač Ignacij, župan ajdovski, Obljubek Franc, župan v Kojskem in dr. Medvešček Peter. Shod je soglasno sklenil: 1J Na ministrskega predsednika v Rim se odpošlje ojster brzojavni protest proti najnovejšemu vladnemu ukrepu glede odškodnin in 2) Na ne vlada videla, kako nevarno igro igra z zavlačevanjem izplačevanja vojne odškodnine. Gorica. «Zveza slovenskih županstev v Gorici® je imela v četrtek dne 23. marca svoj redni občni zbor, ki se ga je udeležilo vkljub skrajno neugodnemu vremenu naravnost im-ponujoče število občinskih zastopnikov. Razen okraja Trbiž so bili zastopani vsi sodni okraji, nekateri skoro polnoštevilno. Izvoljeni so bili v odbor sledeči gg.: predsednik Mikuž Anton, župan, Sv. Lucija; podpredsednik Kovač Ignacij, župan, Ajdovščina, odborniki: Mohorčič Ludvik, župan, Sežana; Žigon Josip, župan. Komen; Mihelič Ivan, podžupan, Bovec; Mervic Franc, župan, Si. Peter; Kutin Franc, župan, Postojna; namestniki: Davdaž Kristijan, župan, Kanal; Rejc Anton, župan, Šebrelje; Škerk Josip, župan, Sempolaj; razsodniki: čibej Edmund, župan, Lokavec; Ju-retič Anton, župan, Kobarid; dr. Grunlar Rudolf, župan, Cerkno; Peric Josip, župan, Voj-ščica; Hrast Simon, župan, Livek; preglcdo-valci računov; Duršot Franc, župan, Renče; Reščič Josip, župan, Štandrež; Sever Ivan, župan, Rihemberg. Volitvam je sledilo predavanje gospoda ar. Bobiča o predmetu: Občina in občinska avtonomija. Predavanje je bilo aktualno in velezanimivo in vsa županstva bi bila g. predavatelju zelo hvaležna, ako bi izdal to predavanje v brošuri, ki bi služila vsem g. županom kot nekak «vade me-cum». Pri slučajnostih so se obravnavali razni važni predmeti. Zborovanje se je zavleklo do pol treh popoldne. v Tim, IfZL Stran m. Vesti Iz Istre . Sijajen shod vplilcev v Sv. Daha pri Boneto. Dne 19. t m. se je vrlfl V Sv, DtAu pri Buketa sijajen shod voMcev, ki ga je sklical po-- — - - V krasn Vsa Ama8- nja mnfuamitea politika se Mče okdi Mro meja gospodarstva« to pa okoli valute, t. j. reč je ati manJSe kupne vrednosti denarja. . -j- in., - - v t. - __ ., , Ena glavnih točk bodoče mednarodne konfe-jlanec dr. Ulikse Stanger. V fa^e« jedrna- rence v Genovi je ramo ureditev mednarodne *em |ovoru ,e ^anec tolažil bnnčem *ahite. V to namen je postavljeno na dnevni 'Tl t^ aT!TL nei ^ vprašanje ustanovitve mednarodne emi- ^^^LiTA sijske banke; t j. take banke, ki bi imela pra- mora Jtud* nam Slovamotn dovobU iste pra- y£Q ^^ ^ veljavo v £eh ^ce. ki jih uživajo dru^drzavI^To mora držtfvah £ w sluia 2a podfego mednarodne *tak,a že po svop prošlosti m no svo*h borbah trgovinc Vprašanje dena^a fe torej danes ta-za svoie uredimenfe m svobodo, pa tudi radi , _ j , , ^ ' ' . _ ' svofe kulture te svojega ngleda. Dafamo kralju, k° Z***0' d& ^J* raznme «!e*ove*a b,stva' Dfv^noum; . ae bo zaman mučil razumevati grozno zamo- kar je jmfrve^ plačujemo davke moramo: u mednarodno politiko velikih imperiali- pod orožje kakor državljani italijanskega je-; slii;nih držav. zika. Zato nam gredo tudi enake pravice. Vi.,.. ' . . , _ parlamentu sem govoril — je rekel poslanec! Ka* * » P^T ^nar? Da bomo bolje — za te naše državljanske pravice in zastop-j [azumeh bistvo denarja, je treba najprej znati. nik vlade in ves parlament sta slovesno izja- £ako g n?stal " f«^ 1Sev«(!? >e vila, da ne bodo delali nikake razlike: da vJ:Ianku. °P*atl to k v kratkih potezah, bomo ravnopravni. Ali na žalost so bile to le Človeštvo ni vedno poznalo dtmarja m danes prazne besede. Saj vemo vsi, da je v veljavi ^ denfr bd nekdaj, dvojna mera: ena za Italiajne. druga za nas. tc£a je tudi danes vefika razlika med Oni so siti, mi smo gladni. Ta neenakost in I denarjem m denarjem. Dolar ni to, kar je n. krivičnost je na škodo države, kajti v vsaki pravni državi morajo vsi državljani uživati iste pravice in spoštovati iste zakone! Isti zakon, ista država, ista pravica za vse! To spoznavajo tudi mnogi Italijani, vedo, da se r>*m dela zlo. Priti mora čas, ko se bo človeški postopalo tudi z nami. Nas Slovanov ni — je nadaljeval govornik — mnogo v Italiji, okoli pol nvljona, ali jezik, v katerem vam govorim jaz sedaj, govori 150 miljonov naroda od Bal-tijskega do Jadranskega in črnega morja. Že zato, ker pripadamo velikemu slovanskemu narodu, nas Italija ne sme zatirati! Vi ste s svojimi rokami m v potu svojega obraza z oralom in motiko premetali vsako grudo, vsak kamenček te zemlje. Zato jo tudi ljubite in imate pravico, da jo uživate nemoteno do zadnjega potomca svojega rodu. Mi smo podobni go&ti šumi. Naj le sekajo to našo šumo, naj le iztrebljajo naše drevje, ali fz vsakega panja bo raslo v spomladi, nove mladike — novo drevje, mlada šuma. Mnogi naši so poginili, izginili, pobegnili, ali, porajajo se novi ljudje, ka bodo dajali našemu, narodu nove mladike. Naš rod ne izgine...! Tako je govoril poslanec s tresočim se glasom, a fcudi staran ljudem fe zasolzelo oko. j pr. avstrijska krona, razHka pa ni le v kurzu, marveč tudi v bistvu, kar bo pozneje natančneje povedano. Ko Človeštvo Se ni poznalo denarja, so si Ljudje izmenjavali med seboj blago za blago. To pa je postajalo tembolj nerodno, čim bolj se je razvijala človeška kultura, se množila raznovrstnost proizvodov in je naraščalo izmenjavanje blaga med ljudmi. Zato je polagoma nastala navada, da je človek izdelke svojega truda* ako jih. ni mogel takoj zamenjati za tako blago, ki ga je lahko shranil (n. pr. kože, žito, kovine) in ga pozneje polagoma zopet zamenj'aval za druge, njemu potrebne stvari. ft lastnik potrdSa, ummimii da bi iel sam po« svoj denar k bankam, btroGl dotično potrdilo direktna prodajalce blaga. Prodajalec blaga pa večkrat tudi aS *d z f iT4pi mim potuOom po denar, ker ga radi varnosti ni maral pri sebi dk-žati, marveč si fe pnfchfal potnflo samo r namenom, da po0de po denar, kadar ga bo rabfl sam za nakup novega blaga. Iz rok drugega trgovea fe potedOo včasih romalo v roke tretjega, četrtega Ltd. trgovca, dotični kovinasti denar, edfasi resnični denar pa je ležal v shrambi bankirja. Denar je bil torej shranjen, a v prometu je krožil njegov namestnik v obliki potrdila za vloženi denar. Ta potrdila so se tekom časa in razvofa spremenila v papirnati denar ali takozvane bankovce. Ne smemo pa pustiti ie vida, da bankovci niso bili in tudi nikoli ne morejo postati pravi denar, temveč predstavljajo le namestnika pravega denarja iz kovine, ki ima kakor Jblago svojo vrednost. Izraz ^papirnati denar» je torej logično nesmisel, denar je lahko iz bakra, niklja, srebra in zlata, nikakor pa ne iz papirja. Kakor so nekdaj kože služile za denar, bi seveda služil za denar lahko tudi papir ali le na ta način, da bi se n. pr. za vrečo pšenice dobilo toliko papirja, kolikor po svoji vporabnosti odgovarja vrednosti ene vreče pšenice. Kakor bi bilo nesmiselno, ako bi na vrečico, v kateri je pol kilograma pšenice, napisali da je ta vredna 1 kviirtal pšenice, ravno tako nesmiselno je, ako se na košček papirja natisne, da je on vreden en funt srebra. Denar v svojem pravem, čistem pomenu ni nič drugega nego blago (zlato, srebro), in sicer tako blago -ima potrebne lastnosti, da more v trgovini služiti kakor posredovalni člen med Tako za neposredno rabo sicer nepotrebno prodajanjem in kupovanjem vsakovrstnega a za hranjenje in poznejšo zopetno menjavo' ~ primerno blago je začelo polagoma igrati vlogo današnjega denarja. To je: za tako blago je človek prodajal svoje potrebščine. S časom se je pokazalo, da so za tako posredovalno vlogo med prodajanjem svojih potrebščin najbolj primerne kovine in Še posebno dragocene kovine: srebro in zlato. Kmet je torej prodal svoje žito, čevljar čevlje, tkalec platno za določeno množino (pol funta, funt, dva funta a. t. d.) srebra oziroma zlata1. An- drugega blaga. Polnovredni bankovci, kakor so še danes n. pr. švicarski, amerikanski in nekateri drugi bankovci, pa niso več denar v pravem pomenu besede, marveč le čisto navadne pobotnice - nakaznice za pravi zlati denar, ki je položen v emisijskih (državnih) bankah in kateri se p rti povračilu bankovca v vsakem hipu lahko drSgne. Bankovci so torej le nadomestilo za denar in imajo polno vrednost le tedaj, ako so popolnoma kriti z bančno zlato rezervo, t. j. ako je v banki v resnici toliko zlata, da njegova skupna vrednost točno upoštevajoč današnje cene. □□□□□□ 1. ONeke trico!, u vsen gleška denarna edini ca funt šterlin (po dana'š- Mladi pa so drhteli od navdušenja. Nadalje ;e n*em tečaju 100 it. lir) da danes ohranila odgovarja svoti denarja, označeni na vseh dogovoril o predstojećih občinskih volitvah v svoje označenje po nekdanjem tehtanju srebra tičnfh bankovcih ki krožijo v prometu. Buzetu in je svetoval, naj skušajo priti do v njegovi vlogi posredovalnega bla^a med pro- £e pj-^ svetovno vojno so razne države sporazuma z italiajnsko stranko, ako je le dajo in kupnjo in se je po tem označenjem pr-. pooblaščale svoje emisijske banke (t. j. ban-možno. (To željo so izrazili pred shodom pred- votno razumevajo en funt srebra. | ^^ imajo pravico tiskati bankovce), da na- stavniki italiajnske stranke in to s posredo- j Slednjič so prišli ljudje do še bolj praktične tisnejo in izdajo gotovo množino več bankov-vanjem orožniškega poročnika.) j iznajdbe in so začeli prirejati srebrne in zlate1 cev., nego so imele zlata v svojih shrambah, Na to so razri zborovalci — na poziv po- ■ p{0££ice ck>Icćene težine, tako da teh denar za kar so morale banke dajati svojim državam slanca — izražali razne želje in vprašanj, ^ predstavijajočih kovin i» bi4o treba več tehta- j nizkoobrestna posojila. Previšek bankovcev katera je odgovarjal poslanec, ki mu jc narod ^ ^ tMj0 na ploščici sami s poseb- pa tedaj ni bil tak, da bi igral posebno vlogo po zaključku prirejal prisrčne ovacije. Ni b:to n;m£ zna^i povedano, koliko tehta dotični v vprašanju valute in to tem manj, ker je bila ne si a vrloko v, ne zastav, pač pa je vide L po- k^ek srcJbra oziroma zlata ali bakra. Poro- za previšek odgovorna dotična država, oziire-slanec tisočero junakov in junakinj, tesocero §tvo za točnost teže je prevzemala država, |ma davčna sposobnost njenih prebivalcev. IL SkOtSkdS« VllQ 48 cm, po . . , jako primerna za obleke m muze. »rsta. — Moderne risbe. L 13.50 Izborna □□□□□□ Corso 9. E. III. 16 Telefon 24-24 Corso o, E. m. 16 Telefon 10-08 src! Pomlajen in poživi jen se je vračal narod tega znamenitega zborovanja: z nado v duši bolje in svetlejše čase. Potolaženo je ljudstvo, ker je čulo, kako naš človek vojsko naroda in pred licem državne sile odkrito, javno in neustrašeno go- pod nadzorstvom katere so se te v denar spre- j sv€tovno vojno pa so začele državne menjene ploščice izgotavljale. Kot viden znak ba^e vojujočih držav, predvsem nemška in za državno poroštvo^ se je na ploščice vtisnila avstro-ogrska, izdajati v ogromnih množinah von ter brani pravice njegove. - -T nrtd f*0^0^3 vladarjeve glave ali pa grb republike; nove bankovce brez vsakega obzira na svoje * dotične države. Tako se je razvila prva oblika jzlate rezerve, istočasno se je ustavila zame- - - - ' denarja. | njava bankovcev za zlati denar v državnih pozneje se je poleg tega prvotnega bankah. S tem je pričela nova doba denarja. l^sti s KeSranfskega Idrija. Iz Rusiie se je oglasil po ;narja. Še le kovinastega denarja pojavil tudi papirnati de_ In sicer na sledeči način nar Bankovci so prenehali biti to, kar so bili . do tedaj: polnovredni namestnik resničnega Ker so se pri bogatih trgovcih začele kopi- ^Jatega denarja in so postali nekaj popolnoma • fn trftlilrrt foKa ImV: n .i ci prf^ flptlf rt^ rv• t/'c n m/vclAinm crrpr «to nnstali dr- P®2©r na de^tiafe fvrdk© ! FRANC SAĐKIG, fioriwt Gosposka ulica seta] Via Carducci st. 25, naznanja slavnemu občintvu. da hna veliko zbero ŠSvaEsiill Stroju več vrst za krojače, Šivilje in čevljarje Iz najboljši!! nemških toveren, Katere jamči 16 let. Daije velika izbera dvokofes. Izjemno prodaja tudi na obroke. — Ceniki na zahtevo poštnine prosti Lastna mehanična delavnica. 45 molku Josip Horvat vulgo Pošilja pozdrave vsem br znancem. so se začeli množiti tudi slučaji tatvine. Zato žsvne nakaznice na vse la se nahaja v so bogatejši izmed njih začela skrbeti za čim dotični državi. večjo varnost svojih zakladov. V ta namen; Tiskanje ogromnih množin Z zlatom nepokri- Planimi pri Vipavi. (Pogreb.) Zopet *mo so gradili posebne dobro zavarovane shrambe jtih bankovcev ne pomeni nič drugega, nego imeli pretresljiv pogreb. Že tretji take vr- [ in najemali zanesljive stražnike. Temu je sle- j državna ekspropracija razlisti-___\__P^i nn,-pm omo nokooali dilo popolnoma naravno, da so lastm iom ta-:f_„j 7„Pkne lastnine v interesu vsega prebi- vlagatelju potrdilo, da je sprejel v toliko in toliko denarja. Razume se samo ob sebi, da je imel vlagatelj pravico zahtevati svoj denar ob vsakem času nazaj. Vzemimo n. pr., da je nekdo vložil v tako hranilnico ali banko 100 zlatnikov ali cekinov, za kar je dobil potrdilo, da ima pri tem in tem bankirju shranjenih 100 cekinov. Papirnato ste v "tem letu. Pri prvem smo pokopali dilo popolnem cdčriin-dvajsetletnega vzornega mladeniča,! j^j Sq j^j^rezTas^h* shraml^ea'lair so*morali pri drugem dvaindvajsetletno mladenko "V hraniteljeTn plačevati določene pristojbine, sedaj — dne 23. marca — štirirntnoesedet- L^^k shrambe ali hranilnice je seveda izdal nega očeta in gospodarja: Franceta Trbi-žana iz Šlrancarjev, št. 14. Zahrbtna jetika ga je položila v prezgodnji grob. Zapušča mlado ženo, s katero sta živela ravno deset let v presrečnem zakonu, in tri nežne otročiče, cd katerih je najrilajši star komaj štirinajst dni. — Ljubezniv, postrežljiv, priden in varčen je bil naš nepozabni Fran- ^^ ^ iineio dotičnika torej asto veljače nad vse. V družbi je rad pomagal s svo- y(> kakm. na p^^iu zapisana množina srebr-jim lepim tenorjem. Zato je vrli štanjelski ^ 2iatega denarja. Ako je trgovec, ki je pevski zbor priliitel dve uri daleč, vkljub j imel pri bankirju shranjenih 100 cekinov, ku-slabemu \-remenu, da mu je zapel pod vod-, pdl od druzega trgovca blaga v vrednosti 100 stvom neutrudnega svojega pevovodje go- i cdcinov, je moral iti k bankirju, kateremu je spoda Ivana Ereščaka v zadnje slovo gan- j vrnil potrdilo in dobil nazaj svoj denar, s kate-l?ve žalestinke. Udeležba sorodnikov, pri-j- ^^Jf^J^^?!^^ t jateljev in znancev pri pogrebu je bila! za^el fadi yečie udobnosti uvajaU običaj, da nenavadno velika. Občno sočutje se obrača k zapuščeni ženi in osircielim otroči-Čem. Naj jih tolaži Vsemogočni! Ti pa, dragi France naš, ^počivaj v miru. Na svidenje nad zvezdami! tev) zasebne lastnine v interesu vsega prebi vaistva. O tem pa obširneje v prihodnjem članku. — V Jugoslaviji se pri žigosanju kron-shrambo skih bankovcev obdržani zneski vrnejo Tako poroča generalni inspektorat bel-grajskega ministrstva financ. Izplačilo se bo izvršilo v najkrajšem času. — Jugoslovensko posodilo v Švici. Neki švicarski bančni sindikat je ponudil Jugoslaviji posojila v znesku enega miljona švicarskih frankov. DAROVI Ob priliki pogreba učitelja Hermana Žakelj, so darovali nekateri gospodje m gospodične za šolsko knjižnico v Ledinah lepo svoto L 90.—. Vsem darovalcem osobito pa g. realič-nemu ravnatelju 2nideršiču, v imenu, šolske mladine prav iskrena hvalal — Šolsko vodstvo, Ledine. TRI POSESTVA s hišami vred, eno 10500 klaftrov, drugo 2600, tretje 1100, na prodaj. Cene od 50.000—80.000 lir. Bližina mesta Trsta. Rojan, 8, trgovina Štolfa, od 2 do 3 popol. 604 HIŠICA, dva prostora, majhen vrt, cena 9000 lir. Pojasnila kavarna XXX Ottobre, bank. 605 ZA 20G0 LIR se proda majhna hiša v Bohinjski Beli blizu Bleda. Naslov pri upravništvu. 517 ČEVLJARSKI vajenec se sprejme. Via Areala št. 8.__594 ŠIVILJA Angela Bizjak, Greta št. priporoča cenjenim damam. 11 in 4, se 592 PRIPOROČA se dobroznana brivnica Josip Jerman, Trst, ul. XXX Ottobre 14. 15 UBiRALEC in popravijafec glasovirjev in harmonijev. Pečar Andrej. Trst, via Coroneo 1« V. nadstr.__17 POZOR! Srebrne krone, zlato, platin m bovje po najvišjih cenah plačuje edini sist Belleli Vrta, via Madonnina 10, I. zo-gro-16 KRONE srebrne in zlate, plačuje po najvišjih cenah Pertot, Via S. Francesco 15, TI. 19 PRODA SE takoj na Spodnjem Štajerskem, v večjem trgu, ležečem ob železnici, kjer je sedež raznih oblasti in razvita industrija, _ hiša z gostilno in mesnico, klavnico, hle-|KOLARJI IN MIZARJI! Izbran specijalen les na strojih po naročilu prirezan, pooblan, NOVE POSTELJE iz trdega lesa L 100, vzmeti 55.—, žimnice 40.—, umivalniki, nočne omarice, chiffoniers, spalne sobe od L 19QC dalje. Fo»»deria 12, I. desno. 25 CiospGdsrstoa — Trgovske obveznosti Jugoslavije na čcbosftpvaškem. Slovenski trgovci v Ljubljani, Celju in Mariboru so vsled visokega tečaja čeboslovaške krone naprosili svoje čehoslovaške dobavitelje, naj jim dc*volijo popust. Svoje dolgove so pripravljeni poravnati po tečaju dneva, ko se je nakup sklenil. - . . ZAHVALA. Bridko prizadati vs!ed izgube našega dobrega sina in brata Hermana ŽakelJ-a M Nedvedjam brdii izrekamo toplo zahvalo vsem znancem in prijateljem, ki so se udeležili^v tako ogromnem Številu pogreba. Najsrčnejša hvala vsem darovalcem vencev, g. župniku MaijeUču, gtsMnemu društvu, moškemu in ženskemu odseku iz Ledin, pevcem iz Spod. Idrije, šolski mladini, osobito pa številnemu učitetjstvu iz Idrije in okol ce, nadučitelja M. Mikežu m ganljiv govor in zlasti še ad hoc sestavljenemu pevskemu zboru Iz Idrije za ginijivo žalostinko. LEDINE, 20. marca 1922. 170 Rodbini 2lk«IJ PODLISTEK KAPITAN MARRYAT- Leteči Holandec Roman •100) Veter se je ojačil in upali so, da dosežejo breg v dveh urah, toda motili so se. Konec jad omika se je upognil pred sunkom vetra in jadro je padlo na brod; to je povzročalo precejšnjo zamudo in še predno so mogli škodo popraviti, je nastala tišina, ko so bdi le še «niJ;o proč od obale. Truden in izmučen je Inrval Filip ob strani svojega prvega parna-fača in prepustil krmilo Schriftenu. Spal je zelo dobro in sanjal o Amini. ki jo je videl sladko spečo poa gručo kokozovih dreves; stal je poleg nje in jo čuval — Aanine se je v snu nežno smehljala in ponavljala njegovo ime — ko se je zbudil vsled hipnega dotika. Še pol f snu je zasumil, da mu je Schriften poskusil rzeti relikvijo; že je potegnil verižico čez ivo— Pri tej misli se je zganil, stegnil roko, bi zagrabil hudobneže in je res prifel Schrfftena za roko, ki je klečal ob njem in že držal relikvijo pri sebi. Bo) je bil kratek; Filip mu je spet iztrgal svetinjo in pilot je ležal pod njegovimi koleni. Do btaznosta razburjen je naš junak spet spravil relikvijo pod obleko, vstal od telesa poL Sr mrtvega Schriftena, ga prijel z vso močjo bi ga vrgel v morje. «Clovek ali hudič! Kaj mi mar,» je zakričal Filip iz sebe, «reši se, če se «nore$.» Med borbo so se zbudili Kranc in nekateri drugi mornarji, ki pa niso več mogli preprečiti Filipovega dejanja. Filip fe svojemu prijatelju na kratko povedal kaj se je zgodilo. Mornari se zato niso kdovekaj brigali, temveč so spet polegli m molčali, veseli, da 90 dobili toliko denarja. Filip je dobro pazil, če se bo morda Schriften spet prikazal na površju in poskušal priti na brod. Toda pilota ni bilo videti nikjer in Filip je bil pomirjen. s 25. POGLAVJE. Katero pero bi zasnoglo opisali Čustva, ki »o prevzela Amino, ko je spoznala, da je ločena od svojega moža! V blaznosti približajočemu se stanju te ozirala za oddaljujočim se splavom. Slednjič fe pokrila noč s svojimi črnini sencami prost ot, kjer se je Fifip nahajal in ona fe omahnila na krov v nemem obupu. Polagoma se je spet okrepila; obrnila se je in zaklicala: «Kdo je tu?» w Nekakega odgovora. •Kdo je tu?» je z glasnimi kfict ponavljJa; .sama — sama — in Fifipa nL Mati, mati, spomni se svojega nesrečnega otrokaf» Vsa zmedena se je zapuštena nagni« tako tik roba, da so se jI dolgi lasje vsuU v vodo. ?» Časa je vzkliknila Anama, ko v stanju popolne otope- «OJ O! Kje je ležala nekaj los ti . Solnce je poSSjalo svoje pekoče Žarke na njo in ji jemalo vid. Ko pa je odmrla oči je zagledala v modrih valovih tik sebe velikega soma, ki je nepremično ob strani broda prežal na svojo žrtev. Vsa prestrašena se je okrenila; brod je bil prazen in v spornimi se ji je razgrnila vsa grozna podoba prejšnje noči. «Ah, Filip, Filip!» je zaklicala, «torej je res! Za vedno si proč. Mkl3k mm, da je le sen — zdaj pa sem se spomnila straSne zenice — vsega, ah, vsega, vsega —U ___ Spet fe omahnila na woje ftežfSče, fe se fe nahajalo na sredi in obstala v tej legi precej dolgo. Toda njena Seja je' Ima prevelika ; prijela fe steklenico in pila •Toda Čemu naj p9em in jem, Čemu naj si ohimmm Srvijenje?» Vstala ki se ozrla na ob-aorfe. «Voda in nebo, to je vsa. Ali fe to ona smrt, ki mi fe prorokovana — ona grozna, počasna smrt, smrt pod žgođm so bocem, ki sežitfa drobovje — kot mi je pravil Schriften? Toda kaj hočem! Usoda, zahtevam, da izvršiš vse kar si se namenila — vzemi ml življenje. Čemu mi naj bo, zdaj ko n! njegaJ In vendar bi bflo še vseeno mogoče, da ga ie fUfaa,* je pristavila Amtea po kratkem sdiBlin. «Da! Kdo ve? O, pozdravljeno ml — potem — življenje, že V tem upanju se moram, ms bočen ohraiaHšl* vam, ledenico, velikim zelenjadnim vrtom, njivo m malim vinogradom. Cena jug. kron 1,200.000. Naslov pri upravništvu._599 NOVA KROJAČNICA Anton Grželj, via Paci-nati 5, vogal via Fornace, izdeluje mcške in deške obleke po zmernih cenah._597 KROGLJE vsake mere, tudi za kegljišča prodaja strugar Josip Cebu, via R. Timeus 7, (prej via delle Acgue)._598 TOVARNA VOZOV išče pomočnike. Pismene ponudbe s prepisi spričeval itd. sprejema: Mehanična žaga Fužine p. Ajdovščina, 53 KROJAŠKI pomočnik išče službe v mestu 131 ~ " - - i, II. 593 ostrugan, dvodelne jermenice, narejena kolesa itd. dobavlja Mehanična žaga, Fužine, Ajdovščina._38 SREB3RNE KRONE plačujem po cenah, ki jih drugi ne premorejo. Pondares 6. I.__ na deželi. Ernest Bajec, Sv. Ana šL Via Marco Polo, 596 ODDA se postelja s hrano. št. 3, III._ SPRETNA Šivilja se sprejme na dom za več mesecev. Dobra hrana in stanovanje v hišL Naslov pri upravništvu. 590 GOSPODIČNA z nekoliko pasaroiške prakse, zmožna slovenske in deloma tudi nemške Stenografije, slovenskega in nemškega jezika in strojepisja, išče primerne službe. Gre tudi kot blaga^ničarka v manufakturno trgovino. Pismene ponudbe pod «Zmožna» na upravništvo. 591 CUNJE kupujem po 30, staro železo po Skladišče via Solitario 14._ IVAN KACIN, Gorica, Via della Crocc 10~ 20. 51 (za Kornom), izdeluje vsakovrstne hormonije za pevska društva, cerkve itd. popravlja in uglašuje orgije in klavirje. Prodaja tudi na obroke. Zahtevajte cenik._38f* POZOR MIZARJI! Vsakcvrstni furnir krniš« se dobivajo pri Ivanu Kacinu, Gorica, via della Croce 10. Pošilfa tudi po pošti. 38^ MARIACELJSKE KAPLJICE Pain, Expeller Bioglobin in druge specijalitete se dobivajo v lekarni v II, Bistrici. 2& DIPLOMIRANA babica sprejema porodnice na dom. Orel, via Udine 32, I. 544 SKLADIŠČE s tremi vhodi, Naslov pri upravništvu. se da v najem 559 POROČNA SOBA, iz spaljenega, zajamčeno suhega bukovega lesa se proda za L 1500. druga, masivna, slavonsko dek> za L 1800, itretja, hrastova, krasno polirana L 1850, četrta, jesenova, prvovrstno delo L 1900. Izredna prilika. Tuilc, Via Rossini 20. Ogledati si v pondeljek. 595 DENAR, vsako svoto, ponujamo pod vsakim pogojem. Trst, Torre bianca 21, I. Robert Valentič. 580 MLADENIČ, 26 leten z majhno hibo, 75 tisoč lir premoženja, želi znanja v svrho ženitve z dekletom z 2—6 tisoč premoženja, ki bi vzdrževalo premoženje. Naslov pri upravništvu. 601 SPALNE SOBE, masivne, bukove za L 1500. hrastove, jesenove, mahagonijeve, orehove itd., kuhinje za L 900, stolice za vrt iz trdega lesa po zmernih cenah, v skladišču via Udine 25. 569 150 KOS, kranjske oblike, iz najboljšega materijala, po 9 lir komad in 18 q moke za krmo po L 84 q Zuzzi, kavarna Miramar od 12 do IX. ' PIANINO nemške svetovne tovarne, se proda radi odhoda za L 3800. Acquedotto 23, vrata 11, ogledati si ob 2. 579 NOVE POSELJE L 70.—, vzmeti 55.—, žimnice L 45.—, volnene L 90.—, Nočne omarice, umivalniki, chiffooniers, spalnicc itd. po zmernih cenah v ul. Fonderia 3. 46 MEBLIRANA SOBA se odda prijateljema. Via Massimo d'Azeglio 22, vrata 17. 602 GOSPOD, 33 leten, samostojen veleposestnik, brez starišev, Želi znanja v svrho takojšne ženitve s skrbnim, dobrosrčnim dekletom ali vdovo s premoženjem, po možnosti s trgovko na deželi ali v mestu. Ponudbe le s pravim naslovom in sliko pod «2enitev» _na upravništvo.__603 MEBLIRANA SOBA v vili, lepa, eventuelno LASNIČARKA sprejem: zmernih cenah. Via št. 1, IV. vrata 19. a lasničarska dela po Cristoforo Colombo 583 tudi hrana se odda v najem v Rojanu. slov pri upravništvu lista.____ EGIPTOVSKI- profesor grafologije Na-600 i pove karakter in usodo življenja. Sprejema vsaki dan od 13—19. Via Udine 12, pt. 331 ŽUPANSTVOM! Vse občine, ki bi potrebovale bodisi kako pisarniško ali drugo moć, so naprošene, da javijo to na poštni predal ŠL 99 v Trstu (Trieste 7, Casella 99). Na razpolago je več sposobnih moči._571 ILATO in irehrne kron« pl»£«ni ve.« ko* drug* kupci. Albert Povh, arar. Manini «6 (» bliiini drvenega trga)._1C PRSNI SIRUP za kašelj, «Reumazan», švedske kapljice in vsakovrstna domača zdravila ima vedno lekarna v IL BistricL 28 ćtran IV. Književnost in umetnost «Kres» družinski Ust, ki izhaja v Ljubljani,Je fcvojo 5—6 štev. posvetil spominu Iv. Cankarja Velezanimive črtice iz njegovega življenja tvorijo vsebino. Dobiva se v knjigarni Stoka po L 2*50, 7. štev. pa po 1"50 L. Glasbena Matica v Mariboru. "Da se nekoliko pripomore in obenem da prilika jugoslovenskim skladateljem izdajati svoje skladbe, se je osnoval v okvirju Glasbene Malice oddelek «Struna», katerega namen je izdajati skladbe za salonski orkester. I. serija obsegajoča 10 različnih komadov je ravnokar izšla s sledečo vsebino: 1. V. Parma: Mandolinata. 2. V. Parma: Ljubavni dvospev iz «Caričmih Amaconk». 3. V. Parma: Petrogradska pesem. 4. V. Parma: < Moj ideal*. Valček. 5. V. Parma: «Bal-kanska koračnica*. 6. V. Parma: Uvertura k •opereti «Caričine Amaconke*. 7. O. Dev: < Pastirica*. Idila. 8. M. Schonherr: «Iz slovanskih krajev* Valček. 9. K. Mašek: Barkarola. 10. I. Muhvić: »Izpod Tatrc* koračnica. Cisti dobiček cele akcije je namenjen «Glas-beni Matici*, torej v čisto kulturne svrhe. Njene publikacije toplo priporočamo našim čitateljem. ____j Darovi za nesrečne žrtve v Istri. Nabir. pola št. 185 g. Jos. Kariš — Sv. Ivan ,1 L. Ivan Bole 30 L, nab. pola št. 58 g. Ant. Pertot — Bark o vi je 154 L, nab. pola št. 161 88.10 L, Ant. Štenta nabral 18. 12. 1921. v Rukavcu v veselem društvu 65 L in 11 din., zbirka Goriške Straže* 129 L, 1 dol., 1 srebrna krona in 8 din.t Martin Pečar Sv. Barbara glasom seznama 160 L, Istrani 30 L, Marija RupnLk učitelijca v Idriji 15 L, nab. pola št. 462 g. Pavla Benko 107 L, nab. pola 510 g. Pavla Benko 12 L, prodani les 1318 L, Vlad, Kcdrič nabral 200 L. neimenovani Jugosloveni 17 L in 50 din., promena 1 dolarja in 1 srebrne krone 24 L, nab- pola št. 499 g. Zmagoslava Steka 5 L in 5 din., v počeščenje spomina p. Frcna Sancin g. Jurij Stimac 10 L, nai>. pole 8t. 289 in 290 g. Alfonza Grmek 85 L, nab, pola št. 509 nabr, Ida Pečarič — Bcrtoki 12 L, nabir. pola št. 467 Uršule Župan — Trst 10 L. nab. pola št. 468 Marije Dolenc — Trst 2 L, nab. pole št. 155 — III. in 155 — V. g. prof. Iv. 'vančič 745 din., na piru Antice Rabar-Zcv ić in Ivana Rabar-Santelić 42 L, nab. pola št. 151 g. MedvcšČek — Dekani 85 L, nab. pola št. 156 g. Jos. Frol in predano po g. učitelju Makaroviču v Materiji 105 L, nab. pola št. 157 gdčne. Ljubice Blažič in g. Marjan Zambell' v Veprincu 145 L, nab. pola št. 319 g, :■> ? tgarc 91 L, M. Ambrožič nabral v ei na Kr. 112 L. ' ; ' (l izkaz 190.980*55 L in 7281 din. Skupaj 194.106*65 L in 8100 din. _ ttrtn iKMianto Mtvo i Mm vknjižena zadruga z omejeno zavezo VABILO k Id se bo vršil v nedeljo, 2. aprila, ob 35. url v druitvenl krčmi v Nabrežini. Borzna poffi^^ Tuja valuta na tržaškem trgu: Trst, dne 2i. marca 1922. ogrske krone......................-J-19 avstrijsko-nemške krone češkoslovaške krone . dinarji . . • . . . • le j I.................... marke............................S-90.— 6.90 dolarll..........................19-25 - 19.40 francoski franki..................176 75—177.2o Švicarski franki..................380,—.—384.-- angleškl funti papirnati............85.45— 85./o angfeški funti, z\Aii..............93.75— 95.7j napoleoni........................75.— /6.— DNEVNI RED: 1. Polaganje letnega računa za I. 1921. 2. Poročilo pregledoval cev računov. 3. Odobritev letnega računa za I. 1921 in razdelitev čistega dobička. 4. Vo itev načelništva. 5. Volitev 3 udov v kontrolni odsek zal. 192. G. Pristop k r Zvezi". 7. Raznoterosti. K obilni udeležbi vaM 173 NAČELNISTVO. [Ivani fiiatoni ulico S. Coterfno ft U Telefon št. 15-52 dvakrat Izborno platno za postelnjake, perilo, zavese, volnene in polnjene odeje, zaloga volne in žime za postelnjake, perja itd. Se priporoča slovenskim kupcem, ker je zmožen njihovega jezika. 35 KOŽE USNJE ter vsi v čevljarsko obrt spadajoči predmeti ulico umne št. a (prej Betvedere) Priporoča se (12) F. CINK D1. LEOPOLD HRACEK ZOBORAZVN1K Trst, Corso Vittorio Emanuele III., 24 sprejema od 8-13 In od 13-11 izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela po naj-mederr.ejšem načinu. 175 Županstvo Tolmin poživlja vse v to občino pristojne, a izven iste živeče osebe, da predložijo tukajšnemu občinskemu uradu najkasneje do 15. aprila t. 1. družinske liste izstavljene od občinskega (župnijskega) urada one občine, kjer sedaj bivajo. Te liste rabi županstvo v svrho sestave seznama občanov, ki zadobijo italijansko državljanstvo po polnem pravu. 164 Za župana: Ivan Mrak. • • • • — .28.--.30 34.75.— 35.50 24.25 — 25.75 14.25.— 15.25 Dr. A. 6rysdvin specialist za kožne in spolne bolezni ter negovanje kože, perfekcioniran na dunajskih klinikah. Sprejema od 9—12 in od 3—7 ure. Gorica (Piazza grande) Travnik hiša Paternoli. (60) TVRDKA M, Ferjaniif Jiprjii št. 46 se pripo oča za vsakovrstne transporte. — Razpolaga s