*TS3£Sšm Leto IX, St. 139 LJubljana, petek 18. junija 192* Cena 2 Din — »1M|» ob 4. »nrtfl. — Stane mesečno Dm «5*—; leoutTo Din Oglasi po tarifu. Uredništvo i LJubljana, Knaflora uttca šte-r. 5/L Telefon St. «07s tn >804, ponoči tudi ftt. «034. Rokopisi se •»• tn&ij«. UjpnvaOtVM Llubljana, mterno?« uMca it. S4- — Telefon fcu «096. hwwM odtalaki Ljubljana, Pre*er-nora olica te. 4. — Telefon te. «49* Podružnici: Maribor, Aleksandrova te. 13 — Celje, Aleksandrova cest« Ra£an pri poStoen Cek. zavoda t Lfabv lana te. ii.S«j ■ Praha a slo 7&.1s0 Wien, Nr. 105^41. Dnevnik zdfgospodarstvo, prosveto in politiko Ljubljana, 14. junija. V 'kratkem se sestanejo vraanji ministri maloantaotoiih držav v Sinaji in Bukarešti na običajno konferenco, kakor se redoma vršijo vsakega pol leta. Konferenca Male antante obravnava mednairodno-politične probleme, ki so po-staili odnosno ostali ta čas aktualni, seveda posebno one, ki se direktno ali in-direktno tičejo Male antante. To pot bodo naši vnanji ministri imeli obilo aktualnih problemov, ki se tičejo Male antante in h katerim se mora zavzeti stališče. Letos se bo posebno jasno pokazalo, kako prazne so bile sodbe, da se je Mala antanta preživela. Letos moremo tej sodbi nasproti postaviti drugo, ki bi se glasila, da bi bilo Malo antanto treba baš sedaj ustanoviti, ako ne bi bila že doslej osnovana. V ospredju političnega zanimanja v območju Male antante stoji posebno letos vprašanje odnošajev do Madžarske, ki je postala zadnji čas sila agilna. Le s to spremembo in komplikacijo, da se Madžarska sedaj naslanja na vnanje faktorje, na Italijo, ki ji sedaj že ofi-cijelno obeta revizijo trianonske mirovne pogodbe. Ko se je Mala antanta ustanavljala, so v Budimpešti položaj v srednjem Po-diunavju premotrivali popolnoma drugače. Takrat so svojo moč še silno precenjevali in so upali na možnost, da takoj pokličejo nazaj na prestol svetega Štefana Habsburgovca, ki naj pripomore v neposredni bodočnosti do restavracije celotne stare ogrske države. Mo-narhistični restavracijski poskusi pa so se ponesrečili baš radi kompaktnega in zelo energičnega odpora Male antante. Spričo tega je morala Madžarska popolnoma opustiti nade na skorajšnji povratek Habsburgovcev in s tem tudi na realizacijo iredentističnih načrtov. Odtlej je bila madžarska politika nekoliko zmernejša, dasi še vedno ni opustila svojega odklonjevalnega stališča napram obstoječemu stanju. V Budimpešti so se naposled povzpeli celo tako visoko, da je Horthy o priliki mohaške proslave ponudil Jugoslaviji pomirjenje in vse je kazalo, da se bodo odnošaji na ie j strani zares izboljšali. Ali še preden se je madžarska dobra volja mogla z direktnimi pogajanji praktično preiskušati, je nastal preokret. Italija se je očividno zbala, da bi ji zbli-žanje med Madžarsko in Jugoslavijo pokvarilo račune, zato je nenadoma stavila Madžarski velike ponudbe glede gospodarskega izhoda na Reko, brž nato .ji ponudila prijateljsko pogodbo, ki se je malo nato zares sklenila in s tem je madžarska politika krenila zopet v nov pravec. Rim je Madžarski obljubil pomoč za realizacijo iredentističnih teženj, in Budimpešta je šla na te obljube ter o-pustila nadaljnje delo za sporazum z Jugoslavijo. Ker habsburška restavracija tudi v Italiji ne more biti simpatična, je Madžarska spremenila taktiko in pričela intenzivno delo za revizijo trianonske mirovne pogodbe. Ker se ji je nepričakovano pokazala možnost, da jo bo pri tem prizadevanju podpirala Italija, so šovinistične in iredentistične težnje mogočno pognale, osobito, ko se je magna-itom posrečilo dobiti na svojo stran nekatere vnanje posameznike, med njimi Rothermerea. Konferenca Male antante se bo imela priliko pečati z najnovejšimi in dovolj resnimi poskusi nove madžarske taktike. Tu je monoštrska afera, ki ima baš za Mailo antanto ogromen pomen, zakaj prav nič ni dvomiti, da se bo tihotapstvo orožja nadaljevalo. Optantski spor se indirektno tiče tudi ostalih članic Male antante in naposled cficijelna izjava Mussolinijeva za revizijo trianom-skih mirovnih določb zahteva, da se k akciji zavzame stališče V tej zvezi je zelo značilna vest, da bo Beneš predlagal srednjeevropski Locarno. Brez dvoma bo v ospredju konference v Sinaji in Bukarešti madžarsko vprašanje. Za nas je tudi velikega pomena problem, kako stališče bo Mala antanta zavzela k taktiki Italije, ki se sedaj prvikrat ne obrača samo v nasprotje proti Jugoslaviji, marveč tudi proti celotni Mali antanti. Jugosloven-sko-Ftalijanski spor postaja polagoma odkrito tudi italijansko - maloantanska zadeva. Prva vladna zmaga v francoski zbornici Pariz, 14. junija, s. Na današnji seji zbornice se je pričela razprava o interpe« Iaciji poslan-ca Walterja glede takojšnje ijrnustitve v kolmarskem procesu obsoje« nih poslancev Ricklina in Rosseja ter in? terpelaciie sociialista Urvja glede izpustit« ve komimi^rtičnih poslancev. Pravosodni minister Birthu ie izjavil, da ne more de» savuirati kolmarskih porotnikov Po dališi raznravi je zbornica s 342 proti 167 glas sr>\'om sprejeta od godit ev obeh interpeta» dj. Predsednik Coolidge zvrnil nogo Newyork, 14. junija (be.) Predsednik Coolidge (e nadel co stopnicah in si zvrnil nogo. Vladni list poziva na umor voditeljev KDK Gnusen napad Vukičevičevega „Jedinstva" na Pribičeviča in Radiča. - Dvojna mera beograjske cenzure remu da je izjavil: «Ce pomislim, da nekdo od znotraj ruši državo, potem je in ostane Vaša prva dolžnost, da še Beograd, 14. junija, L V vseh političnih krogih je vzbudil veliko senzacijo in splošno ogorčenje današnji uvodnik v Vukičevičevem glasilu «Jedinstvo». Članek je podpisal odgovornik urednik tega lista Vlada Ristovič in nosi naslov: «S svinjami je treba govoriti samo v njihovem jeziku.» V članku napada na brezstuden način oba voditelja KDK Stepana Radiča in Svetozarja Pribičeviča. Obema očita nemoralno življenje in napada celo hčerko Stepana Radiča. O Svetozarju Pribičeviču piše, da je uganjal nespodobnosti pri nastavljanju vaških učiteljic in da mu je že Stojan Protič očital, da ie sodeloval pri umoru pokojnega MiloTada Draškoviča. Članek končuje z razgovorom, ki ga je baje imel Vlada Ristovič svoječasno s polkovnikom Pavlom Jurišičem, kate- istega dne ubijete i Svetozarja Pribičeviča v Beogradu i Stepana Radiča v Zagrebu.« «Obžalujem,» nagiaša Ristovič na koncu, «da moram tudi danes in še iz mnogo večjih razlogov, kakor v tistem času, vztrajati pri tem svojem prepričanju.* Največjo pozornost je vzbudilo dejstvo, da policija tega članka ni zaplenila, čeprav zaplenjuje druge liste brez vsakega povoda. Ta brezstuden napad na voditelja opozicije je bil tudi predmet ogorčenih napadov na notranjega ministra na današnji seji finančnega odbora in bo rodil brez dvoma še posledice tudi v Narodni skupščini. Okacisavanje z dr Korošcem v finančnem Dr. Korošec ie obnovil svoj predlog za mastne nagrade višjim uradnikom svojega ministrstva. - Upirajo se mu tudi vladni poslanci Beograd, 14. junija i. Danes popoldne je imel finančni odbor sejo, na kateri je razpravljal o znanem predlogu notranjega ministra dr. Korošca glede posebnih doklad za osobje njegovega ministrstva. Seja ie izzve nela v porazno sodbo notranjega ministra in celo člani vladne večine so soglašali z opozicijo, da je postopanje dr. Korošca škodljivo, ker mora vzbuditi med uradni-štvom nevoljo in zavist in še povečati nezadovoljstvo, ki med uradništvom že itak ubija vsako veselje do dela. Uvodoma je opozicija ostro protestirala proti briskiranju s strani notranjega ministra, ki ne smatra niti za potrebno, da bi prisostvoval seji, na kateri se razpravlja o njegovih predlogih. Šele po dolgem čakanju ie prišel dr. Korošec. Posl Pucelj je ironično pripomnil; »Niti radikali ne postopajo tako, kakor učenec g. Vukičeviča«. Člani večine so na ves glas hiteli zatrjevati, da je tudi dr. Korošec že cel radikal. Posl. Pucelj: »On ie radikal samo tako dolgo, dokler vas potrebuje«. Ko se je nemir polegel, je predsednik otvo ril debato. Dr. Korošec je najprej podal kratek ekspoze, v katerem je utemeljeval svoj predlog, da se priznavajo uradništvu njegovega resora posebne dokiade in sicer ministrovemu pomočniku 3000, načelnikom po 2000, pravnim referentom Po 500 Din. nadalje južnosrbskim sreskim poglavarjem s pravno naobrazbo po 1000 Din. policijskim pisarjem-diplomiranim pravnikom pa po 300 Din mesečno, češ da opravljajo skrajno naporno službo. Kredit za te specijalne dokiade je predviden v partiji 390 proračuna za tekoče leto. Dokiade nai se priznavajo naknadno s 1. aprilom tekočega leta. Posl. Pribičevič zahteva od notranjega ministra pojasnila, kako se more sklicevati v svojem predlogu na znanih 42 točk, ki jih je baje sprejel ministrski svet kot svoj program za sanacijo razmer v Južni Srbiji, ko je Vukičevič novinarjem vendar odločno zanikal, da bi sploh obstojal kak tak program. Dr. Korošec je nato izjavil, da je vlada res prejela 42 točk nekakega programa, ki so ga perdlagali zastopniki državne uprave v Južni Srbiji kot pogoj za sanaciio tamoš-njih razmer, in da je zahteva po specijalnih dokladah prva točka tega programa. Dr. Šečerov (dem.) se ie pridružil nazi-ranju opozicije ter ostro nastopil proti temu, da bi se dovoljevale uradnikom notranjega ministrstva tako visoke specijalne dokiade. Naglašal je, da bi bilo skrajno krivično, če bi samo pomočniki in načelniki notranjega ministrstva dobivali po 3000 oz. 2000 Din mesečno, dočim imaio načelniki in pomočniki ostalih ministrstev le po 1000 Din dokiade. Pribičevič: Dr. Korošec jim da več, kakor škofom. Škofje so visoki dostojanstveniki in dobivajo manj nego pomočniki ministra policije. Stepan Radič: S tem denarjem bi lahko prehranili cele občine, ki trpe pomanjkanje. Dr. Šečerov se je v svojem govoru ostro izjavil proti sistemu specijalnih beneficii za uradnike, naglašajoč, da bi moralo ostalo uradništvo smatrati to za zapostavljanje. Pribičevič: Vprašanje doklad naj se reši enotno za vse uradništvo s posebnim zakonom. Dr. Šečerov: Da. tako bi bilo treba. Glede doklad za uradništvo v Južni Srbiji pa dr. Šečerov priznava, da vrše službo v mnogo težjih okoliščinah, kakor v ostalih pokrajinah in smatra, da bi bile posebne dokiade upravičene. Stepan Radič: Protestiram proti temu, da sumničite narod v Južni Srbiii kakor da so to sami razbojniki: Makedonci so miroljubni ljudje. Dr. Šečerov: Zato pa je bil ubit celo pravni referent velikega župana. Pribičevič: V Franciji ie bil ubit predsednik republike, toda zato niegov naslednik ni dobil posebnih doklad. Dr. Žerjav: Zakaj ne predlagate za vse uradnike posebnih doklad. Zandarjev je padlo že mnogo več. Zakaj se ne spomnite teh siromakov. Poslanci opozicije so ostro napadli dr. Korošca zaradi njegovih znanih izjav o razmerah v Južni Srbiji, ko je naglašal, da vlada tam vzoren re<* Posl Pucelj: To ste dali razglasiti v svojem oficijelnem glasilu, v ljubljanskem »Slovencu«. Med vladno večino in opozicijo .ie nato prišlo do zelo ostrega prerekanja, ko so poslanci opozicie opozorili na pisavo Vukičevičevega »Jedinstva«, ki danes v uvodnem članku prikrito poziva na umor Svetozarja Pribičeviča in Stepana Radiča. Kosanovič: Zakaj tega niste dali zapleniti? Demetrovič: Ali za Vukičevičevo glasilo ne velja tiskovni zakon? Pribičevič: Tako nam groze v prestolnici pred nosom notranjega ministra. Kosanovič: Tako piše list, ki ie plačan iz dispozicijskega fonda. Demetrovič? To je Vukičevičevo osebno glasilo. Tako pišejo mladi radikali. Dr. Pernar: Vukičevič nai se zaveda, da ima glavo in sina. Demetrovič: V Zagrebu se ni nikdar pi-saM kai takega. Dr. Pernar: Niti ne za časa svetovne vojne. ko je divjala avstrijska soldateska. Končno se je mir toliko polegel, da je posl. Šečerov nadaljeval svoi govor, ter končno stavil predlog, naj se dokiade 71 uradnike ministrstva znižajo, dočim nai uradništvu v Južni Srbiji priznajo dokiade v predlagani višini. Stepan Radič: Sramota, da vi kot pre-čanski poslanec izdajate interese prečanskih krajev. Dr. Šečerov: Jaz nikoli. To dokazuje davčni zakon. Pribičevič: In še kako, saj ste vi in vaša večina glasovali za to. da morajo prečanski kraji plačevati dohodnino. To le lepa zaščita prečanskih interesov! Nato je debil besedo posl. Stleoan Radič, ki je obširno govoril o težavnem finančnem položaju države ter opozarjal na to. da n. pr. prebivalstvo hrvatskega Zagorja in v drugih krajih živi zelo skromno in šted-ljivo, a nima niti toliko, da bi se moglo preživljati. In v takem času. ko bi se morala na vseh straneh izvajati največja m najrigoroznejša varčnost, prihaja notranji minister dr. Korošec s predlogom, naj se priznajo njegovi policiji še posebne dokiade Kmetje prosijo za seme. a niti tega ne dobijo. Govornik je -nato prešel na postopanje vlade napram opoziciji in prečital odstavek v današnjem uvodniku »Jedinstva«, ki namiguje, da bi bilo treba Radiča in Pribičeviča umoriti. Opozicija ie bila zaradi tega tako revoltirana, da je zgledalo. da bo prišlo do dejanskih spopadov. Poslanci večine so končno umolknili, notranji minister dr. Korošec pa je z izvodom v roki hitro odšel iz dvorane v ministrsko sobo in se vrnil šele čez nekaj časa. Ko se je vihar nekoliko polegel, je Stje-pan Radič nadaljeval svoj govor in zahteval, naj se odstrani iz notranjega ministrstva načelnik javne varnosti Žika Lazič in nameste v Južni Srbiji prečansk' uradniki, pa bo tudi tam rakoi zavladal red brez posebnih doklad. Ne narod, ampak nesposobna vlada, zlasti pa popolnoma nesposobni notranji minister so krivi, da so razmere v Južni Srbiji pod vsako kritiko. »Uvedite v Južni Srbiji široko samoupravo, kakor jo ima n. pr. zagrebška ali mariborska oblast, na boste videli, kako bo narod zadovoljen. To bi bila prava sanacija, sedanji režim pa uganja zgolj mandatolov-sko politiko Imamo na tisoče nižjih uradnikov, ki gladujejo. na tisoče upokojencev, ki nimajo niti kruha in umirajo, a notranji minister hoče svoje organe za njihovo razdiralno delo še posebej nagraditi.« Seja je bila nato zaključena: razprava se bo nadaljevala jutri popoldne. Nujni predlogi KDK Beograd, 14. Junija p. KDK je vložila danes 5« dva nujna predloga. V prvem predlogu poriva notranjega ministra, da izda velikim županom v Bosni m Hercegovini naredbo, naj v svojem področju bre« pogojno odstavijo vse občinske komisarje in postavijo ea upravnike občin ljudi, za katere se izjavijo občinarji. V drugem predlogu poziva ministra prosvete, naj odpravi iz vseh §ol knjige, zlasti o zgodovini iti geografiji, ki so proti duhu ustave in napačno slikajo zgodovinski razvoj zlasti v prečanskih krajih. Madžarska proti Mali antanti Interesantne izjave min. predsednika grofa Bethlena Budimpešta, 14. junija, s. »Pester Lloyd» objavlja razgovor glavnega urednika «Berliner Tageblatta« z ministrskim predsednikom grofom Bethle-nom, ki je izjavil med drugim: Po mojem mnenju bi bilo docela mogoče izboljšati nemško-italijanske od-nošaje. Da se to zgodi, bi se morala vsaj začasno zapreti južnotirolska rana ter eventualno kasneje v boljših okoliščinah iskati končno veljavno reši- tev. Niti za Madžarsko niti za Avstrije niti za Italijo ali Nemčijo ni poverljivo. ako Mala antanta sredi Evrope najde premalo diplomatskega protiutežja. Urednik je vprašal grofa Bethlena tudi za njegovo mnenje glede rešitve avstrijskega vprašanja ter pripomnil, da more iz previdnih izjav ministrskega predsednika razvideti, da se bo končno uveljavila ideja skupne avstrijsko-nem-ške države. Slovaki proti vsaki reviziji Madžari ne smejo pozabiti, da živi v njihovi državi še mnogo Slovakov Praga, 14. junija, d. V zunanjem odbo« ru zbornice je v debati o dr. Beneševem ekspozeju govoril tudi član slovaške Ijud* ske stranke dr. Kovalik, ki se je v svojem govoru dotaknil stališča Slovakov do Ma* džarske. Med drugim je deial naslednje: Ves slovaški narod stoji kakor naša stranka na stališču, da se morajo ohraniti sedanje meje Slovaške. Bratislava in Koši« ce, ki sta slovaški, morata ostati naši ka* kor celokupno ostalo slovaško ozemlje. Ako bi se pričele rušiti meje, bi bila vsa re« publika ogrožena. V tem vprašanju mora biti vsaka vlada brezkompromisna. Govornik je dalje dejal, da je tudi dr. Beneš na tem stališču. Madžari ne smejo pozabiti, da je tudi onstran slovaških me« ja nekaj slovaških občin, ki bi jih mogla republika v primeru revizije mirovne po« godbe zahtevati zase. Madžari se morajo žt, enkrat sprijazniti s trianenskimi meja« mi. Čsl. zastopnik v Ženevi bi moral jas« no in odločno opozoriti grofa Apponvja na to, da bi doznalo inozemstvo, da hočejo Madžari ma Jžarizirati slovaške manjšine. Govornik je nadaljeval, da rešitev mo« noštrske afere nikakor ni zadovoljila Slo« vakov. Vprašal je, ali je bilo orožje, ki ga preiskovalna komisija sploh ni videla, tudi popolnoma uničeno. Madžarska mora spo« znati, da bo Društvo narodov v bodoče nastopilo proti Madžarski ne samo navi« dezno, temveč realno. Zaleski o poljski zunanji politiki Težave z Litvo. — Korektni odnošaji z Nemčijo. — Zakaj ne pristopi Poljska Mali antanti. — Poljska zahteva garancije za Vislo Pari«, 14. junija, d. Po sprejemu pri zunanjem ministru Briandu je poljski zunanji minister Zaleski podal novinarjem izjave o zunanji j>olitiki Poljske. Najprej je ugotovil, da glede konflikta med Poljsko in Litvo še ni zaznamovati nobenega napredka. Priznal je korektno stališče Nemčije v tem vprašanju. Nemčija je v Kovnu uporabila ves svoj vpliv v posredovalnem smislu. Odnošaji Poljske do Nemčije so normalni in prijateljski, trgovinska pogajanja pa se zaradi volitev še niso pričela. Poljska vlada upa, da se bo prej dosegel sporazum, ako bo prišla na krmilo v Nemčiji levičarska vlada. Poljska ne bo pristopila k Mali antanti, ker nima na triatlonski pogodbi, za katere ohranitev je bila Mala antanta v prvi vrsti ustanovljena, nobenega interesa. Odnošaje do sovjetske Rusije je označil minister za normalne, čeprav skuša Rusija preprečiti sporazum med Poljsko in Litvo. Zaleski je govoril tudi o vprašanju izpraznitve Porenja. Kakor poroča «P e t i t P a r i s i e n», se je v razgovorih z Zaloškim v francoskem zunanjem ministrstvu razpravljalo tudi o posledicah, ki bi jih imela izpraznitev Porenja na ravnotežje na vzhodu. Poljska hoče za Vislo iineti iste garancije, kakor jih določajo locarnske pogodbe za Reno. Izpraznitev Porenja, je izjavil Zaleski, je za nas zelo težko in važno vprašanje. Sicer je zelo lahko tehnično izvršiti to izpraznitev, vendar pa je treba imeti prej jasne garancije. Zaleski je izjavil, da ima po svojih razgovorih v francoskem zunanjem ministrstvu gotovost, da bo izpraznitev Porenja zvezana z gotovimi finančnimi dogovori, ki bodo na nemško vlado napravili isti efekt kot vojaška zasedba. Odnošaji med Poljsko in G^anskom, je končno izjavil Zaleski, so se izboljšali. Gdansk je očividno uvidel, da je v njegovem lastnem interesu, pridobit' poljsko zunanjo trgovino zase ter povečati promet v gdanskem pristanišču. Bruselj, 14. junija, (be.) Semkaj je prispel poljski zunanji minister Zaleski, ki je konferiral s Kymansom. Loebe zopet predsednik Reichstaga Včeraj si je izvolil novi nemški parlament svoje predsedstvo. Dalekosežne zahteve nemške ljudske stranke ovirajo sestavo vlade velike koalicije Berlin. 14. junija (be.-s) Na današnji seji državnega zbora ie bil izvoljen za predsednika s 318 glasovi od 446 socijalistični poslanec Loebe. Nemški nacijonalci so oddali bele liste. Komunistični poslanec Tel-mann je dobil 46. narodni socijalist dr. Frick pa 12 glasov. Predsednik centruma poslanec Guerard je z vzklikom predlagal izvolitev Loebeia. V zahvalnem govoru je predsednik poudarjal, da je nemška država od leta 1920. znatno napredovala, vendar pa ima še marsikaj za urediti, da se gospodarski položaj konsolidira. kar ie v zvezi z zunaniimi političnimi obveznostmi in reparacijami, ki dosežejo v tem letu najvišji znesek. Nadalje je novo izvoljeni predsednik izrazil upanje. da se bo z zmanišaniem reparacij in s skrajšanjem zasedbene dobe dosegla podlaga za notranjepolitično konsolidacijo države in da se bo na ta način ustvarila možnost nadaljevanja politike sporazuma med narodi, za kar so ustvarile zadnje volitve ugodne pogoje. Volitev podpredsednikov državnega zbora je prinesla v toliko presenečenje, ker so se morali zadovoliiti nemški nacijonalci. ki so zahtevali zase prvega podpredsednika, s tretjim mestom. Za tretjega predsednika je Grška zunanja politika Rim, 14. junija, s. Venizelos je podal zastopniku Agenzie Štefani zanimive izja« ve o grški zunanji politiki Pri tej priliki je izjavil, da popolnoma odobrava zunanjo j>olitiko, ki jo vodi Mihalokopulos. Veni« zelos odobrava tudi idejo italijansko*grške in grško-turške pogodbe pod pogojem, da ti pogodbi nista naperjeni proti tretji dr« žavi. Ideja balkanskega pakta, je dejal Ve« nizelos, je v resnici sijajna, vendar se mu zdi, da teren za balkanski Locarno še ni pripravljen. Zato pristaja Grčija na po« godbe, ki se bodo kasneje dale združiti v locarnski pakt. O ratifikaciji nettunskih konvencij je izjavil Venizelos: z največjim veseljem bomo pozdravili sklep teh po« godb in ravno tako eventualni pakt med našimi italijanskimi prijatelji in Jugoslavi« jo, ker bi 8e s tem zajamčil mir. Poljska armada ostane nespremenjena Varšava, 14 junija, (be.) Tekom proračunske debate je odklonil sejm socijalisti-Čen predlog, naj se stanje armade zniža za 60.000 mož. bil izvoljen v ožji volitvl grof Thuringen proti demokratskemu poslancu ge. dr. Bau-merjeve. Za prvega podpredsednika ie bil izvoljen poslanec cemruma Esser. Za drugega podpredsednika je izvolila zbornica poslanca ljudske stranke von Kardroffa. Berlin, 14. junija (be.) V vprašanju sestave nove državne vlade so nastopile trenutne ovire, ker zahteva nemška ljudska stranka, da se tudi pruska vlada rekonstruira na podlagi široke koalicije. Berlin. 14 junija (be.) Za zahtevo nemške ljudske stranke, naj se tudi pruska vlada rekonstruira na podlagi velike koalicije, je pruski ministrski predsednik Braun izjavil. da mora pruska vlada načelno odklanjati vsako vmešavanje s strani strank državnega zbora v vprašanie rekonstrukcije pruskega kabineta. Na pobudo državnega poslanca Hermana Mullerja so voditelji nemške ljudske stranke v državnem zboru in pruskem deželnem zboru obnovili pogajanja za sestavo nove vlade in sicer najbrže v upanju, da se glede rekonstrukcije pruske vlade najde zadovoljiv kompromis. Berlin. 14. juniia (e.) Pruski deželni zbor je z veliko večino odklonil komunistično nezaupnico vladi. Papež resno obolel Rim, 14. junija, s. Opoldanski list «Bril» Iante» poroča, da je papež obolel na po« apnenju žil. Bolezen je v zadnjem času postala zelo resna. Papež sicer ni izpreme« nil načina svojega življenja, vendar pa ne pije vina, temveč pivo ter hodi na daljše izprehode. Vatikanski krogi ne skrivajo svojih skrbi glede njegovega zdravstvene ga stanja. Dr. Stresemann ozdravel Berlin, 14. junija, g. Zunanji minister dr. Stresemann je toliko okreval, da se že pripravlja na pot v južno Nemčijo, kjer bo nekaj tednov ostal v sanatoriju Ostal bo samo toliko časa v Berlinu, dokler ne bo sestavljena nova vlada. Berlin bo zapu« stil najbrže v sredo ali četrtek prihodnje« ga tedna. Dr Stresemann se zelo zanima za pogajanja glede sestave nove vlade. Sprejel je designiranega državnega kane« lerja Miiiler=Frankena ter ga obvestil o odklonilnem stališču pruskega ministrskega predsednika Brauna, glede zahteve ljudske stranke po takojšnjem razširjenju vladne koalicije na Pruskem. Petek. 13. VI. 1928. Rumunski zunanji minister v Beogradu Dolga posvetovanja z dr. Marinkovičem. — Banket na dvora. Visoko odlikovanje ministra Titnlesca Beograd, 14. junija, p. Danes opoldne ob 12.15 je dospel v Beograd romunski zunanji minister g. Titulescu v spremstvu svoje soproge in svojega osebnega tajnika g. Radulesca. Na kolodvoru so ga pričakovali zunanji minister s soprogo ter češkoslovaški, poljski in romunski poslanik in več višjih uradnikov zunanjega ministrstva. Po kratkem, a prisrčnem pozdravu na kolodvoru je odšel g. Titulescu v hotel Palače. Novinarjem, ki so ga obkolili takoj po izstopu, je odklonil vsako politično izjavo, češ da se mora najprej porazgovo-riti z našim zunanjim ministrom. Izrazil je svoje prepričanje, da bo Mala an-tanta tudi tokrat manifestirala popolno solidarnost. Popoldne sta gospe Marinkovičeva in Titulescova napravil! izlet na Avalo, kjer je gospa Titulescu položila venec na grob neznanega junaka. Od 5. do pol 7. je bil g. Titulescu v zunanjem mini- strstva, kjer je imel z dr. Marinkovičem daljšo konferenco. Ob 8. zvečer je bil na dvoru banket, na katerega je bilo povabljenih poleg Titulesca, njegove soproge in romunskega poslanika Filo-dora tudi več ministrov, predsednik Narodne skupščine Ljuba Davidovič in beograjski župan dr. Kumanudi. Jutri priredi beograjski Jokey-klub na čast romunskemu zunanjemu ministru svečan obed, ob 5. popoldne pa priredi zunanji minister čajanko, na katero so povabljeni vsi člani vlade in ves beograjski diplomatski zbor. V soboto ob 7.35 odpotuje g. Titulescu v Bukarešto, kjer mu pripravljajo svečan sprejem. Beograd, 14. junija, p. Kralj je danes podpisal ukaz, s katerim odlikuje romunskega zunanjega ministra g. Titulesca z redom Belega orla I. stopnje, njegovega osebnega tajnika g. Radulesca pa z redom Sv. Save III. stopnje. Odločen protest Zagreba proti ratifikaciji nettunskih konvencij Soglasna manifestacija na izredni seji občinskega sveta. — Vlada ni upravičena k predlogu o ratifikaciji Zagreb, 14. junija r. Ob velikem zanimanju vse zagrebške javnosti se je danes ob pol 11. dopoldne vršila izredna seia zagrebškega mestnega zastopa, na kateri je bila sprejeta resolucija proti nettunskim konvencijam. Sejo Je otvoril župan Heinzl, ki je takoj podal besedo dr. Milanu Miškulinu. Ta je v daljšem govoru razložil vsebino nettunskih konvencij in nato prečital resolucijo, ki pričenja z naslednjimi besedami: »Nenadni sklep ministrskega sveta, da predloži nettunske konvencije v ratifikacijo Narodni skupščini, je presenetil vso našo javnost ter izzval posebno v vseh hrvatskih in posebej še v primorskih krajih upravičeno splošno duševno razpoloženje proti spre jemu teh konvencij. To razpoloženje samo po sebi bi v vsaki državi z demokratičnim Težimom zadostovalo, da bi odvrnilo vlado in parlament od uzakonitve tako nepopularnih mednarodnih pogodb.« Resolucija dalje navaja prejšnje zunanie in notranje dogodke, kakor tudi ponovne politične in gospodarske mednarodne odnošaje, zaradi katerih so konvencije za nas nesprejemljive. Posebno povdarja resolucija. da te konvencije pri zadnjih volitvah niso bile omenjene in da zatorei vlada nima narodovega pooblastila, da bi jih predložila Narodni skupšpini. V treh ali štirih letih po zaključku teh konvencij so se raz- mere bistveno spremenile in narod danes še jasneje uvidva njih hude posledice za svojo nacijonalno last in varnost kakor tudi za gospodarsko naciionalno nodvis-nost. a to ne samo zbog vsebine njihovih posameznih določb marveč še boli zaradi njihovega splošno Dolitičnega pomena. Resolucija zaključuje: »Iz teh razlogov sedanji mestni zastop kot zakoniti predstavnik kraljevega in svobodnega mesta Zagreba v skladnost? z mišljenjem vsega hrvatskega naroda na tej svoii izredni seji dviga svoj glas proti sprejemu in uzakonitvi nettunskih konvencij ter se istočasno zavaruje proti temu. da se tako težke mednarodne obveznosti 7 dalekosežnimi posledicami vsiljujejo hrvatskemu narodu. Resolucija ie bila sprejeta z burnim odobravanjem. Zastopnik Ivan Krndeli ie prečital v imenu neodvisnih delavcev posebno resolucijo in nato še socialistični zastopnik Gojko Berberovič svojo. Pri glasovanju je bila z glasovi vseh zastopnikov meščanskih strank sprejeta prva resolucija, dočim so se delavski zastopniki vzdržali glasovanja. Po overitvi sejnega zapisnika je župan Heinzl zaključil sejo z izjavo, da bo spre^ jeta resolucija takoj odposlana predsedniku vlade, zunanjemu ministru in predsedniku Narodne skupščine. Zopeini viharji v Narodni skupščini Nadaljevanje opozicijske obstrukcije. - Protiustavni plemiški naslovi v skupščinskem zapisniku. - Razprava o obtožbi proti dr. Subotiču Beograd, 14. Junija p. Današnja seja Narodne skupščine je bila mestoma zopet zelo viharna. Opozicija nadaljuje tehnično ob-strukcijo in je tako tudi danes ves dopoldne trajala razprava o zapisniku. Zaradi prerekanja med opozicijo in vladno večino je moral predsednik sejo enkrat celo prekiniti. Dopoldanska seja se ie pričela šele ob 20.30. Po prečitanju zapisnika je zahteval besedo posl. Puceij. ki je uvodoma kritiziral, da skupščinski tajniki, ki morajo voditi zapisnik, ne prisostvujejo sejam ter ne vrše svoje dolžnosti, kakor bi jo morali do poslovniku. Tajnik Stevčič je odvrnil, da se je on odstranil le za hip ter da je imel namestnika. Stjepan Radič je zahteval, naj se v zapisniku ugotovi, da je Svetozar Pribičevič na včerajšnji seji predlagal, naj bi bil danes v Narodni skupščini interpelacijski dan. Obširno je Radič govoril o pravicah poslancev in o sistemu parlamentarizma, ki bi ga moral skupščinski predsednik v prvi vrsti čuvati. Vlada noče odgovarjati na vprašanja in interpelacije, poslancev. »Toda pazite, kaj delate. Mi lahko delamo brez vas, a nočemo, vi pa bi hoteli brez nas; tega tudi ne morete. Mi smo za državno in narodno edinstvo, vi pa le za edinstvo ra-dikalskih žepov na račun državne blagajne.« Predsednik je končno izjavil, da sprejme zahtevo poslanca Radiča glede popravka zapisnika. Nato je dobil besedo posl. Svetozar Pribičevič, ki je naglasil, da osebno nima nič proti dr. Hrasnici, ki ga kot človeka spoštuje in ceni kot koncili j antneiga politika, vendar pa ne more dopustiti, da se mu v uradnem zapisniku še vedno priznava naslov bega. ker je to v nasprotstvu z ustavo. ki je odpravila plemstvo. Nadalje zahteva. da se v zapisniku zabeleži včerajšnja izjava ministra pravde, da ni mogel priti na sejo skuptščine zaradi seje ministrskega sveta. To naj se sprejme v zapisnik, da se vidi, na kak način skuša Vukičevič odtegniti ministre od Narodne skupščine. Dalje protestira proti temu, da ministri ne odgovarjajo na interpelacije in vprašanja poslancev. To je tem bolj zameriti demokratskim ministrom ki so v času. ko so bili v opoziciji, proti takemu postopanju radikalov ogorčeno protestirali. Končno zahteva, naj se v zapisniku popravi, da posl. Puceij ni doktor, ker si on tega naslova niti ne želi, niti ne zahteva. Tajnik Stevčič je zahtevo Pribičeviča glede brisanja naziva beg odklenil, češ. da za to nima pravice. Stjepan Radič: Toda dolžnost po ustavi! Kaj ne znate našega jezika, da tako odgovarjate v Narodni skupščini, kakor da bi bili v kakšni gostilni. Gospod predsednik, pozovite ga vendar k redu Vam ie ustava krpa papirja Vi ste sami Submiči. Ko je tudi predsednik odkonil Pribidevi-čev predlog, ie Radič ogorčeno zaklical: »Potem gazite ustavo!« V dvorani je nastalo ostro prerekanje med vladno večino in opozicijo, ki Je čim dalje bolj naraščala.. V splošnem kriku je bilo slišati klic Stj Radiča: »če ne poznate ustave, ne morete b:iti niti predsednik, niti tajnik Narodne skupščine.« Predsednik je neprestano zvonil in skušal pomiriti razburjene poslance, končno pa je moral sejo prekiniti. Po skoraj četrturnem odmoru, v katerem se je prerekanje neprestano nadaljevalo, ie predsednik zopet otvori seio. nakar sta poslanca Ivan Puceij in Stjepan Radič govorila o kršitvi poslovnika s strani predsednika. češ. da ie postopal nepravilno, ko ni pozval k redu ministra pravde, ki le govornikom neprestano vpadal v besedo in jih motil Po daljšem prerekanju ie skupščina končno ob 12 30 prešla na dnevni red in nadaljevala razpravo o obtožbi proti bivšemu ministru pravde dr. Subotiču. Prvi je govoril posl. Stepan Košutič. ki je zlasti kritiziral politiko vlade v prečanskih krajih in naglašal. da bi bil že skrajni čas, da ministri odgovarjajo za svoje delovanje. Apelira na vladno večino, naj dobro presodi, kaj bo zagrešila, če bo glasovala proti obtožbi. Za Košutičem je dobil besedo posl. Puceij. ki je uvodoma naglašal, da je obtožba proti dr. Subotiču tako jasna, da jo lahko razume tudi preprosti človek in da so poslanci v Narodni skupščini neke vrste porotniki. Minister pravde je kršil zakon iz golega koristoljubja in je pustil proti jasnim določbam zakona mesto predsednika najvišjega sodišča skozi osem mesecev nezasedeno, samo zato, da si ga je rezerviral zase. Govornik je nato opozarjal na uvajanje partizanstva v prečanskih krajih ter navedel slučaj v Radovljici, kjer je bil nameščen za pristava proteze dr Korošca. V Gor. Radgoni je komisar zagrešil zločin pohotnosti nad šestletnim dekletom in je zaradi tega presedel tri leta v ječi, po prestani kazni pa je bil samo zato, ker se je priznaval za radikala, postavljen za pravnega referenta pri nekem veli nem županu v Južni Srbiji, kjer je še danes Posl. Puceij je nadalje naglašal, da je prišel dr. Subotič na tako visok položaj samo zaradi partizanstva. Kot pravnik nesposoben, je uvidel, da si lahko opomore s politiko in je zato stopil v radikalno stranko in pestal celo član njenega glavnega odbora. Končno zahteva pojasnila, ali je dr. Subotič še vedno paš pravni zastopnik pri mednarodnem sodišču v Haagu, kjer je oškodoval državo že za težke milijone. Po govoru posl. Puclja Je hotel predsednik sejo prekiniti, proti čemer je protestiral St. Radič in zahteval besedo ter govoril o kršenju poslovnika, ker predsednik Narodne skupščine ni storil ničesar, da bi ministri odgovarjali v zakonitem roku na vprašanja in interpelacije poslancev. Predsednik dr. Perid pa je, ne da bi odredil o tolmačenju poslovnika glasovanje, sejo kratkomalo prekinil in zapustil dvorano z izjavo, da se nadaljuje seja popoldne ob 5. Popoldanska seja pa je pričela šele ob 6. Poslanci opozicije, ki so bili zbrani v Narodni skupščini točno ob določenem času. so proti zavlačevanju otvoritve seje ostro protestirali. Takoj po otvoritvi seje Je predsednik odredil v smislu predlosra opozicije, ki je bil stavljen že na dopoldanski seji. prozivko. Opozicija je proti temu ogorčeno protestirala, ker bi se bila morala prozivka izvršiti že na dopoldanski seii. Med silnim kravalom je začel tajnik Stevič citati imena poslancev. Ko j» Pribičevič zahteval besedo, a mu jo je predsednik odklonil, se Je hrušč še po- večal. Na zahtevo opozicije Je bilo pozivanje poslancev končno ustavljeno, nakar je dobil besedo posl. Pribičevič, ki je oetro kritiziral pristransko postopanje skupščinskega predsednika. Dr. Perič je v svojem odgovoru naglašal, da zato ni odredil prozivke, ker je bila že {vozna ura in čas obeda. Šele ob pol 8. zvečer je Narodna skupščina končno prešla na dnevni red. Govorila sta poslanca dr. Drljevič in dr. Krajač, ki je v svojem govoru protestiral tudi proti malomarnosti vladne večine, ki je brez spo-raztfma z opozicijo podaljšala seje Narodne skupščine tudi na popoldne, a sedaj ne smatra za potrebno, da bi se iih tudi sama udeleževala. V nadaljnjem svojem govoru se je bavil s škodljivim delovanjem dr. Su-botiča v našem pravosodju. Ob 20. zvečer je bila seja nato zaključena ter se nadaljuje jutri dopoldne ob 10. Seja ministrskega sveta Beograd, 14. Junija p. Danes popoldne od 6. do 7. io od pol 8. do pol 9. se je vršila seja ministrskega sveta. Po seji so izjavljali ministri novinarjem, da je ministrski svet razpravljal zgolj o resornih zadevah. Govorilo se je tudi o spremembi skupščinskega poslovnika, vendar pa ni prišlo do nikakega sklepa, ker v vladi sami glede tega še niso prišli do sporazuma. Na vprašanje novinarjev, ali ima vlada že kake nove vesiti o londonskem posojilu, so ministri soglasno izjavljali, da glede posojila ni nobenih novih momentov. Odriovedana seia radikalskega kluba Beograd, 14. Junija p. Danes popoldne bi se imela nadaljevati seja radikalskega kluba, na kateri bi se moralo izvoliti še 9 članov v klubski odbor, ki nai predlaga primerne ukrepe za sanacijo razmer v stranki. Kakor pa smo že poročali. obstoja glede zasedbe teh mest spor med glavnim odborom in vladinovci Gre predvsem za zastopnike onih volilnih okrožij, kjer sta obstojali po dve radika.Iski listi, vladna in lista glavnega odibora. Danes so se ves dan vršile konference in posvetovanja na vse strani, vendar pa ni prišlo do sporazuma. Seja radikalskega poslanskega kluba je bila zato v zadnjem hipu odgodena in se bo vršila šele Jutri popoldne. Nezadovoljni demokrati Beograd, 14. junija, i. Nocojšnje «No-vosti», glasilo zemljoradnikov, objavljajo v svojem poročilu o politični situaciji informacije, da so mnogi demokrati, med njimi tudi Davidovič sam, zelo nezadovoljni z Veljo Vukičevičem. Pri sestavi sedanje vlade je Davidovič sklenil z Vukičevičem dogovor, da bosta delala sporazumno, zlasti kar se tiče premeščanja in imenovanja upravnega uradništva. V tem smislu je Davidovič jpozvaJ demokratske poslance, naj sestavijo točen spisek vseh policijskih uradnikov, sreskih poglavarjev itd., o katerih sodijo, da bi jih bilo treba premestiti, oziroma nadomestiti s pristaši demokratske stranke. Ta spisek je Vukičevič nato izročil dr. Korošcu, ki naj bi predloge demokratov primerno upošteval. Sedaj pa se je izkazalo, da je dr. Korošec te predloge demokratske stranke popolnoma ignoriral, pač pa dosledno upošteval zahteve radikalov, tako da je ostalo vse pri starem in so se razmere v zadnjem času še celo poslabšale. Zaradi tega je zavladalo med demokrati veliko ogorčenje. Baie je Davidovič danes ves dopoldne iskal stikov z Vukičevičem, katerega pa ni mogel dobiti, ker se mu je ta očividno namenoma izogibal. Konflikt med rudniki in železnico Beograd, 14. junija, i. Ker konflikt med premogovniki in prometnim ministrstvom glede dobave premoga še vedno ni rešen, in grozi nevarnost, da bodo rudarska pod« jetja reducirala obrate in odpustila delav« stvo, je narodni posl. dr Žerjav danes in» terveniral pri prometnem ministru genera« lu Milosavljeviču in zahteval, naj takoj ukrene potrebne korake, da zaradi tega konflikta ne bo prikrajšano delavstvo. Mi» nister mu je izjavil, da bo to vprašanje rešeno na konferenci, ki jo je sklical za prihodnji ponedeljek. Naglasil je, da si tu» di ministrstvo prizadeva, da se zadeva čimprej uredi, ker bi sicer trpel ves naš promet. Obletnica smrti Aleksandra Stambolijskega Beograd, 14. junija p. Danes se ie vršila v Beogradu svečana proslava 51etnice smrti Aleksandra Stambolijskega. Dopoldne se Je vršila v saborni cerkvi svečana služba božja, ki se je je udeležilo veliko število narodnih poslancev teT številni zastopniki raznih nacijonalnih organizacij. Ko so se začeli ljudje po maši zbirati pred cerkvijo, kjer je nastopilo tudi več govornikov, ie policija ljudi s silo razgnala boječ se. da bi prišlo do demonstracij. Zvečer ob pol 9. se ie vršila v univerzitetni dvorani svečana akademija, ki se Je Je udeležila tudi delegacija poslanskega kluba KDK. Stolica za mednarodno pravo v Zagrebu Beograd, 14. junija 1. Na predlo« mtntetrstva prosvete de kralj podpisal t&az o ustanovitvi 6to-lice za mednarodno pravo na zagrebški pravni fakulteti. Protestni shod beograjskih akademikov Beograd, 14. Jmtija i. Ker Je akademski senat radi znanih demonstracij v Beogradu izključil dva slušatelja beograjske univerze. Je sklicalo dija-štvo za Jutri dopoldne v dvorano univerze protestni shod, na katerem bo protestiralo proti temu postopanju Nova žrtev klerikalne podivjanosti Danes popoldne ob 3. pokopljejo v Ljubljani mladega fanta, ki je podlegel ranam, prizadetim mu od političnih nasprotnikov. Francija in turški dolgovi Pariz, 14. junija, (be.) Včeraj je bil podpisan turško - francoski dogovor glede ureditve turških dolgov. Nemške interese je zastopal ravnatelj Nemške banke Waigelt. Grško-nemška trgovina Atene, 14. Junija (be.) Zbornica je odobrila grško-oeonško trgovinsko pogodbo. V sredo, 13. Junija je v ljubljanski sploš ni bolnici izdihnil 251etni napredni mladenič France Urankar koLirtev zavratnega napada, ki ga je izvršil nanj Janez Prvinšek. sin cerkvenega ključarja v Št Ožbol-tu pri Trojanah, z dvema svojima tovarišema. V petek. 1. junija je šel okoli 10. zvečer France Urankar s svojim bratom Nacetom z dela v rudniku v Zagorju domov v tri ure oddaljeno vas Podmiij. Blizu župnišča v Št. Ožboltu je začelo leteti na nju kamenje. pred katerim sta se Urankar ja umaknila v bližnjo hosto. Napadalci pa so bili takoj za njima ter ju napadli s koli. Pri tem je Prvinšek vpil: »Dajmo iih. ta nnbel-ske«. France je dobil 4 udarce po glavi, da mu je počila lobanja in so se mu možgani pretresli, Nace pa je namenjen udarec po glavi prestregel z roko. Po napadu so napadalci zbežali. Ker Je ranjenčev brat spoznal enega izmed njih, so iih kmalu aretirali vse tri; po aretaciji so priznali napad. Na vprašanje, zakaj so ju napadli, so izjavili, da niso imeli prav nobenega vzroka Prvinšek pa ie celo nedolžno vzkliknil: »Ne vem. kaj me je zmotilo do tega!« Ranjenca so prenesli v najbližnjo hišo in poklicali zdravnika za telesno pomoč, župnika pa za duševno tolažibo Toda župnik se ni hotel odzvati prošnji Urankarjeve matere, da bi ga dal v poslednje olje. Prišli so ga prosit trikrat zastonj, šele na četrto prošnjo ie prišel in ranjenca, ko se je nekoliko zavedel, spovedal; v poslednje olje pa ga ni hotel dati. To neumevno postopanje g. župnika je vzbudilo med ljudmi veliko ogorčenje in rajrazličnejše komentarje. Koliko je na teh resnice, se bo pokazalo pač pri sodni razpravi proti napadalcem Cez par dni so Urankar j a. ki Je bil skoro ves čas v nezavesti, prepeljali v ljubljansko bolnico, kjer je predvčerajšnjim podlegel svojim poškodbam. Urankar ie bil tih, miren, dober in delaven fant S svoi ima dvema bratoma je hodil dan za dnem od doma v rudnik v Zagorje ter skrbel za svojega očeta, ki se je pred leti ponesrečil v rudniku na West-falskem in po vojni ne dobiva nobene invalidnine. Urankarjevi niso hodili po gostilnah in popivali, ampak delali in skrbeli za dom. Pokojnik Je bil napreden mladenič, ki je stalno čital »Domovino« in »Jutro«. Bodi zvestemu somišljeniku, ki je v cvetju svojega življenja padel kot nedolžna žrtev klerikalne podivjanosti, ohranjen svetal spomin! Pogreb bo danes, v petek ob 3. v LJulv ljani iz splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ker se pokojnikovi znanci in prijatelji zaradi prevelike oddaljenosti pač ne bodo mogli pripeljati v Ljubljano, da bi svojega nesrečnega tovariša spremili na njegovi zadnji poti v tolikem številu, kakor bi ga v domačem kraju, smo uverjeni. da bodo plemenitemu fantu Izkazali zadnjo časi mnogi Ljubljančani in s tem prinesli malo utehe tudi težko prizadetim pokojnikovim svojcem. Krvava stavka tobačnih delavcev v Grčiji Spopadi med stavkajočimi in vojaštvom. — Možnost splošne stavke. — Nemire so organizirali komunisti Atene, 14. junija s. Sedaj stavkajo vsi tobačni delavci v Makedoniji in v Trakiji. Računa se z možnostjo splošne stavke. Včeraj Je v Xeresu prišlo do spopadov med stavkajočimi in vojaštvom. Trije vojaki so bili ranjeni, med njimi eden smrtno. Včeraj se je orožništvo v Kavali in Drami spopadlo s stavkajočimi tobačnimi deilavci. V Kavali Je prišlo do pravcate bitke, pri kateri je bilo 20 oseb težko ranjenih. Deset tobačnih skladišč je zgorelo. Atene, 14. Junija (be.) V Solunu s« Je pričela simpatijska stavka za stavkajoče tobačne delav- Emmeline Pankhurst t London, 14. Junija (be.) Tu Je umrla znana angleška sufražetka Emmeline Pankhurst. _ Emmeline Pankterst je bila rojena 1. 1859. v Matichesfcru in je njeno dekliško ime Gouldeo. Vzgojena je bila v Parizu, kjer Je tudi postala goneča republikanka. V svojem dvajsetem letu se je poročila z odvetnikom Pankhurstom, članom prvega društva za žensko volilno pravico, ki ga je ustanovil John Stuart Mili. L. 1894. je ga. Pankhurstova vstopila v neodvisno socialistično delavsko stranko. Po smrti svojega moža se Je popolnoma posvetila ženskemu gibanju. Boj za žensko volilno pravico je otvorila v Londonu 1. 1908, ko je z ženske galerije v spodnji zbornici razobesila veliko zastavo z napisom »ženska volilna pravica«. Koncem istega leta je hotela ponovno demonstrirati v parlamentu, ,pa jo je policija zaprla. Ne-ugnani ženski temperament jo je vedno vodil v konflikte s policijo in je bila vsega skupaj petnajstkrat zaprta radi raznih nemirov, ki pa so vsi imeli značaj boja za ženske pravice. Tudi sicer je morala prvoboriteljica mnogo prestati. Ne samo policija je bila stroga ž njo, tudi občinstvo na javnih shodih flo je psovalo in obmetavalo z gnilimi jajci, ako se je le pokazala. Ženski pokret Emmelinin pa je rodil tudi zločinske izgrede, ker so se nekatere sufražetke dale zapeljati celo do protestnih požigov in uničevanja javnih naprav. Zaradi teh izpadov je 1. 1912 prišlo v gibanja do razkola, kar je poJcretu vzelo prejšnjo iimpe-tuo-zno silo. Ob izbruhu svetovne vojne je gospa Pankhurst pridno nabirala dobro vol jce za angleško armado ter zelo uspešno organizirala žensko vodno pomožno službo. V teku vojne so se ženske na Angleškem teko vrlo vedle, da Je z ozirom na njihove zasluge proti koncu vojne 6. fetw. 1. 1928. izšel zakon, ki daje ženskam volilno pravico. Gospa Pankhurstova Je dosegla svoj namen, zaradi katerega Je toliko žrtvovala in se podvrgla splošnemu zasramovanju. Vse svoje življenje je popisala v spominih, ki Jih je izdala 1. 1914. Nato Je l. 1923 v Kanadi predavala nekoliko mesecev o socijalni higigeni. Svoje vsled starosti in trpljenja spodkopano zdravje si je skušala popraviti na Bertnudih. pa se ni mogla popraviti. Vrnila se Je v Lcmdon, kjer Je zdaj zaključila svoje truda in uspeha polno življenje. 0 Nobilu ni novih vesti Berlin. 14. junija, s. Kakor poroča brezžično iz. Kingsbaya, je parnik Hobby odposlal ekspedicijo s sankami in pasjo vprego, da preišče severovzhodno ozemlje in da pride na pomoč trem tovarišem Nobila. V Kingsbavu je parnik Braganza vzel na krov tri pasje vprege z vsemi potrebščinami, ki jih zahteva Nobile ter je odplul proti severu. Medtem je iz Arhangelska odplul tudi ruski lomilec ledu Krasin, ki je največji na svetu, in sicer proti severovzhodu, da bi prišel do rta Leigh Smith. Rim, 14 Junija, d. Po zadnjih vesteh generala Nobila so bile tri osebe posadke . Prireditve se j" udeležila tudi dvorna f*a-rna ga. Franja Tavčarjeva, ki ji je predsednica izročila krasno tkano blazinioo, izvršeno od vseb gojenk. Slavko Oster«« «JUTRO» Št. 139. 3 Pctelc, 15. yi. 1928. asi Kraji in Razmišljanja ob konca šolskega leta Na vseh naših šolah se vrše že zaključni izpiti, le malo dni še, in zatvorila se bodo vrata vseh učilnic. Rešeni bodo dijaki in profesorji, učenci in učitelji... Blaženi čas počitnic! Poročila o tokratnih »uspehih in neuspehih« še niso prodrla v javnost, zato se pravda o klasifikacijah še ni mogla razviti. Vsekakor bi bik) želeti, da vzrokov event slabega napredka ne iščemo več tam, kjer jih ni. Ob neuspehih drugega tromesečja smo obdolževali vsevprek: starši učitelje, učitelji starše, socijalne razmere, šport itd. Napadali smo, namestu da bi stopili skupaj in se razgovorili o našem šolstvu, ki nam je skupno. Tam bi bila prilika, da ugotovimo, če današnji sistem šolstva še sploh odgovarja novodobnim potrebam. Uvideli bi, da naše šolstvo ni tako, kakršno bi bilo lahko, česar smo tudi krivi sami! Tako daleč gremo, da ne vidimo več jasno in zamenjavamo posledice in vzroke. Univ. prof. dr. Cajkovac, poslanec KDK, je pred kratkim v »Narodnem valu« ugotovil, da naše šolstvo z naglimi koraki nazaduje. Temu pa ni krivo niti učiteljstvo, niti drugi napaden-ci, marveč naša najvišja šolska instanca, ki ne kaže nikakega smisla za celotno reformo vsega našega šolstva od najnižje do najvišje stopnje v smeri novodobnih vzgojnih in učnih načel. V mnogih državah se je prosvetno vprašanje postavilo že takoj po prevratu na prvo mesto. Baje je celo pruski prosvetni minister mnenja: »Ne politika in ne gospodarstvo, marveč vzgoja je bodočnost posameznika in naroda!« Pred kratkim je več naših šolnikov potovalo v študijske svrhe po Avstriji, Češkoslovaški in Nemčiji. Razlika je baje kolosal-na: v tako zvanih »poizkusnih šolah« so popolnoma prelomili s preteklostjo in to z uspehom! Učitelj, ki je obiskal take šole, mi je razložil tamkajšnji sistem s praktičnega stališča: Šole so »skupnostne šole« v smeri delovne šole. Dijaki so v najožjih stikih z življenjem, tvorijo delovne zajednice, ki zajemajo svoje delo same — obvezne snovi ni! Razred je spremenjen v prijeten dom mladine, opremljen s stoli in mizami v četvero-kotniku (dijaki se gledajo, profesor sedi imed njimi). Delo se vrši po Daltonski metodi, ki je splošno uvedena v Ameriki in Angliji. Dijaki s pomočjo profesorja sami sestavijo delovni načrt za večje razdobje. Medsebojno si razdele referate za posamezna interesna področja. Naloga posameznika je, da si samostojno pridobi določeno snov, iz knjig, ki mu jih nudi posebna obširna šolska knjižnica z viri vseh panog. Istočasno se tudi ostali pripravljajo in ob gotovem času se vrši razprava, ki se je udeleži profesor. Referent poroča vse, kar je mogel n. pr. o Avstraliji doznati, nato se prične debata, v katero posegajo vsi dijaki, če potrebno tudi profesor, ki pove le ono, česar razprava ni razkrila. Taka »lekcija« se izpopolni z zbiranjem slik po najrazličnejših knjigah, z obiskom muzeja itd. Brezdvomno tako samostojno pridobljeno znanje bolje »sedi«, kakor docirana snov najboljšega specijalista - znanstvenika! Dijaki višjih srednjih šol se igraje uvajajo v znanstveno delo in so najboljši slušatelji univerze. Tako »samostojno pridobivanje« pa je treba že vaditi v osnovni šoli potom prostega duševnega in telesnega dela, ki naj potencira delavnost dece v najvišjo aktivnost. Ni najboljša metoda ona, ki najhitreje nauči pisati, čitati in računati, ampak ona, ki omogoča največ prostega duševnega in telesnega dela vseh otrok. Tu se izcirni nekaj spontanega, nič prisiljenega! Učitelj je prijatelj in svetovalec dece, ne več policaj in poveljnik. Dete raste v zajedničnem delu v ustvarjajočega človeka, razvija se v duhu ožje skupnosti v. samostojno mislečo, popolnejšo osebnost. V takih šolah sodelujejo z veliko vnemo tudi starši kot vzgojni pomočniki, a tudi kritični opazovalci, ki so jim šolska vrata vsak čas odprta. Profesor ni le posvetovalec, ampak tudi prijatelj in član roditeljskega odbora. Ali ni uredba takih šol idealna? Res nalaga večja bremena, ali zato postaja šola torišče živahnega in plodovitega vzgojnega dela, medtem ko so današnje šole dospele na mrtvo točko! Učiteljstvo je uklenjeno v nepremakljive spone »nastavnih planov«, ki jemljejo vsako inicijativo, otroci trpe za- radi predpisanega osnovnega Interesa, ki se jim mora vtepati v glavo, starši se smejo le posvetovati... Počitnice so tu — najugodnejši čas za resno premišljevanje. Da bi nas jesen le ne potisnila spet v, stare izvožene tire! Gospodje, ki o tem odločate! Vzdramite in zganite se v prid naši deci — naši bodočnosti! — Oče. Kongresni dnevi v Plznu Plzen. 13. iunija Včeraj se je posvetil kongres JČlig notranjemu delu. V sejni dvorani mestnega magistrata je otvoril II. kongres lig prosvetni minister dr. Hodža, ki je podal vnovič važne programatične izjave. Posebno je dr. Hodža povdarjal velike naloge in odgovornost lig. ki so le del parlamentarnih komisij, organ, uradno poklican, da sodeluje na izgradbi pozitivnih vezi med Češkoslovaško in Jugoslavijo. Prvi realni uspeli lig, popolna, kulturna konvencija, je že tu. Moramo pa doseči tudi gospodarsko konvencijo in bomo našli pot do nje kljub temu, da se zavedamo številnih delikatnih zaprek. Kongres je pozdravil brzojavno tudi namestnik predsednika vlade msgr. Šramek, daljše pismene pozdrave Da sta poslala iz morja poslanec in župan Plzna Ludek Pick in župan Prage dr. Baxa, končno kancler dr. Šamal. prezidijalna pisarna prezidenta Masaryka. Združenje čsl legiionarjev iz Srbije in mnogi drugi važni č;nitelji čsl. javnosti, za našega poslanika v Pragi pa g. Cvjetiša. Osebno je prišel na kongresno zborovanje predsednik čsl. parlamentarne delegacije posl dr. Uhlif. ki je povdaril potrebo razširjenja delovanja lig in iskanja stikov z drugimi slovanskimi društvi. Med udeleženci pa so bili tudi številni referenti ministrstev iz Prage, zastopniki plzenske občine, domači in praški novinarii. Češke novine iz Prage in Plzna. zlasti tudi tukajšnji socijalistični dnevniki, posvečajo kongresu vso pozornost in je prinesla n. pr. socijalistična »Nova Doba« značilne programatične članke o ligah in Jugoslaviji iz peresa senatorja Habermana in poslanca Picka. Temelj zborovanju }e bi kulturni referat, ki ga je podal generalni tajnik CJlig. mi-nisterijalni sekretar g. Beringer s pregledom dosedanjega dela in razporedom za delovanje v bodočem letu. Na ta referat se bomo še povrnili. Lepo so dopohrli ta del kongresa Jugoslovenski koreferenti dr. Milojevič iz Beograda, akademski slikar Vavpotič iz Ljubljane in prof. Bočič iz Splita. Sledila ie živahna debata, tako da je ta del kongresa zavzel skoro ves popoldan. Silno zanimivi so bili nadaljnji referati o poštnih in brzojavnih zvezah. (Min. svet. Ružička iz Prage in dr. Vekanič iz Zagreba). o turistiki (dr. Bressler, ravnatelj »Putnika« iz Zagreba, in dr. Žižka iz Prage). Ta predmet so obdelovali še nadaljnji koreferenti. Popoldne ie govoril o češki železnišk* zvezi iz Bratislave preko Madžarske v Zagreb posl. dr. Pekarek. podpredsednik ČJ-lige v Pragi. Sledi! je referat načelnika železniškega ministrstva iz Prage dr. Broša, od katerega smo zopet slišal' vrsto praktičnih in za nas življensko važnih železniških vprašanj, ki jih ne rešuje naš uradni birokratizem. Kot zadnji referat le bil organlzačni mi-nisterijalnega svetnika Beringerja in dr. Reisman iz Maribora. Celodnevno zborovanje z Izčrpnimi deba- tami le bilo nekaka zunanje politična šola za delavce na polju praktičnega sodelovanja obeh držav in je stalo na višini meddržavnih konferenc. Vmes so si delegati ogledali mesto, stopali v stike z delegati drugih mest in doš-limi reprezentanti iz Prage ter navezovali uprav prijateljske osebne stike. Zvečer Je bila proslava 201etnice plzenske lige s poročili podpredsednika Janoša in tajn. Bur-da, drugi tajnik pa je Slovenec inž. Goga-la iz Škodove tovarne. V imenu občine Je ob tej priliki ob frenetičnem aplavzu izročil namestnik župana g. Berkavec (češki soc.) ministru Trifunoviču krasno knjigo o Plznu in savezu JČlig v Beogradu v usnje vezan album Plzna. Po kongresu je priredila plzenska liga Izvrsten umetniški večer z dovršenim nastopom plzenskega »Hlahola«. godalnega kvarteta »Osvetoveho svazu« ter solistov in vir-tuozov. Večer so zaključili s plesom, pri katerem je minister Trifunovič vodil jugo-slovensko kolo. Danes je zadnji dan kongresa v Plznu, posvečen resolucijam in ogledu plzenske veleindustrije, nakar se odpeljejo delegati v Prago in od tam na vabilo občine Brno in razstavnega odbora na kulturno razstavo v Brnu. Dr. Avg. Reisman. Oton Župančič odpotoval na Norveško S sinočnjim monakovskim brzovlakom se je odpeljal pesnik Oton Zupančič v Oslo zastopat Jugoslovenske Pen*klube na šesti mednarodni kongres pisateljskih udru* ženj. Predsednika ljubljanskega PEN*klu« ba je spremilo na kolodvor več književni« kovspenovcev, ki so se prisrčno poslovili od svojega delegata. G. Zupančič potuje iz Monakovega na Norveško z aeropla* nom, po kongresu pa obišče London in Pariz kot gost tamkajšnjih PEN*klubov. Drobiž iz Rogaške Slatine Rogaška Slatina, 12. junija. Če prinese sv. Medard. ki ima svoj dan 8. junija, dež, potem, o joj. je pokvarjena vsa sezona Letos je bilo zjutraj kilavo in že so se oni. ki verjamejo ljudskim vremenskim napovedim držali resno, pa je posijalo solnce in dan je bil lep. le malo preveč vetroven. Če bo tako do konca sezone, kakor na dan škofa Medarda, bomo zadovoljni vsi. Široka cesta v drevoredu ob parku služi okoličanom za prevažanje, kar je nerodno zlasti v glavni sezoni, ko je cesta polna še-talcev Čujemo. da se napravi za okoličane nova dovozna pot. ki se bo za nalivalnico vezala z glavno cesto, tako da odpade dosedanje motenje sprehoda po drevoredu. Čitalnica se ie letos preselila v nove prostore v Tržaškem domu. Prostor med Tržaškim in Ljubljanskim domom je lepo zazidan do prvega nadstropja Tržaškega doma. Pred čitalnico je veranda, da gostje poleti lahko čitajo v odprtem prostoru. V čitalnici je število listov in revij narastlo. Vhodni napis opozarja tudi na radio in telefon. V novi zgradbi med Tržaškim in Ljubljanskim domom je nameščena lepo opremljena trafika in elegantna, nova higijenska brivnica gosp. MaToeviča. V bivše čitalniške prostore pridejo menda nova kopališča, ki jih primanjkuje, in enako najbrže tudi v sosedstvo, kjer je sedaj Švicarija. ki se pomakne v nove stavbe bližnjega hotela. Avto — 12 km — §! Velik napis opozarja avtomobile da morajo vozfti v obsežju zdravilišča do druzega enakega napisa počasi s hitrostjo 12 km na uro, sicer zapa- Kavčičevo »kolo« na vodi pod Tivolijem Zanimiva nova konstrukcija, ki se ]e pri preizkušnji prav dobro obnesla, |e vzbujala na velesejma posebno pozornost. Kulturni pregled Ljubljanska drama Začetek ob 8. "*etefc, 15.: cšvejk*. Gostuje goep. Josip Gradiš - Daneš. Izven. Ljubljanska opera Začetek ob pol 8. Petek, 15.: Baletni večer. Poslovilni večer gdč. \Visiakove in gosp. Vlčka. Izven. Začetek ob 8. uri. Sobota, 16.: redstava po izredno znižanih cenah, zven. Ponedeljek, 18.: cSalome*. Premijera. Pre- mijerski in D - abonma. Torek, 19.: Zaprto. Mariborsko gledališče Začetek ob 8. Petek, 15.: cJesenski manever*. Poslovilni večer gdč.. Lubejeve in gosp. Bratuža. Is ljubljanske gledališke pisarne. V petek, 15. t. m. je zadnji baletni večer v ljubljanski operi. Izvaja se med drugimi Capri-cio Espagnole. Balatkova suita in pa Pier-nejeve Impresije iz Musichala. Gosp. Vlček in gdč. Wisiakova zaplešeta tudi nekaj solo-plesov iz bogatega repertoarja. — V soboto in nedeljo bosta v ljubljanski operi poslednji dve operetni predstavi letošnje sezone, in sicer v soboto 'iave novega rešilnega avtomobila priredi'1 >r nedeljo 17 t. m. ob 3. uri popoldne ve';ko o*ro ško pravMIčno predstavo v Narodnem gledališču. Predstavljala se bo velika >rav!iič-na Igra »Pepelka ali stekleni čeveljček«. Ta igra Je v zvezi s pevskimi in plesnimi vlogami, predvajalo pa jo bo približno "SO otr >k a— Gradbena delavnost v Mariboru. Na stavblšču delavske kolonije se že pridno koplje. Na Joštovem posestvu oa se z'da na vseh parcelah, razen dveh. ki sta 'udi že oddani V Tomšičevem drevoredu gradijo Učno vilo. fi ^Hg e— Uradni dan »Sreskega grem! j a trgov-eev v Celju« bo za člane v sodnem okraju rogaškem dne 15. junija od 9. do 12. v Rogatcu v posebni sobi hotela »Sporn< in od 14. do 17. v Rogaški Slatini v občinski posvetovalnici. Načelstvo. e— Klerikalna nadutost. »Slovenec« se Je med celjskimi novicami spravil nad ubogega fn Izmozganega nižjega finančnega uradnika, ker je prišel službeno r.a neko orlovsko prireditev s sokolskim znakom. Opirajoč se na metode današnjega nasilnega režima, preti uradništvu, ki se ne bo slepo pokoravalo krivi palici in pendreku, z maščevanjem ln persekucijo. Značilno je za slovenske razmere, ds sme tako zvano krščansko časopisje nemoteno hujskati proti Sokolstvu, katerega naivišii protektor je Nj Vel. kralj sam, katerega naraščaj steji pod protektoratom prestolonaslednika Petra in katerega zastavi Je nedavno v Vinkovcih kumoval mladi kraljevič Tomislav. O orlovstvu pa vemo samo to. da uživa protektorat marsikoga, ki je ob izbruhu vojne blagrova! krvavo geslo: »Srbe na vrbe«. e— Mestna občina celjska razpisuje ponovno službo inkasanta in mestnega hišnika za muzej in prenovljeno Dominikl.isko vojašnico. Z mestom Inkasanta ie zvezano mesečno sigurnih 1500 Din, hišnik pa iira zelo lepo novo urejeno stanovanje in dohodke, kolikor bi jih dobil kot cicerone po muzeju, ki je zelo zanimiv in ga tujci sdl posečajo. Najbolj prikladen bi bil pač za to mesto kak obrtnik, krojač ali kaj podobnega, ki je doma in bi pri tem imel lep postranski zaslužek in prostorno stanovanje. Prednost pri enem kakor pri drugem mestu imajo dotičnl prosilci, ki bi lahko pomagali pri mestni godbi. e— Hlgijenlčnl vodnjaki. Zdravstveni dom v Celju je zgradil v vasi Zagrad v celjski okolici velik javni vodnjak, ker je prebivalstvu primanjkovalo prepotrebne pitne vode Kolavdacia se Je izvršila včeraj v navzočnosti občinskih funkcionarjev In vod:e Zdravstvenega doma dr. Rebernika, ki si ja v Celju in okolici z raznimi zdravstvenlmf n higijeničniml napravami pridobil že mno-no zaslug. Tudi katastralna občina Zavodna pri Celju dobi v kratkem po vodovodu iz ako zvanega žegnanega studenca pod hrl-)om sv. Jožefa zdravo pitno vodo. Samo posestniki stanovanjskih hiš zaman priča-cujejo. da Jim bo v smislu danih obljub preskrbela občina iz mestnega vodovoda pitno vodo. b— Drobne policijske vesti Na poti za Voglajno pri Confidentiju so našli 53 letnega pekovskega pomočnika Antona Zupančiča popolnoma onemoglega. Prepeljali so ga v bolnico. — 19 letni Alojz O., ki je imel pred nekaj dnevi karambol z avtom, Je povozil s kolesom v RazlagovI ulici 5 letno Matildo Marlnšek. Dobila je na srečo le ahke poškodbe. — L. C. Iz Celja se je pošteno nasrkal pijače in je razgrajal pred cinkarno. Moral je delati pokoro v policijskem zaporu. — Razpasla se je zopet razvada, da se igrajo dečki žogo kac na ulici« Iz Kranja p— šmarjetna gora tn poset šolske mla* dine. Prijazna Šmarjetna gora, dvigajoča ae tik nad Kranjem, je nedvomno ena naj« lepših razglednih točk na Gorenjskem. Za* to v zadnjih letih prirejajo zlasti šole svo* je majniške izlete. V tekočem mesecu je posetilo Šmarjetno goro nad deset skupin Šolske mladine, predvsem osnovnih šol. Iz Tržiča 5— Javna zahvala. Mladina zadnjih razre-iov deške in dekliške meščanske šole v Tržiču je napravila v dneh 8., 9. in 10. junija poučni izlet v Zagreb in v svinčene rudni ke v Litijio. V Zagrebu je priredila v nede ljo dopoldne lepo uspelo matinejo. Vsem, ki 60 kakorkoli pripomogli, da se je izlet tako lepo posrečil, da ostane mladini neizbrisno v spominu kot morda najlepši doživljaj mladih let, Be v imenu mladine najiskrene-je zahvaljujem. Prav posebno zahvalo pa sem dolžan izreči učiteljskemu zboru I. dekliške meščanske šole v Zagrebu in njeni ravnateljici ge. Mariji Magdičevi za vzorni aranž-man matineje, Slovenskemu prosvetnemu društvu v Zagrebu za njegovo veliko pozornost in velikodušni dar, upravi Narodnega gledališča za brezplačne vstopnice za dve predstavi, zagrebški električni železnici za proste vozovnice za vse proge in za vse dni bivanja v Zagrebu, upravi Prehrane za dobro hrano, Jadranski straži za udobna prenočišča, upravi Radio - Zagreb za ogled naprav in improvizirani koncert, gosp. Hinku Nučiču za ljubeznivo razkazovanje tehničnih naprav v gledališču, slušateljem višje pedagoške šole za spremstvo 'n pomoč, gosp. ravnatelju litijskih svinčenih rudnikov za ogled rudnika in pozornost v veliki vročini in končno upravi državnih železnic za udoben prevoz. Vsi naj bodo uverjeni, da jih bo mladina ohranila v trajnem spominu. Še enkrat iskrena hvala vsem skupaj 1 — Albin L a j o v i c, ravnatelj.. č— Na naslov uprave državnih železnic so padale v nedeljskem vlaku med potniki taka ooazke, da je prav, če jih nekaj javno povemo. Ob nedeljah in praznikih je osebni promet na progi Kranj - Tržič zelo velik in vedno primanjkuje prostora. Prav posebno velik pa je bil promet preteklo ne-deljjo, potniki so morali pri večernem vlaku slati celo na stopnicah vagonov, vrhu tega je bil pa še službeni voz vlakovodje natrpano poln in vlakovodja ni imel prostora, kjer bi vršil svojo službo. Naval se je čutil že tudi pri popoldanskem vlaku, kjer bi se bila prav kmalu dogodila večja nesreča in to ravno zopet zaradi pomanjkanja prostora. Večerni vlak pa je odpeljal iz Kranja s polurno zamudo. Ker je bila teža prevelika, je moral počivati sredi križkega polja in nabirati sape za nadaljnji pogon. Razumljivo je, da je bil službujoči vlakovodja zaradi preobilice dela ves iz sebe, da skoro ni vedel, kje se ga drža glava. Zato nujno prosimo direkcijo državnih železnic, da nam d k ob nedeljah in praznikih nekaj več voz in da dodeli za take dneve še po enega sprevodnika, ker je dela za eno samo moč absolutno preveč. Potem bodo ponehale opazke o manjvrednosti tržiške proge. Iz Jesenic s— Rekrutovanje na Jesenicah. Vojaški nabori za mladeniče, ki so bili rojeni v le* tih 1906., 1907. in 1908. se bodo vršili v dnevih 2., 3. in 4. julija v prostorih me* iičanske šole na Jesenicah po naslednjem redu: Dne 2. julija za občine Koroška be« la, Bohinjska Srednja vas in Rateče, dne 3. julija za občine Dovje, Gorje in Bohinj« »ka Bistrica, dne 4. julija za občino Jese* niče ob 7. in za občino Kranjska gora ob 8. zjutraj. s— Nogometna tekma na Jesenicah. V Nedeljo se je vršila nogometna tekma med športnima kluboma društev »Edinosti« in *Svobode» iz Jesenic, ki je končala z zrna« go «Edinosti» v razmerju 5 : 3. Tekma se je odigrala v silno ostrem tempu, za kar 6o največ dali povoda «drukarji» tukaj* šnje Svobode, kateri so v drugem polčasu udrli na igrišče in krepko pomagali svojim simpatizerjem, nakar je moral sodnik tekmo predčasno zaključiti. Da ni prišlo do pretepa, se je le zahvaliti igračem Edi* nosti, ki so kljub vsemu ohranili mirno kri. Iz Trbovelj t— Mladtna deške in dekliške šole v Tr* bovljah je priredila dne 9. t. m. v Delav« skem domu igro «tGrudica». Vloge so bile prav dobro naštudirane ter so se malčki kretali na odru v popolno zadovoljnost navzočih. Zaslugo za krasno uspelo igro ima učiteljski zbor šole, kateremu izreka* mo na tem mestu zahvalo in priznanje za požrtvovalni trud. Pred igro je zapel šol* ski pevski zbor prav lepo nekaj trc»* in šti* riglasnih pesmi pod vodstvom g. šolskega upravitelja. Spričo velikega truda, ki ga je s to prireditvijo pokazalo vrlo trboveljsko učiteljstvo, in glede na čisti dobiček, ki je namenjen v podporo siromašnim učencem, bi bilo vendar želeti večjega obiska, tem* bolj, ker se pri vseh drugih prireditvah ravno od učiteljstva zahteva vedno polno-številna udeležba. t— Nadzororsanje osnovnih Sol. Te dni se mudi v Trbovljah okr. šol. nadzornik g. Potočnik, ki nadzoruje tukajšnje osnov* ne šole. t— Mladinska prireditev, ki sta jo pri* redili obe osnovni šoli v Trbovljah 2, je krasno uspela posebno v moralnem oziru. Igro «Grudica» so predstavljali šolski otro* ci tako dovršeno, kolikor je pri šolskih otrocih le mogoče. Igra «Grudica» je za Šolsko mladino zelo primerna, ker vsebuje mnogo lepih momentov domovinske ljubez* ni do rodne grude. Pod vodstvom šolskega upravitelja g. Plavšaka so nastopili otro* ci z več lepimi pevskimi točkami. Otroci so odpeli vse pesmi sigurno in s potrebnim čustvom. t_ Kino v Trbovljah. V kratkem bodo otvorili kino tudi v Delavskem domu, tako da bomo imeli v Trbovljah kar tri kina, ki bodo imela redne predstave. Iz Litije I_ Smrtna žetev. Predvčerajšnjim so po* kopali na Savi 841etno gospo Marijo Ber» dajsovo, velepose9tnikovo vdovo. Pokojni« ca je bila mati g. Leopolda Berdajsa, go* stilničarja in veleposestnika na Savi in ta* šča g. Joška Modica iz Litije. Pogreba se je udeležilo lepo število odličnega občin* stva. , , i_ Izlet na Kum. V nedeljo pohiti novo ustanovljena trboveljska podružnica SPD na Kum. Opozarjamo na ta izlet člane li« rfjske SPD. r— Praktična šola za mladenke. Učitelj* ski krožek za litijsko okolico je na zad= njem sestanku v Smartnem razmotrival o izvenšolskem delovanju. Sklenjeno je bilo, da se bo vršila jeseni šola za mladenke, kjer se bodo poučevale praktične stvari iz gospodinjstva, krojenja in vsega drugega, kar mora znati dekle v domačem gospo* dinjstvu. i— Ošpice so se pojavile V vasi Malja* ka pri Savi so se pojavile ošpice. Okrožni zdravnik dr. Ukmar je odredil vse potreb« no, da se bolezen ne razširi. Iz Z**or?a b— Žalostna socialna slika V Toplicah je umrla za porodom žena rudniškega de« lavca Karla Prosenca; otrok je ostal pri življenju. Po zdravnikovi izjavi je žena pod legla porodu zaradi splošne oslabelosti. Prosenčeva družina je zaradi slabe plače in večkratnega praznovanja pri rudniku ze« *o stradala. Zadnje čase sploh ni mogla dobiti potrebnega živeža. z— Nepoklicani ribiči. Zakupnik ribolo* va v Kotredešci je lani poskrbel za zarod žlahtnih rib. Letos, ko so nepoklicani ri* biči opazili, da se v potoku nahaja več rib, so jih pričeli loviti brez zakupnikovega do* voljenja. Zaradi prepovedanega ribolova je sedaj naznanjenih več oseb. z— Dva žalostna pogreba. V nedeljo do« poldne so v Čemšeniku pokopali rudarja Zupana iz Znojil, ki ga je zaklal posestni* kov sin F. Kajbič iz Jesenovega Popoldne so prav tam pokopali cerkveno tudi Kajbi« ča, ki se je sam sodil, kakor smo že poro« čali. Tragedija obeh mladeničev je globoko pretresla občinstvo. Sokol Delni žnpni zlet v Kočevju bo gotovo privabil obilo posetnikov iz Ljubljane in vse Dolenjske v staroslavno kočevsko mesto, kjer se še pred dvema desetletjema ni smel Slovenec rfa svoji lastni zemlji skoraj oglasiti v materinščini. Danes je seveda drugače. Tudi prilika za poset malega gorskega mesta med velikanskimi gozdovi, koder se vesele celo medvedi svoje svobode, je baš sedaj zopet podana, da izlete Ljubljančani zopet enkrat na dolenjsko stran, v slovensko Kočevje. Zadnji večji sokolski zlet se je vršil tamkaj leta 1919. kot prvi povojni zlet bivše župe Ljubljana I. in je tedaj prihitelo v Kočevje nad 2030 izletnikov. Tudi letos bo ljubljanski Sokol I. v velikem številu pohitel med brate v Kočevju, da poveča dan slavja, ko razvija Sokol v Kočevju svoj prapor, simbol svobode in ljubezni do domovine. Odhod iz Ljubljane je ob pol 8. zjutraj; povratek iz Kočevja ob 8.10 zvečer; prihod v Ljubljano ob 11.48 zvečer. Vožnja polovična. Georgi Danailov — mrtev. V Sofiji Je preminul zaslužni bolgarski junaški delavec in organizator, član predsedstva Junaške telovadne zveze in predsednik sofijske Junaške oblasti, brat Georgi Danailov. Pokojnik, rodom iz Cjustendila, se je posvetil učiteljskemu poklicu ter je že v svoji mladosti pristopil kot aktiven član v junaško organizacijo ter je s svojim delom v veliki meri pripomogel, da se je telovadno gibanje med Bolgari tako razširilo in organiziralo. Se večje pa so njegove zasluge za zbližanie junaške organizacije s slovanskim Sokolstvom. V najtežjih dobah, ko med vodilnimi krogi med bolgarskimi Junaki nihče ni hotel niti čuti o kakem priključku na slovansko Sokolstvo, je držal pokojni Danailov vedno visoko slovanski prapor ter se vkljub temu zavzemal vztrajno za sodelovanje vseh Slovanov. Posetil je več vsesokolskih zletov v Pragi in je do dna spoznal lepoto sokolske misli in videl uspehe sokoiskega dela. Bil je tudi velik prijatelj jugoslovenskega Sokolstva in največji zagovornik misli, da se mora v današnjih časih stvoriti najboljše odnošaje med Jugosloveni in Bolgari. Večnaja mu pamjat! Javni nastop sokoiskega društva v ŠtepanJ! vasi se je vršil v nedeljo ob najlepšem vremenu na Planirju. Obisk je bi! od strani občinstva z ozirom na velesejem in mnoge druge večje prireditve povoljen in je prihitelo v goste večje število članstva iz Ljubljane od Sokola I. in iz Po. Ija. Prireditev je posetil tudi savezni starosta br. GangI in župni starosta br. Marolt. Stepanjsko društvo ima danes pač letno telovadišče, nima Pa nobene pripravne telovadnice za zimski čas, ker ie sedanja mala dvorana, k! jo ima na razpolago glede prostora nezadostna in preveč cd rok. Vendar pa skuša društvo poleg vseh teh velikih neprilik in ovir vršiti svoje delo kolikor mogoče dobro. Nastopajoči oddelki, osob!to mladinski, so bili sicer številčno zelo majhni, vendar Vremensko poreč io Meteorološki tavod » LjnhMmi 14. junija 1928. ViStn* barometru m Kraj čas opazovanja Ljubljana . Manbot , , . Zagreb . • * . Beograd « • . . Sarajevo . • . f Skopi ie | Dubrovnik . . [ Split ..... 8. Barom. k u G E u (- X ZI z -s >mer »erm in brzina » metrib P w , fco Ljubljana, plac. po prejemu po 530 — 535. Novosadska blagovna borza (14. t. ni.). Tendenca mirna. Promet 12 vag. pšenice, 1 vag. ovsa, 48 vag. turščice in 6 vag. moke. Pšenica: baška, 77-79 kg 347.5-^350; baška. 78-79 kg 350 do 352-5; gornje banaška, 78-79 kg 345—347.5. Oves: baški in sremski 260—265. Turščica: baška in sremska 287—290; banaška 282.5 do 285. Moka : baška »Og« io »Ogg« 470—480; »2« 457J—467.5; »5« 440-450; »6« 420—430; »7« 350 do 360. Otrobi: baški in sremski v jutastih vrečah 215—220. Dnnajska borza ia kmetijske proizvod« (13. t m.) Kanadsko poročilo o stanja po> sevkov, ki ceni letino na 100 %, je povzročilo na čikaški borzi ponovno in znatnejše nazadovanje cen, ki ni ostalo brez vpliva na budimpeštansko borzo, zlasti ker so tudi poročila o stanju posevkov v Madžarski zelo ugodna. Na dunajski borzi je bila tendenca mlačna. Edino za promptno rž je zaradi pomanjkanja takoj razpoložljivega blaga večje povpraševanje ter se je cena dvignila. Promet v plenici je slab. Jugoslovenska nova pšenica (baška, banatska) je bila za avgust zaključena po 1.79 KČ ex slep Bratislava. Za promptno turščico je dalje prilično povpraševanje. Uradno notirajo: pšenica* domača 42—43; madžarska Tisa (81 /82 ko) 47.25 — 47.75: rž: marchfeldeka 42—42.25; turščica: 38 — 38.75; oves: češkoslovaški 36 — 36.25. Moka «0> v trgovini na debelo: domaČa 68 — 71, madžarska 66 do 6&5 a in. Koščena roka sega po generalovem spremstvu Zadnja vest ob zaključku našega članka: norveški profesor Mal-gireen ima natrto roko, tehnik Cecioni si je zlomil nogo, Nobile je poškodovan na desni roki in desni nogi Oče na severu, hčerka na jugu. General Nobile s svojo edinko v objemu pred odhodom »Italie« iz Stolpa na Pomeranskem proti severnim krajem. Ekspedicije, poslane Nobilu na po. moč, napredujejo tako počasi, da so poznavalci arktičnih razmer v dvomu, če bodo ponesrečence sploh dosegle. Položaj Nobilove posadke, katera je pri generalu, je od ure do ure brezup* nejši. Živila jadrno pohajajo. Nobilo* vo spremstvo je oremraženo in gladno. Ves živež, ki ga ima na razpolago, je nekaj koščkov biskvita in par za> vitkov čokolade. Tudi z obleko so po. resrečenci skrajno slabo preskrbljeni. Pri sebi imajo samo dve volneni vreči in tri odeje iz voine, en šotor ter eno raketno pištolo. Pripravo, ki proizvaja dim, hranijo, da jo bodo uporabili, če zaslišijo nad seboj brnenje rešilnega propelerja. E>va moža v Nobilovi skupini sta ra* njena. Eden je na poti okrevanja, dru. gi ima amputirano..nogo..-Sirija se_ve> sti, da je Nobile sam težko ran'en iMed njegovim moštvom vlada umev na potrtost, ker še ni od nikoder po> moči. Akumulatorji postajajo čedalje slabotnejši in se je bati, da bodo v kratkem popolnoma odpovedali. Če se to zgodi preden pridejo ledolomci na pomoč, je njihova smrt neizogibna. Vsi odlični poznavalci Arktide pa pravijo, da je obup in depresija naj* strašnejši začetek konca človeka v po» larni samoti. Ko opešajo odporne sile, je smrt samo vprašanje časa. Potrtost in občutek osamelosti in zapuščenosti pa je še strašnejši od smrti same. K vsemu temu javljajo še zadnja po» ročila preokret v vremenu na slabše. Ekspedicija je dobila nalog, naj upo=> rabijo radio samo v najvažnejših tre« nutkih, ker se je bati, da bo sicer osta. la odrezana od sveta. Edino pomoč si v Kingsbavu obetajo od ruskih ledolomcev. Vendar si je težko predstavljati, da bo prvi le do'lome c dospel v bližino mesta katastrofe pred petkom ali so» boto. Drugi pa je zapustil šele v četr» tek ljeningrajsko luko. Nekaj nade po* lagajo tudi na hidroplan «Dornier Wal», ki je baje edino letalo, ki lahko pristane na mestu nesreče. Italijanskega majorja Maddalene hi. droplan «S 55» s štirimi častniki in enim mehanikom, ki je že dospel na Ni* zozemsko, se je moral spustiti zaradi poškodbe v nizozemskem pristanišču Schellingwode. Nobilova radiopostaja je zahtevala v svojem zadnjem brzojavu puške, municijo, čevlje, sani in ognjišče. Nobile je baje otel le majhno količino provijanta in nekaj ogrinjal. Letalo tipa «Dornier Wal», ki je že startalo v Pisi in ki ga vodita pilota major Penso in stotnik Croscio vozi s seboj 2000 kg pomožnega materijala. zdravil, živil in obleke. Še bolj nego ostali svet je zaradi Nobilove usode vznemirjena Italija, ker ni prišel zadnjih 24 ur od Nobila noben nov radiogram. Na Spitzbergih je začelo zopet snežiti v gostih ko» ^mih, v Rimu pa moli Nobilova žena s» svojci drugih udeležencev ekspedicije noč in dan v cerkvi in prosi za rešitev svojega moža in njegovega spremstva. Gospa zatrjuje, da je trdno preverje« na, da je njen mož težko ranjen in da sploh ne veruje, da šezfvi, dokler ga sama ne vidi... Izumitelj smrtnih žarkov izginil Nemec Weigel, ki si lasti zaslugo, da je izumil smrtonosne žarke pred Angležem Rindeil-Matthewsom, je na čuden način izginil. V zadnjem času se je ba-vil v Johannesburgu v Južni Afriki z eksperimenti, da bi ujel solnčne žarke v neke kemične snovi in jih dovajal po vodnikih iz aluminija rudarjem, ki so zaposleni v globočinah johannesburških zlatokopov. Iz Johannesburga se je podal po opravkih v Kapsko mesto in se ni več vrnil. Pravijo, da so ga pred tem posetile neke osebe, med njimi zastopnik ameriške vlade, ki so ga skušale pridobiti, da bi jim izdal svoj izum smrtonosnih žarkov. Weigel je njihove ponudbe odločno odklonil. Morda je kakšna zveza med temi osebami in njegovim čudnim izginjenjem. Soiirada - 18 let Porotniki v Kromerižu so obsodili trikratnega ubijalca Sourado, ki je umoril ženo jetniškega profosa Herman,na in njena dva otroka, na 18 let ječe. Zanimanje za tri dni trajajočo obrav navo je bilo ves čas ogromno. Interes občinstva je bil tako napet, da niso šli ljudje ne kosit, ne večerjat in da so čakali na izrek porotnikov celo noč. Ob tričetrt na 4. zjutraj je prečital podpredsednik sodišča razsodbo. Izrek po- rotnikov je bil enoglasen in ko je voditelj razprave vprašal obsojenca, če ima kaj pripomniti k obsodbi, je ta malomarno odvrnil, da prepušča to stvar svojemu zagovorniku. Sourada je bil obsojen na 18 let zaradi tega, k»er v Avstriji nimajo smrtne kazni in ker je izvršil zločine še kot mladoletnik. Vsako leto dne 23. julija, na dan, ko je ubil svoje žrtve, pa bo delal pokoro še v temnici, da bo kesa-nje za čin še ostrejše. Bodoči prezident Amerike Konvent ameriške republikan. stranke v Kansas City je v torek, dne 12. junija postavil oficijelnega kandidata za letošnje prezidentske volitve v Ze-dinjenih državah. Kandidiral je Hoo-werja, za katerega se ni izjavil le predsednik strankinega odbora Butler, marveč tudi ameriški finančni minister Mellon, ki je vodil delegacijo iz Pensil-vanije. 14.000 mož je ob tej priliki pretresalo kandidaturo bodočega vodje Zedinjenih držav in vsi so soglasno pritrdili predlogu strankinega odbora. Hoower se je rodil 10. avgusta 1874. v državi Jowa in je po poklicu rudniški inženjer. Služboval pa je tudi v celi vr- K predsedniškim volitvam v Ameriki Kandidat republikanske stranke trgovin. minister Hoower sti kovinarskih podjetij v Zedinjenih državah, v Mehiki, Kanadi in Avstraliji. Bil pa je tudi v Evropi, kjer je temeljito spoznal Anglijo in Rusijo ter Italijo. Iz lastne prakse so mu znane tudi druge dežele, južna Afrika, Indija in Kitajska. V Tientsinu ga je vrtinec življenja pograbil v svoje kroge tako intenzivno, da se je udeleževal celo obrambe ob priliki boksarskega upora. V Rusiji je bil več let, v Londonu je 1. 1902. osnoval veliko rudokopno podjetje itd. Z vsemi temi potovanji si je silno razširil obzorje. Odsotnost iz domovine pa mu je nakopala tudi števiine nasprotnike, ki mu očitajo, da pozna Evropo in druge dele sveta bolje nego Ameiiko. Hoower je torej temeljit poznavalec političnih in gospodarskih razmer in če bo izvoljen za prezidenta Amerike, bo nastopila • v zgodovini držav onstran oceana nova doba zgodovine. Hoower je izkazal že celo vrsto odličnih uslug ameriški vladi. Med vojno je organiziral dovoz živil za Belgijce. Način, kako je izvršil to veliko nalogo, je uprav frapiral njegove znance in druge ljudi. Leta 1917. je postal Hoo-wer diktator za živila v Ameriki. Kmalu nato je prišel v gospodarski svet Zedinjenih držav, po zlomu centralnih držav pa se je odpeljal v Evropo, kjer je organiziral pomožne akcije za stradajoče dežele našega kontinenta. Mnoge je rešil smrti, drugim pa je prinesel pomoč, ki je temeljito izboljšala njihov položaj. Ko je pokojni prezident Wilson sklical drugo industrijsko konferenco, je vodil njena zborovanja Hoower. Wil-sonov naslednik Harding je imenoval Hoowra za državnega tajnika in pod Coolidgeovim predsedništvom je izvršil Hoower v trgovinskem ministrstvu čudovita dela. Pravijo, da mu ni najti para kot strokovnjaku za sirovine, tehniko njihove predelave, denarnih in kreditnih razmer ter vsega, kar spada še k tej kategoriji. Kandidat za novega prezidenta Amerike je v prostem času tudi pisatelj. S svojo ženo je prestavil spis Rimljana Agricole »De re metallica«. Čangtsolin mrtev Japonske brzojavke iz Tokija poročajo, da je kitajski maršal CangtsoMn, bivši poveljnik severnih armad in diktator Kitajsk«, podlegel poškodbam in ranam, ki jih je dobil na umiku pri zadnjem porazu svoje vojske. Ce je ta vest verodostojna, se je Kitajska iznebila enega najvznemirljivej-ših ljudi ,kar jih je imela v zadnjih desetletjih. Maršalovo življenje je bilo zelo burno. V rusko - japonski vojni se je boril na strani Japoncev, kjer je vodil zbor prostovoljcev. Ko je končala ta vojna, je stopil v kitajsko službo. V tem času so strmoglavili Kitajci svojo dinastijo v Pekingu in mesto preziden-ta je zasedel Juanšikaj. Ž njim se je Čangtsolin tako sprijaznil, da ga je imenoval Juanšikaj za guvernerja Mandžurije. Njuno zavezništvo pa je prenehalo, ko je skušal Juanšikaj zopet vzpostaviti monarhijo. Uprl se je prezidentu in je odpadel od njega. Šele 1. 1924. se mu je posrečilo zasesti Peking. Toda že jeseni 1925. je moral prestolico izprazniti in se vrniti v Mandžurijo. Neki general, ki mu je bil podrejen, ga je izdal in ker so se začeli za kitajske razmere zanimati tudi Japonci, se je sreča zopet obrnila. L. 1926. pa je Čangtsolin uspešno potolkel generala Fenga in je postal neomejeni diktator severne Kitajske. Pred tedni pa ga je premagala južna armada. Moral je bežati, na umiku je bil nanj izvršen atentat in sedaj je podlegel ranam, v 52. letu svojega življenja. Romunska princesa Helena žena bivšega prestolonaslednika Karola, Je vložila tožbo za ločitev zakona. Doslej se Je, kakor znano, takšne tožbe branila. Gledanje skozi kožo Francoski učenjak Farigoule je pred časom postavil teorijo, da bi bila koža s pomočjo nekih svojih mikroskopičnih «očesc» sposobna gledanja, če bi jo k temu vzgojili. Ta poskus je izvršil francoski psiholog Maublanc z gospo Hey-novo, ki je slepa od svojega 18. meseca. «Vzgajanie» se je pričelo s tem, da je eksperimentator gospo nekajkrat hipnotiziral in ji vsugeriral svrho svojega poskusa. Pri četrti seji so se pojavili prvi znaki nekega «paroptičnega čuta». Pri osmi seji je slepa gospa izjavila, da vidi svojega vzgojitelja, ki je sedel 50 cm od nje. Polagoma je začela razločevati njegov nos, njegovo čelo, njegova usta, njegov ovratnik, njegovo ovratnico. Kmalu je videla vso njegovo postavo, ločila je krog od četverokot- nika in tudi različne barve so ji budile različne vtise. Danes, po triletnem vež-banju razločuje pisavo na lepenki in na papirju, cek> čitati ji je mogoče, čeprav počasi Ve pa takoj, ali je v temi ali na svetlem. Vase je sprejela že cel svet oblik in barv. Pravi, da vidi predvsem z lici, z vekami, s prsti in s tilnikom. Vendar je način njenega gledanja čisto drugačen nego način normalnega gledanja; so to bolj neka posebna dušev-. na stanja nego opazovanja. Kingsford Smith, zmagovalec Tihega oceana Iz Brisbaneja v Avstraliji so sporočili vest, da je priplulo tja 9. t. m. letalo »Southern Cross« (Južni križ), ki je star» talo 31. maja v Oaklandu (Kaliforniji) za najdaljši polet preko Tihega ocena. Osra. ne samo še razmeroma kratka proga iz Bris baneja v avstralsko glavno mesto Sydney. Prva etapa iz Oaklanda v Honolulu (Ha» vajsko otočje) je merila 2100 milj, druga iz Honoluluja v Suvo na Fidžijskem otočju 3200 milj, iz Suve v Brisbane 1762 milj, skupaj približno 7000 milj (11000 km). Letalo vodita avstralska letalca Kingsford Smith in Ulm, na krovu pa sta še dva Američana. Sprejem pogumnih mož, ki so skozi viharje in druge neprilike premagali brez vsake škode največje morje sveta, je bil v Brisbaneju nepopisen. Obsipavali so jih z rožami in jih nosili v triumfu skozi mesto. Med prvimi, ki jim je čestital, je bil ameriški državni predsednik Coolidge, a avstralska vlada je poklonila Smithu da* rilo 5000 funtov šterlingov. Allen Hanckok, ki je dal Smithu in Ulmu kredit za zgrad« bo »Južnega križa», jima je po pristanku v Brisbaneju ves dolg odpustil. Značilno za resnost tega podjetja je to, da je prišlo nekaj več vesti o njem v javnost šele te» daj, ko je bilo tako rekoč končana Deževno poletje On (piše pismo): »Drag prijatelj, tu je prekrasno. Voda nam šumi neposredno pred okni...« Sandor Hegediis: Družinska sreča Na ovinku ceste me je pozdravila z vdanim poklonom človeška postava. Mož je imel star klobuk, in vsa njegova obleka je napravila name zelo pomilovalen vtis. Z zanemarjeno brado in zobmi je predstavljal tako žalostno sliko, da se je zdelo, da bi v tej slabo hranjeni telesni stročnici vegetiralo trudno in zaspano življenje. Hotel sem nadaljevati svojo pot, toda mož me je podravil ponovno. Premotril sem ga pazljivejše. Njegovega obraza nisem spoznal, toda njegove oči so se mi zdele znane. Stopil je k meni in me vprašal s ponižnim glasom: — Ali me ne blagovolite spoznati? — Resnično ne! sem odvrnil. — Jaz sem Tomaž Tedler, v šoli so me imenovali. Long Tom. Od tedaj je že dvajsetpet let in v teh letih me življenje ni ravno preveč božalo. — Long Tom! Se že spominjam. Kaj pa je s teboj? Zelo si se izpremenil! — Da, življenje je šlo čez me s podkovanimi škornji. V bližini je bila kavarna, kamor me je spremil šolski tovariš. Revež ni upal prisesti k meni. Dolgo sem my moral prigovarjati, naj se ne sramuje. Ako sva mogla na šolski klopi presedeti skupaj toliko let, bova sedaj tudi vsaj pol ure. Naročil sem piva in kruha z maslom. — No, sem pričel, kaj pa si delal, da te nisem nikdar videl? Ali si oženjen? — Da. — In imaš otroke ? — Deset. — Kaj, deset otrok? Da. Dva sta umrla, ostali j>a živijo. — Ubogi prijatelj, gotovo imaš mnogo skrbi. Kakšna je tvoja služba? — Nameščen sem pri občini. Plače imam dvatisočpetsto pengov, stanovanjske doklade osemsto pengov in deset otrok! Začuden sem ga gledal. — In od tega živiš in preživljaš deset otrok? — Dobro jih preživljam ter bi bil zelo zadovoljen, ako bi živela tudi Tomaž in Jože. toda ta dva vrabca sta umrla na bolezni v vratu. In kako lepa sta bila! Ako sploh kaj manjka v mojem življenju, potem sta ta dva otroka. Bil sem zelo začuden. — Torej, niti sedaj še nimaš dovolj otrok? —- 0» prijatelj, otrok ni nikdar zado- sti. Otroci so resnični prijatelji in prava življenska radost. — Kako pa živite? — Kako živimo? Tudi to ti povem. Jaz nisem oseba zase, ampak le dvanajsti del skupine, ki jo tvori naša družina. Nimam nikakih želja. Kvečjemu to, da pridem pravočasno domov in da se morem igrati z otroki. Ti ne veš, kaj je to in mogoče ne boš nikoli skusil, kaj se pravi priti domov v družbo desetih otrok. Vsak govori z menoj z drugačnim glasom in vendar slišim v vseh teh glasovih samo moj glas. In kadar sede nas dvanajst, z mojo ženo nas je ravno dvanajst, k mizi, tedaj se mi zdi, da sem na veliki pojedini Ln čeprav dobi vsak le kos kruha in košček sira ali klobase. Vselej, kadar sedim med njimi, mislim, da sem že v nebesih in da čebljajo okoli mene majhni angelčki. Ne potrebujem gledišča ne zabave. Vse to mi daje moja družinica. In Še več! Ako bi nas videl velik slikar, ko sedimo pri mizi, bi nas gotovo ovekovečiL Toda vse to je le zunanjost. Vsak dan moli pri mizi drugi in na ta način moli vsak trikrat na mesec. Pri tretji molitvi pride prvi v mesecu, ko prinesem domov plačo in igra se nada-1 Ijuje. Kadar ima mesec en dan več, ta- krat moli moja žena. Na Silvestrov večer pa sem na vrsti jaz. Ali si moreš predstavljati, kaj je to? Ali čutiš oživ-ljajočo moč te lirike? Poleg tega gremo pomladi in poleti na velike izlete, kjer spoznavamo drevesa in cvetlice ter se veselimo vsega tako, kakor da bi bilo vse naše. Veruj mi, prijatelj, da na svetu ni drugega gorja razen onega, ki nam ga vsilijo naše prevelike zahteve. Največja blaženost je ona duševna moč, ki nas napravi sposobne, da se odrečemo vsem željam našega sebičnega »jaza«. Ako izginemo s svojimi osebnimi zahtevami, je pred nami le velik kup človeškega materijala, ki je meso našega mesa in kri naše krvi. Ali ni zavest, da smo napravili tej majhni človeški armadi veselje, prava blaženost? Po mojem mnenju so največji morilci in zločinci naše prevelike zahteve, ki uničujejo vso človeško srečo in mir. Ni hi-navščina, kar govorim Vsaka moja beseda je čista resnica. Jaz hrepenim le po nadaljevanju svojega dosedanjega življenja in po blaženosti, ki jo uživam, kadar sedi nas dvanajst okoli moje skromne mize. Deset ljubkih otrok! Za sebičnega človeka pomeni to mnoga skrbi, toda zame, ki nimam »jaza«, je teh deset otrok neprecenljiva dobrota božja... Umolknil je in se pripravil za odhod. Plačal sem in odšel ž njim. Med potjo sva šla mimo trgovine z igračami. Prijel sem prijatelja pod pazduho in sem ga hotel peljati v trgovino, da si izbere za vsakega otroka primeren spomin. Toda prijatelj na moje veliko iznenade-nje ni sprejel povabila ter je rekel: — Zahvaljujem te za tvojo dobrosrčnost, toda ne huduj se, ker je ne morem izrabiti. In sicer zato ne, ker vzbujajo igrače velike zahteve. Moji otroci bi si kmalu želeli novih ter bi postali nesrečni in nezadovoljni. Zato zaklepam pred njimi, dokler bom pač mogel, vse stvari, ki niso predmet duševnih potreb. Hvaležno mi je stisnil roko in izginil med pešci. Razmišljal sem in končno sem uvidel, da je moj nekdanji šolski tovariš, zanemarjeno oblečeni Tomaž, velik mož, kajti on si je ustvaril na zemlji v svoji majhni okolici svet, o katerem nam je Jezus toliko pridigal. Spoznal sem, da more biti človek, skrit pred svetom, sredi ozkih me.ia svoie družine vendarle velik mož, imeti pa mora močno, čisto, Kristusu podobno dušo! Iz novosti državne licejske . | ..v • V * I I* * knjižnice v Ljubljani (Priobču je dr. Joža G Ion ar.) XIX. Arbeft, Deutsche. Monatshefte fftr das geistige Leben der Deutschen ki BObraen. Prag. 1901—. (II 41.416.) Saliour Fr.: Dr Elsie Inelis. London 1922. (41.573.) Bauerrelss R.: Irische FrfihmissionSre in Siidbaiern. Miinchen 1924 (II 45.022.) Bleibtreu K.: KoniKgratz. Stuttuart 1903. (41.343.) BSrtzler F.: Das wahre Geslcbt des So- krates. Leioziz, 1925. (II 42.678—1.) Bosna i Hercegovina. Sarajevo 1922. (44.664.) Briickner A.: Peter der Orosse. Beril® 1879 (44.625— III/6.) Cramer L.: Das latente Bild. Haile a. S. 1911 (41.348—78.) Daneš I. V.j Das Karsteebiet Goenoeng Scwoe in Java Pras: 1915. (II 41.433.) Du Bols - Reymond E.: Cber d!« Gretreen des Naturerkennens. Die sieben Weltrith-sel. Leipzig 1891 (41.515.) Dupuis Ch. F.: Ursprunz det Oottisv*-ehrung. Leipzig 1910. (44.697.) FlorfnskU T. D.: CjioBeHcicaja Marana ■ eja Hajatba KneB 1886 'II 41 449. Gadke R.: Kriegsbriefe aus der Mand-schurei 1904. Berlin 1905. (44.665.) Gomilšak J.: Potovanje v Rim. V Celovcu 1878 (41.564.) Hauthaler W.: Libellus declmatlonls de anno 1285 Salzburg 1887 (II 41.444.) Hoffmann E.: Das Gvmnasium und dte Philosophie. Leipzig 1926 (ii 41..381.) Hueo O.: Die Deutsche Volksoartei. Berlin 1921 (n 42.021—3.) Izveštai o paay aa 0praHH308aH»e jyroc*o BeHCKe aKajeMCKe OMJiaAnne y IUaaiiiapcitoi ~&.eneBa 19(8 41.571 Kaučič Fr.: Georg Preihetr von Vega. Wien 1886. (41.347.) Kingdom, The, of the Serbians. Croats and Slovenes Vienna 1925 (II 44.527.) Krultwagen B.: Die Ansprflche Hollands airf die Erfindunz der Buchdruckerkunst. Mai-nz 1925. (II 42.208.) Leicbt M.: Linee oenerall sulla oostitu-zlone ddla Marca del FriulI. Udine 1893. (41.477.) Llndner G. A.: EncvklopSdlsches Hand-biich der Erziehungskuinde. Wi«n 1884. (41.466.) Macher M.: MedizMsch - stattetische To-pographie des Herzogtumes Stedermark. Graz 1860 (41.467.) Mčmorfal du Gouvernement de Fkrme & la Gomniission Darithdtia ie Italo-Iugos^ve & Abbazia Sušak 1923. (44.731.) Milleker F.: Fr Schuster. ein wearfg be-kannter Banater Maler. Bela crkva 1927. (44.706.) Mollinary A. Fr. v.: Sechsundvierzig Jah-re i m 5st.-ung. HeeTe. 1833—79. Zurich 1905. (41.394.) Nastič DL: Je3yHTe y Bochb. Beorpaa 1906 41.561 OkkupatJon, Die. Bosndens and der Hercegovina durch k. k. Truppen im Jahre 1878 VVien 1879— (II 41.439.) Perkovlč LJ.: La question de la Dalmatie. Geneve 1919 (41.337.) Philippson M.: Westeurot>a im ZeKaker Philipp II., Elisabeth und Heinrich IV. Ber-fci 1882 (44.625—III/2.) Pratika. Goriška, za navadno leto 1922. V Gorici 1922. (44.789.) Reisse R.: Die Weltanschauumr des hin-gen Gorres. Koln 1926 (II 43.354.) Rodollco N.: Le colotme deli' Austrla. Mi-lano 1917 (41.576.) Schels J. B.: Die Onerationen der ver-bOndeten Heere gegen Pariš hn Marž 1814. VVien 1841. (41.346.) Schleyer W.: Bader u v Turnerjevi dvorani. Priprave in igro je vodil gosp. Weber in je sam predstavljal ženina Janeza tako neprisiljeno in tako uaravno, da je zaslužil vse priznanje. Nič manj je ulogo pogodila vdova Rošlinka. ki je bila za vdovski stan še sicer precej mlada, a je vendar nastopala nad vse pričakovanje in v veliko zadovolj-nost gledalcev Tudi njena hči je svojo ulogo prav zadovoljivo rešila. Balantač se je pokazal kot pravi romar in tudi prijateljica vdove ni zaostala za drugimi. Sploh zaslužijo vsi igralci vse priznanje in pohvalo. Naj jim lx> ta, tako dobro uspela prireditev že zahvala za njihov trud, s katerim so pripravili drugim užitek in zabavo. Zato pričakujemo to soboto pri ponovitvi obilen obisk. Po predstavi je zapel čitalnični pev ski zbor še par prav mičnih pesmi s popol ao dovršenostjo, kar dela zboru in njego vemu vodji posebno čast. STARA VAS. Osnovna šola v Stari vasi je priredila dne 9. L m. šolski izlet v Ljub ijano. Da je izlet v vsakem pogledu tako lepo uspel, sta pripomogla zlasti znana lju bitelja mladine gg. dr. Josip Zdolšek, odvet nik v Brežicah, in F. Krapež, restavrater v Ljubljani, ki sta preskrbela brezplačen obed v restavraciji 'Zvezda*, ter razni do mači dobrotniki, predvsem gg. Josip Jane žič star. in Josip Balon, veleposestnika v Stari vasi, kakor tudi kraj. šolski odbor Vsem darovalcem izreka v imenu šolske mladine tem potom najsrčnejšo zahvalo šol sko upraviteljstvo v Stari vasi - Bizeljsko POLHOV GRADEC. Slana nam je vze la orehe, češnje in češplje. Solnčni dnev-so zadnje dni znatno pospešili rast na nji vah in travnikih Čebele pridno nabiraj« med, da popravijo, kar so zamudile zarad deževnih dni. Prihodnji teden prično s svo jim delom kosci in crabljice. Cesta v Ljub Ijano je od sile slaba. Koliko trpi na nje živina in vozniki! V dežju bredemo blat« a kadar se ta posuši, smo v oblakih praht Na nekaterih *nestih je cesta tako ozk« da se s težavo in z nevarnostjo srečuje j vozovi. Kar so nam povodnji zmaličile po Ija, v gozdu sekira pridno poje. Les gn sploh bolj v denar, zlasti v deske in re meljne. žagane smreke in jelke Gozd na-za silo živi in živinoreja Na jesen pojd. zopet več fantov in mlajših mož v Ameri ko, kar je najbolj žalosten pojav v dana šnjern kmečkem življenju. LOŠKA DOLINA Obmejni Sokol v Lo ški dolini bo priredil 17. t m. ob vsaken, vremenu svoj letni javni nastop v Sokoi skem domu v Starem trgu pri Rakeku Društvo bo ob tej priliki pokazalo uspel svojega celoletnega neumornega dela. Pt javni telovadbi se bo vršila velika doma> ča ljudska veselica Priporočamo, da pose ti občinstvo od blizu in daleč to priredi tev, da moralno podpre to vestno na^ rodno stražo ob skrajni meji države. 1132 RIBNICA Na naši meščanski šoli st pričnejo izpiti privatistov in drugih v no nedeljek 18. t m. ob 8. dopoldne Sklei šolskega leta bo na Vidovdan Po maši ii slovesnosti proslave padlih junakov, ki s<-je ndeleže vsi učenci in učenke, bo razdt litev izpričeval. Vpisovanje v prvi razrec za prihodnje šol. leto bo 29 in 30 t. m dopoldne v pisarni ravnateljstva, in sice> na praznik od 10. do 12., 30. junija pa od 8. do 12 dopoldne. Pogoj sprejema je za« dovoljivo dovršeni IV razred (šol. leto) osnovne šole. V teh dneh se vpišejo tud vsi dosedanji učenci in učenke šole. V za> četku prihodnjega šol. leta v času od 1 do 6. septembra se bodo smeli vpisovati le učenci (»ke), ki imajo sedaj ponavljalni (razredni) izpit. Drugih vpisovanj tedaj ne bo. — Ravnatelj. adio Iz večernih programov: Sobota, 16. VL BERLIN 20.30: Parodije na stare barke. (Orkester, zbor in solist.) PRANKFURT 20 15: Asctaer: »Marijčkin vofnik«. ot>ereta v 3 dejanjih. LANGENBEO 18: Večerni koncert orkestra. 19-30: Berlioz: »Faustovo pogubljenje«; dramatična legenda za sopran, alt, tenor, bas. zbor in orkester. (Prenos iz Hamburga.) Nato zabaven večer. STUTTGART 20.15: Prenos operete k Frank-furta. ZAGREB 19.30: Prenos oi»rete te narodnega gledališča v Ljubljani. BRNO: 19: Večerni koncert orkestra. LONDON 20.30: Komorna glrsba. — 1. Skladba za čelo in klavir — 2 Tri Schobertove pes ml. — 4. Pesmi Hngona WoIia. — 5. Brahms Sonata v G dum za čelo in klavir. PRAGA 20: Prenos koncerta lz Brna . RIM 21.15: Gonnodova opera »Faust«. DUNAJ 19.15: Komorna glasba. — Mozart: Trio v Es dura. 20.15: Grillparzerjeva tragedija »Židinja te Toieda«. VARŠAVA 20.30: Večerni koncert orkestra hi solistov STOCKHOLM 20.15: Vokalen in instrumentalen koncert lahke glasbe. BUDIMPEŠTA 21.30: Koncert orkestra in solistov (Odlomki iz operet.) □lx »JumumaumoiounnrTrT^ lnnnnnr nm ;nr irinni ji □ p C] 3 ni 3 D 3 2 i ] !— Slovenci smo občudovali Svejka najprej v filmu, potem na odra, a tedaj ga imamo tudi * knjigi V vrlem vojaka Švejku je na preprost, a tem bolj učinkovit oačin osmešeno ?se, kai nat je morilo tn mučilo pred pre* vratom in • svetovni vojni militarizem špiceljstvo. vojaško zdravuištvo, 5tr»bpr«lvo renegatstvo in nadutost mogočnih tepcev in denunrijantov. Dokler bereš se zabavaš smehljaš in pntrjujeS: »Da. prav tako fe bilo L 1014 io vee čas med vojno.« izdala PUST0L0V80INB DOBREGA VOJAKA 8 VEJ R A v svetovni vojni Je la v jako Učni opremi (broširana knjiga velja Din 46. vezana Din 56) Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani, Prešernova ul. 54. Samo pri mnogo dražjih vozovih boste našli zunanjost, izdelavo in tehnična izboljšanja novega Chevroleta Primerjajte Chevroleta z drugimi vozovi Samo vozovi, ki so mnogo dražji, se odlikujejo na enak načdn v tehničnem oziru glede karoserije, motorja z zgoraj krmiljenimi ventili, Duco barvo čistilca za zrak in sita za olje, skratka vsega,, kar napravi Chevroleta odličnim poleg nizke oene. Niti eden vseh drugih vozov pa ni tako ekonomičen v opravljanju. Radi te izredne vrednosti pri nizki nabavni oeni so si štiri milijoni ljudi Sirom celega sveta izbrali CHEVROLETA. Ta ogromna prodaja je omogočila General Motors družbi ponudbo tega novega Chevroleta za skrajno nizko ceno. Zastopniki po celi Jugoslaviji. d NekoUko novih Izboljšanj: Nove zavore na vsa Štiri kolesa ln posebej še dve neodvisni zavori aa zadnja kolesa, novi hladilnik, novi sistem hlajenja karterja, podaljšan razstoj med osmi, novi amortizerji, L t. d. NOVE CENE: Tonring voz Dio 54.000___ Ro« adster Din 53.000.—» Coach Din 68.000.—. Conpe Din 68.000.—, Sedali Din 74.000.—. ImperlaJ Lan-dan rUn 76.000.—. C H EVROLET PROIZVOD GENERAL MOTORSA Glavno zastopstvo In zaloga rezervnih delov V. & M. BAREŠlC & Co. ZAGREB Kraljice Marije ulica 34 — Tel. 27-44 LJUBLJANA Dunajska cesta 12. -- TeL 2292 Firma Wa!ieniabnk Mauser A. G., Oberndorl a/Ntckar vlasnik jugosiovenskog patenta br. 1873 t* . • «, h lin s d želi prodati taj pa ent ili dati icencu istog. informacije daje dr. Janko Olip, advokat u Beogradu, Kralia Milana 78 766 '■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a Iglicast gozd smreka in jelka, dobro zaraščen in SD0S0ben iz delni posek, ali večje gozdno posestvo se kupi. 7614 Ponudbe pod „Gozd* na oglasm oddelek .JutTa" Firma Wa>feniabnk Mauser A. G., Oberndorl a/Neckar vlasnik jugoslovenskog patenta br. 1872 flPUtol] feojl so sam od sebe onol sa zatva-račem ko|l se krece po dršbi" želi prodati taj patent ili da i licencu istog. Informacije daje dr. Janko Olip. advokat u Beogradu, Kral a Milana 78 7649 I. Repše LJUBLJANA, Dvorni trg 1. Zaloga najmodernejših oprav za spalnice, jedilnice in kuhinje. — Izdelava najfinejša — vse iz vezanega, zajamčeno suhega lesa po najnižjfh oenah. 6619 la. Portland cement ..DALHAT!A"« m n h im ii mi ii ii ■tnrrncr II leaeralM astopstvo N. Greaovif & Co. Llubltana Cankarjevo nabr. I/i. Te'e»o* 297 ki krepi in zdravi želodec, je edino R. Vlahov odlikovan na vseh svetovnih izložbah Ime VLAHOV z naSo etiketo je zaščiteno po vseh državah sveta. 2» = Čuvajte se ponarejanj X = Tvornica ustanovljena leta 1861. | IVAN ZAK0TNIK ji MESTNI TESARSKI MOJSTER Teletoa It S7t * N ▼aakamte tesarska deta, Moderne leteče starte, 4 •strelja u palače, biie, vite, tovarne, cerkvi ia ar »sike; »tropi, razni tla, stopnice, ledenice, parW Usol, verande, lesene «graj« Ltd. &adlM lesenik mostov. Jezov ia allnov. i| ParnibgK e« Tovarna furnir!*. ......................H............................. Stanley Weyman: 44 Rdeča kokarda Roman. Vrli svečenik se mi je vrgel okoli vratu in me je poljubil »M ste ranjeni?« je vzkliknil »Ne,« sem rekel z grobnim glasom. »Tedaj ste vendar prišli!« »Da,« je odvrnil, »baš še za časa, da vas rešiim, Bog bodi za-rrvaljen! Bog bodi zahvaljen! Pa gospodična? Kje gospodična de Saint-Alais?« je nadaljeval živahno, gledaje me, kakor bi dvomil o moji zdravi pameti »Ali ne veste o njej ničesar?« Brez odgovora sem mu obrnil hrbet in sem se vrnil v sobo. Sledi mi je z lučjo v roki in za njim njegovi spremljevalci, med katerimi je bil tudi Buton. Čeprav so bili neotesani seljaki, so se vendar odmaknili in odkrili, ko so zagledali Denizo. Ležala je tam, kjer sem jo bil pustil, z glavo sredi razpoiščenih las, isn njen otroški obrazek z napol zaprtimi očmi je biil bled in slovesen kakor obraz mrliča. Razburjenja tistega večera so me bila tolikanj izmučila, da sem skoro brez zanimanja gledal nanjo. Toda župnik je prestrašeno gavpiL »Bože moj!« je vzkliknil s hlipajočim glasom. »Ali so jo mar ubili? »Ne,« sem odvrnil »Samo omedlela Je. Ce bi mogli dobiti kako fensko . • .« . m »Tod ni več žensk, ki bi jim mogli zaupati,« je odgovoril z zamolklim gnevom. Nato je ukazal enemu svojih ljudi ©ad skoči po vode, ter dodal nekaj besed, ki jih nisem razumel. Mož se je kmalu vrnil. Abbe Benort mu je ukazal, naj se umakne s tovariši vred; nato je omočil deklici ustnice in ji o škropil obraz. Čudil sem se njegovi naglici; a kmailu sem opazil, da se soba polni z dimom. Ko sem stopil k vratom, sean zagledal na konou hodnika rdeči odsev ognja ter začul v dalji bobnenje rušečega se kamenja in tramovja. Zdaj sem razumel zakaj se župniku tolikanj mudi »Zanesimo jo vemkaj,« sem rekel z davečim se glasom. »Tu se ne bo nikoli osvestila. Zadušilo jo bo, če je ne spravimo na sveži ZPcillC Val gostega dima, ki se je pripodil po hodniku, je potrdil moje besede. »Prav imate,« je počasi dejal svečenik. »Tudi jaz mislim tako .. . toda . . .« »Tod akaj?« sem vzkliknil »Vsak trenutek zamude nas utegne pogubiti!« »Ali ste poslali sla v Cahors?« »Da,« seim odvrnil »Ali je markiz že tu?« »Ni ga še; hn znajte, gospod v?kont — jaz imam samo te štiri ljudi s seboj,« je dodal »Če bi jih bil zbiral več, bi bi prišel pre-kasno. Samo s to peščico pa ne vem kod ne kam. Polovica ubogih podivjancev, ki so zagrešili grozodejstvo, je od pijanosti vsa iz uma. Ostali me ne poznajo . . .« »Jaz pa sem mislil .. . mislil sem, da je že vse pri kraju,« sera vzkliknil osuplo. »Ne,« je odvrnil z resnobnim glasom. »Šele po dolgem prerekanju so nas spustili noter. Midva z Butanom sva člana komiteita. Toda če vidijo vas in posebno še gospodično de Saint-Alais ... ne vem, prijatelj, česa so zmožni.« »AH, za Boga!« sem vzkliknil »Menda se vendar ne bodo predrznih . . .« »Ne, gospod, ne bodto se drznili, nič se ne bojte!« Buton je stopil iz dima z rokavi zavihanimi do komolcev, držeč v kosmatih rokah težek železen drog, »Toda nekaj boste morali storiti,« je dodal »Kaj pa?« »Pripeti si trobojno kokardo. Potem se vas ne bo nihče upal dotakniti.« Te besede je izrekel s prostodušnim ponosom, ki se mi je zdel izprva nerazumljiv. Dandanes ga razumem. Drugi dan ni bilo to več uganka zame, ampak mogočen čudež, ki ga niti slepec ne bi bil prezrl. Svečenik je takoj pograbil misel. Narvala. uv uro. dopisa. tLč&£A*jt' (TUZLJI* oglasoo, j t, pusLah- tu*, OgLcuru,o jIu icfo « parr^do^aln^ vl roafaL /14. /vcutuuv. obcuurtoa.- uiaJta b*s*da, čopar-f/aj rrumJJi zwJt DI*, 5—. PrUtojbvu* za, JifroVuLj^ Ujt, prurtojbvva. j*. vpoAa, li ootuuvn. z Mjuročthmr, C*r /» oglasu trn. prtobaM. čtkovnj, nxčujv po/U*. tra. %druc* [fublfOJia.,šl nJjz ____,t Dm, 5V "'dJL Natakarico ISčem sa gostilno na deželi ln mora imeti svojo osebno pravico. Nastop takoj — Prošnje na ogl odd »Jutra« pod »Nemudoma« — 20773 Šivilje dobro izvežbane za kon-fekcijoniranje oblek, sprejmem. Ponudbe na ogl. od. »Jutra« pod »Stalno delo«. 20911 Učenko pridno in pošteno, sprejme takoj trgovina mpšajiega blaga na deželi. Ponudbe je poslati pod »Poštenost B« na ogl. odd. »Jutra« 20853 Fotografa Ka slikanje na prostem in ia. retuširanje sprejmem Vprašati t ogl. odd. »Jutra«. 20850 f ni iT r n iTrtft 4 i' Upraviteljstvo hiš (posestev) v meelu ali okolici prevzame v Ljubljani stanujoči vpokojen uradnik — ki opravlja tudi sodne prisilne uprave. Ponudbe ua oglasni oddelek «Jutra» pod • Vestno 1928». 77 Zastopnike zelo zanesljive, iščemo. Z maiim trudom zaslužek mesečno Din 5000. Prednost imajo upokojenci, invalidi, brezposelni itd. Kavcija nepotrebna. Banka Zumbulo-vič, Ljubljajaa, Aleksandrova 12. 20941 Šiviljo tmožno oblek in perila, — eprejmo na dom Posredovalnica Ogrinc, Sv. Petra eesta. 20895 Posestnik 83 let stari brivec, z iaetno obrtjo v hiši, išče spretno, pridno, nemško govorečo, samostojno moč za damski salon. Ob zadovoljnosti lakcn neizključen. Ponudbe jia upravo »Jutra« Maribor« pod »Maribor«. 20919 Pletiljo dobro izurjeno v pletenju, in 2 učenki takoj sprejmem Belo St. 41. 20983 Šiviljo ra obleko in perilo, ki bi prišla šivat na dom. iščem. Kolodvorska ulica 36. Ha-bunek. 20996 Posredovalnica Ogrinc Bv. Petra cesta 33, nujno rabi več natakaric in go stilniških kuharic. 21000 Pekovskega vajenca starega. nad- 15 let, sprejmem Hrana in stanovanje v hiši Naslov v ogl. odd. »Jutra.-. 20958 Tekača »ačetnika, ki ima starše Ljubljani, proti mali nagradi sprejme Tehna družba, Mestni trg 25. 20971 Kot služkinjo ki govori tudi nemško, Iščem osebo za 6 do 8 ted »ov. Vstop takoj. Poizve ce v ogl. odd. »Jutra«. 20979 Klagajničarko pošteno, vestno, pridno, spričevali, sprejmem. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 20978 Zastopnike za Ljubljano, Maribor in Celje sprejme takoj industrijsko podjetje v Ljubljani za razprodajo brezkon-kurenčnega predmeta proti proviziji. Inteligentni gospodje z dobrim nastopom naj naslovi svoje ponudbe na ogl. odd. »Jutra« Ljubljana po^ značko »Boljši konzumenti«. Radio-aparat nov, je po zelo ugodni ceni na prodaj. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 20976 Nekaj oleandrov zelo lepih in malo železno blagajno, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra« 20946 Otroški voziček v dobrem stanju, prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra« 20937 Potnike in potnice ki obiskujejo privatne — stranke, sprejme agentura v Slomškovi ulici 2, I. n., soba 7. 20943 Gospodične učiteljice! V začetku počitnic pričetek tečaja o prikrojevanju vse damske garderobe za gg. učiteljice. Pouk separi-ran. Zasebno krojno uči-H«če, Ljubljana, Stari trg, 19. 20870 Čevljarji pozor! Otvoritev zasebnega tečaja za gg. mojstre in pomočnike, ki se vrši 3. julija t. 1. Interesenti zahtevajte prospekte. Vod. teč. Josip Steinman, Ljubljana. 20364 Nemške konverzaclie želi gospod z gospodično. Ponudbe pod »Večerne nre« na og!. odd. »Jutra«. 20956 Pisalni stroj dobro ohranjen, prodam za 1000 Din. Prelesnik, Reteče pri Skofji loki. 20942 Damsko kolo malo rabljeno, k-upim. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Damsko kolo«. 20987 Služkinjo dno, pošteno, zdravo, ki e iraožna tudi nekoliko uhanja, takoj sprejme 2-JSlanska obitelj. Naslov v egl. odd. »Jutra«. 20977 Plačilno natakarico emožro položiti kavcijo, «prejmem takoj. Poizve se •v gostilni Cinkole. Ljubljana, Kopitarjeva ulica 4. — 20968 Več pletiljk Izurjenih tudi na specijalne »troje, in šiviljo, sprejme takoj J. Kušlan, Kranj. — 20967 Železninar ▼ojaSčine prost, z dobro frakso, išče službe, ker eli premeniti sedanje mesto Ponudbe pod značko »Zanesljiv 12« na egl. od. »Jutni*. 20899 Dobra šivilja gre Stivat na dom. Naslov pove ogl. cdd. »Jutra«. 20955 Vrvarske Izdelke aajbolj&t- Kvalitet* aupIV najceneje » aajveftj) vrv »J al v Jugoslaviji: Tov »rtu motvoz* is rrvarna d 4 Urofuplje url Ljubljani -komisijska zaloga- Fran«-Palme. Ljubljana, dotfpo -tveuka oesta 7 — Celje Cankarjev« 7 Is Maribor Koroški 8. 861 Kuhinjski štedilnik skoro nov, takoj poceni na prodaj. Stan in Dom. 5. vila, levo. 20860 Sveže čajno maslo vsako mn-oiino kg 38 Din, pristno šunkovo salamo na debelo kg 28 Din, na drobno kg 30 Din, svinjsko domačo mast kg po 26 Din, kTanj6ke klobase kom. 4.50 Din, Vam nudi delikatesa J. Bizjak, Ljubljana — Bo horičeva ulica 13. 80935 Čez tisoč naslovov v reklamne svrhe nudim cenjenim firmam oziroma prodam. Ponudbe na ogl odd. »Jutra« pod šifro 100«. 20962 Sodna prodaja avtomobilov. Dne 21 junija 1928 cb 9. dopoldne se bodo prodajali v Zireh v avtogaraži Avto-mobilne družbe po sodni lražbi: 6E osebnih in tovornih avtomobilov. 4 karoserije, 2 avtomagneta. 1 kompletna železna stružnica, 1 elektromotor, posamezni deli avtomobilov. — vsakovrstno orodje za ključavničarsko ln avtomeha-nično delavnico Itd — Podrobnejše Informacije se dobe v pisarni notarja — Frana Tavzesa v Logatcu kot upravitelja konkurzne-ga sklada »Avtomobilne družbe v Zireh«. 20005 Lancia - Lambda osebni avto. 4sedežnl. v najboljšem stanju poceni oroHam Nn«lov Dove od oddelek »Jut.ra«. 20418 6sedežno limuzino prodam. Izvanredni priložnostni nakup. Ponudbe pod »Avto« na podružnico »Jutra« Celje. 20982 Motorno kolo do 500 ccm kupim. Ponudbe pod »Nizka cena« na — ogl. od. »Jutra«. 20959 Motorno kolo z jako dobro pnevmatiko, prodam za 2000 Din. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 20939 Pohištvo žimniee, steklo, kuhinjsko orodje poceni prodam. Naslov t ogl. odd. »Jutra« 20820 Opravo za trgovino poceni prodam. Oglasiti se v Kamniku, Marija Pirnat. 20921 Razno hišno opravo slike, preproge itd radi preselitve eeno prodam — Ogleda m od 10—12 in od 8.-5 Naslov ▼ ogl odd. »Jutra«. 20702 Omaro za obleke, boljšo, prodam Ogleda se od 3.-6. Na si v ogl. odd. »Jutra«. 20998 Trgov, potnika s kapitalom 30 do 50.000 Din vzamem kod družabnika za trgovsko podjetje. Kapital se obrestuje najmanj > 50 odstotki Ponudbe na ogl odd. »Jutra« pod »Sijajna bodočnost — 30—50.000«. 20771 100.000 Din kapitala potrebuje vpeljana, dobro uspevajoča družba r svrho povečanja obrata. — Družabnik ali družabnica. ki pristopi, dobi lahko službo. Ponudbe pošljite na upravo »Jutra« pod »Garancija«. 20944 Veliko delavnico v Ljubljani oddam v najem Ca 200 m» Pripravna za vsako obrt Ponudbe pod »Delavnica« na ogl odd. »Jutra«. 20851 Garažo lepo, r mestu ob Tržaški cesti, oddam v najem Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 20945 Hotel z restavracijo r Dalmaciji, s tujskim prometom oddam. — Mesečna najemnina Din 5000. kavcija 60 000 za inventar. — Ponudbe ogl odd »Jutra« pod »Celoletna sezija«. — 20972 Lepo urejen vrt a hišo. kateri se lahko pri-zida še eno nadstropje, — prikladna za vsako obrt, je na prodaj v Kraipinskib Toplicah Pobližnja pojasnila daje lastnik Stepan H ruš, Krapinske Toplice, Hrvatska. 20783 Enonadstropna hiša zelo solidno zgrajena, v bteihibnem stanju, z lepimi prostori, na zelo prometnem kraju, pripravna za večjo trgovino, ki je tu potrebna, ker ni v centruma nobene, ali za restavracijo, je pod zelo ugodnimi pogoji na prodaj. — Natančnejša pojasnila daje Stepan Hruš, Krapinske Toplice. Hrvatska. 20774 Tovarniška poslopja ali pa gospodarska poslopja, preostala po izvršitvi agrarne reforme, blizu železniške postaje, s par desetinami jutrov zemljišča, hočemo kupiti. Prednost imajo objekti, kjer je mogoč priključek na obstoječo električno silo z vsaj 100 HP Ponudbe pod — »Zgrada« na Publicitas d. d. Zagreb, Gunduličeva 11. 20906 Posest pretežno gozdno, ki j« dobro urejena, v gorskem kraju, na živi vodi, kupimo Pogoj- dobra avtomobilska cesta in hiša za stanova nje. Ponudbe pod »Posjed« na Publiclt:« d. d. Zagreb. Gunduličeva 11. 20907 Hiše in stavbišča v Ljubljani, kakor trgovsko hišo in gostilno proda Realit-etna p5«ama Ljubljana, Kolodvorska ul. 29. 20980 Čevljar, delavnica na prometni točki, i vsem inventarjem, pod jako — ugodnimi pogoji zaradi odhoda k vojakom na prodaj. Naslov v ogl. odd. »Jutra« 20900 Pisarniško opremo dobro ohranjeno, kupim. Poizve se ▼ ogl. odd. Jutra«. 20975 Spalnica iz trdega lesa in razno pohištvo poceni na prodaj. — Naslov v ogl. odd. »Jutra« 20973 Čipke, bluze najfinejše, obleke, zavese, sprejmem v čiščenje. Tudi poprarvila prevzamem. Se-lo — Moste 56. A. Veišek. 20940 Sokolski kroj za srednje postavo, poceni j«v v oglasnem 20997 predam. Nasl< •di. »Jutra«. Sokolski kroj za srednjo osebo, prodam. Poizve se Pražakofva ulica 11, IV. 20966 Stara gostilna diobro idoča, z lepim stanovanjem 4 oe-eb in vrtom, na prodaj. Zagreb, Prilai št. 8, Petrinac. 20933 Lepe prostore svitle, oddam v najem. — Pripravno za kako manjšo industrijo, skladišče ali pisarno, v bližini kolodvora Naslov v ogl. odd. »Jntra« 20947 Gostilno na zelo prometnem kraju 10 minut iz mesta, po zelo nizki mesečni najemnini oddam Ozira se na reflek-tante z osebno pravico — Ponudbe na ogl. odd »Jutra« pod šifro »Oddam takoj«. 20779 Večje prostore za delavnice v mestu ali v okolici, z napeljanim električnim tokom, vzamem i najem. Ponudbe na naslov Hefajst, Kamnik, poštno ležeče. 20981 Borove prage 260 X 26 X 16. kupujem stalno Ponudbe pod »Bo-rovina« na ogl. odd »Jutra«. 20843 Jamskega lesa razpisujemo dobavo 140 m* Ponudbe je vložiti do 26. t. m. Več pri Direkciji drž. rudnika Zabukovca pri Celju. 20930 Prazno sobo oddam t 1. julijem nasproti opere Sobo se lahko pogleda od 9. do 1. ure. — Na&L v ogl. od. »Jutra«. 20742 Lepo sobo z dvema posteljama in električno razsvetljavo oddam za julij in avgust. — Vhod iz stopnišča. Centrum Naslov v ogl odd. »Jutra« 20925 Sobico t elektriko takoj oddam gospodični ali gospodu. — 20926 Prazno sobo lepo. oddam v novi vili. Naslov v ogl. odd. »Jutra« 20936 Mladega gozda obsega nekoliko stotin jutrov. ležečega ob tekoči vodi in varnega pred poplavo, na dobri cesti, kupimo. Prednost imajo objekti blizu železnice. Ponudbe pod »Za 16.582« na Publicitas d. d., Zagreb, Gunduličeva 11. 20905 Hrastove doge prodam. — Naslov: Jakob Šukl. tovarniški delavec v Storah pri Celju. 20960 Stanovanje 2 sob. kuhinje in verande oddim za takoj v — Rožni dolini št 4, X. 20892 Stanovanje sredi mesta, obstoječe Iz 5 sob in pritiklin, oddam 1. avgusta Poizvedbe pri ogl. odd. »Jutra«. 20S89 Stanovanje solnčno dvosobno za 4 osebe, iščem v mestu ali okolici. Naslov v ogl. odd. »Jutra« pod »Stanovanje«. 20988 Stanovanje elegant opremljeno, ene ali dveh sob, s kuhinjo, iščem. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Elegantno«. 20951 Stanovanje 2 veliki sobi. kabinet, svetla kuhinja, pritikline. viso-kopritlično, na lepi ulici, v moderni hiši. razgled na lep vrt. oddam Mesečna najemnina Din 1200. Ponudbe pod »Udobnost 1111« na ogl. odd. »Jutra«. 20948 Opremljeno sobo veliko, v sredini mesta, z električno razsvetljavo, za 2 osebi, oddam takoj. Naslov v ogl. odd. »Jutra« 20934 Sostanovalca sprejmem v lepe sobo. 2i-bertova ulica 194, Sp. ši ška. 20953 Sobo oddam s posebnim vhedom mirni gospodični. Naslov v ogl. od. »Jutra«. 20949 Opremljeno sobo zraven glavne pošte, zračno, parketno, za takoj oddam solidni osebi.. Naslov v ogl. odd. »Jutra« 20969 Opremljeno sobo takoj oddam v sredini me-sta solidnemu gospodu. — Naslov v ogl. odd. »Jutra« 20974 1 2 prazni sobi in eno opremljeno takoj oddam. Naslov v ogl. odd »Jutra«. 20970 Pismo prejela hvala. Odgovor Vas čaka. Osamljena. 209S6 Draga Martina! Srčku poljub. 20985 Lepo sobo v novem stanovanju, ▼ pritličja, v bližini vladne palače, oddam boljšemu solidnemu gospodu. Naslov pove ogl. odd. »Jutra« — 20890 Prazno sobo veliko, oddam odrasli dm žini, ki bi plačala za 1 leto naprej. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 20465 Sobico prijazne, z elektrike, prostim vhodom, oddam t — sredini mesta Naslov v osi. odd. »Jutra«. 20931 Prazno sobo oddam. Naslor ▼ ogl. odd. »Jutra«. 20938 Krasno sobo solnčno, svetle, zračne, popolnoma separiran vhod, udobno opremljeno, oddam v bližin-i kavarn« »Evropa« le boljšemu gospodu. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 80924 V oglasnem oddelku «Jutra» Je dvigniti sledeča pisma-Alfa, Aparat 19847, Akademik, Čistih 100 odstotkov, Delavnica 20480, Dobra gospodinja 58. Dobrosrčna 45. Di;ak, Dobro srce, Dijak 20295, Delaven in vesten 19459. Ekstisten-ca, Eksistenca sigurna — 4999 Enakopravnost. Fatto Georgijevič, H 100, 15 junij. Ingenieur 19361. 1. junij 23*, Industrija 500.000. Izven Ljubljane, Kajetan, Kamelija. Ljubljana 35. Lepa bodočnost 35. Ml. vdova. Marljivost 91, Mirna peč. Marinšek, Miren, soln-čen kraj. Novejši medel — 19755, Novo življenje. Nesebičnost. Oficir. Oglje. — Pletilja 5, Potnik 86. Posredovalci izključeni. Prometna točka 20634. Plin avto, Pomorac 13, Priporočen zavojček. Poštencst 96. Psiček. Popolna 1, Restav. racija 20658, — Res na takojšnja ženitev. — Samostcjna 7S8. Sreča do smrti. Stanovanje 39. Simpatija 28 Stroi Ia Roba 22. Sijajen promet. Stalno delo. Soliden 20.218. Slovensko srce. Sigurna eksistenca. Strogo solidna. — Skromna 31. šivilja 95. — Trst, Trgovski lokal, Takoj A B. Trans. Tovarne 3344. Dgodno 30, Večji gozd. Večia množina desk, Zanesljiva 1000. Zvezda, — Zanesljiv šofer. Zasigurana sreča. Z dolgimi spričevali. Zelo ugodno 19357. Zaslužek 19855. Zvonimir 00, — Zdrav 40—501etnik. Žele z-ninar boljša moč. 40 odstotkov. 80. 28. 50—60. 1200 — 1500, 3000 Din tedensko. »Restavrant Jugoslavija« Aleksandrovo na otoku Kr ku. na samotni morski obali Dobra, pcpolna oskrba 50 Din. Deca polovico! Postrežba solirtnal 20604 Na letovišče sprejmem gospodično z vso oskrbo in stanovanjem. — Terezija Vehovar, Luče Savinjska dolina. 20929 Aleksandrovo otok Krk Restavrant - Pension — Kvarner - Pension 50 do 55 Din dnevno. Izvrstna — kuhinja, lepa lega. Obvestila K. Orlič, restavrater. 20964 Osamljena gospodična mlada, si želi znanja osamljenim mlajšim gospodom v svrho skupnih izletov. Prosim le resne ponudbe s sliko pod značko »Marjanka« na ogl. odd. »Jutra«. 20954 Uro tula črtano, sem izgubil na klančku pred mostom čez Gradašco. pred vilo Bizo-vičar »Roža«. Poštenega najditelja prosim, da jo odda V cgl odd. »Jutra«. — kjer orejme po zahtevi nagrado. 20957 Zastopnki se H6e[o " vsa mes a, ki majt st ke t va mi Lomf&re Se Co. B i grad, pošt pret. 15o UGODNA PRODAJA AVTOMOBILOV Iz druge roke: 2 Oakland Šport Ton-ring, 1926, odprti, 5 - sedežen, zelo dobro ohranjena. Din 60.000. več Chevrolet Toa-rlngov, 1927, odprti, 5 - sedežni, v zelo dobro ohranjenem stanju, malo voženi, od Din 40.000—48.000. Angora mačico malo, mlado, kupim Ponudbe na ogi. odd. »Jutra« pod »Mačka«. 20991 Marija Fabris Prosim, dvignite pismo! 20963 Katera premožna dama bi oddala mlademu dobro situiranemu državnemu — uradniku sobo in z njim vodila skupno go"=podarstvo Ponudbe pod »Sporazum« na ogl odd. »Jutra«. — 20961 Pletilni stroj 9/32, prodam ali zamenjam za kaj drugega, radi oslabelih oči Poštni predal 216 Ljubljana. 20989 Šivalni stroj Singer, skoraj nerabljen, — prodam ali zamenjam za moško kolo, po dogovoru. Ogledati od 3.-6. 20999 Prijetno bivanje Vam nudi lepo tlUu.no m pitK>k.anv stanovanje, tat«-o o*i Vam pr>*skrbi tvrdko Josip Mam, Dunajska oest* t|f«k»rska ia slikat avoica 129 Josip U 9 pl* •ka dem več Chevrolet Tou-rin-gov, 1926, dobro ohranjeni, od Din 20.000—35.000. 1 Fiat 501 Šport, 4 - sedežen, brezhiben, gume skoraj nove Din 40.000. 1 Fiat 501 Torpedo, v zelo dobrem stanju, po ugodni ceni. I S. A. M., dvosedež-ni, poldirkalni. Din 25.000. • Pord. 1926, dotor< ohranjen Din 15.000 Peugeot Šport, 4 - sedežen, tipa 26, dobro ohranjen. Din 35.000. _ 4941 Pri v. a m. um a co., LJUBLJANA Dunajska cesta 12. Telefon 22-92. Kuoim: Vreče od soli, Vreče od sladkorja, Vreč« od kave. Rabljene odef« AHUrfi Norak. V« s