Volitve v Državni zbor 2014:

Analiza strankarskih volilnih programov

s stališča trajnostnega razvoja





Ljubljana, 18.7.2014



Pripravil:

Andrej Gnezda, Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, ustanova





Vsebina



Ozadje in namen .................................................................................................................. 3

Zaveze za uresničenje trajnostnega razvojnega podviga 2014 – 2018................................ 4

Kateri zeleni ukrepi uživajo podporo strank ........................................................................ 4

Katere stranke so programsko najbližje zelenemu razvojnemu preboju ............................ 5

Kateri predlogi vzbujajo skrb ............................................................................................... 6

Ali bo Slovenija stopila na pot trajnostnega razvoja............................................................ 6



Priloga: Povzetek »zelenih« delov programov strank ........................................................ 7

Stranka Mira Cerarja ........................................................................................................ 8

Slovenska Demokratska Stranka .................................................................................... 11

Združena levica .............................................................................................................. 13

Socialni Demokrati ......................................................................................................... 15

Nova Slovenija ................................................................................................................ 17

Zavezništvo Alenke Bratušek ......................................................................................... 20





Volitve v Državni zbor 2014: Analiza strankarskih volilnih programov s stališča trajnostnega razvoja - Mreža Plan B za Slovenijo, zanjo: Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj - Avtor: Andrej Gnezda - Založnik: Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, 2014, Ljubljana - Elektronska publikacija objavljena na naslovu: http://www.planbzaslovenijo.si/upload/mreza/analiza-volilnih-programov-volitve-2014.pdf





Ozadje in namen

Pred volitvami v državni zbor 2014 je Umanotera za mrežo nevladnih organizacij za

trajnostni razvoj Plan B za Slovenijo pripravila analizo volilnih programov. Osnovo za

analizo so predstavljale Zaveze za uresničenje trajnostnega razvojnega podviga 2014 -

2018, ki ponujajo odgovor na aktualne izzive slovenske politike. Dodatno smo volilne programe ocenili tudi glede na sedem področij Zelenega razvojnega preboja (prehranska samooskrba s poudarkom na ekološki pridelavi, vrednostna veriga predelave lesa,

energetska prenova zgradb, prehod na obnovljive vire energije, posodobitev železniškega

omrežja in javnega prevoza, učinkovita raba naravnih virov, zeleni turizem). Gre za tretjo tovrstno analizo volilnih programov, ki sledi analizama volilnih programov iz let 20081 in 20112.



Namen analize je splošna seznanitev z zastopanostjo zelenih vsebin v programih strank

in identifikacija tistih področij ali ukrepov, ki imajo potencial za doseganje širšega

soglasja in podpore v parlamentu. Analiza bo Mreži Plan B služila tudi kot pripomoček za prihodnje delo in sodelovanje s parlamentarnimi strankami ter sledenje izvajanju zavez,

ki so jih stranke zapisale v svojih programih.



V analizi smo upoštevali programe tistih strank, ki so zastopane v Državnem zboru:

Stranka Mira Cerarja (SMC), Slovenska demokratska stranka (SDS), Združena levica (ZL),

Socialni demokrati (SD), Nova Slovenija (NSi) in Zavezništvo Alenke Bratušek (ZaAB).

Izjema je stranka Desus, katere program ni bil javno dostopen.





1 http://www.umanotera.org/upload/files/Volitve_2008/Porocilo_volitve2008.pdf

2 http://www.planbzaslovenijo.si/upload/manifest/analiza-volilnih-programov.pdf

3

Volitve v Državni zbor 2014:Analiza strankarskih volilnih programov s stališča trajnostnega razvoja Zaveze za uresničenje trajnostnega razvojnega podviga

2014 – 2018

Strankam smo v sklopu predvolilnih aktivnosti v podpis poslali pet Zavez za uresničenje

trajnostnega razvojnega podviga 2014 - 2018. S podpisom zavez stranke zagotavljajo, da bodo podprle zapis trajnostnega razvoja v ustavo in prehod v zeleno gospodarstvo ter

vzpostavile Službo vlade za trajnostni razvoj, postopno ukinile okolju škodljive subvencije in ohranjale biotsko raznovrstnost. Zaveze so med strankami doživele manjšo podporo v

primerjavi z Zelenim razvojnim prebojem, in sicer je vse zaveze od parlamentarnih strank podpisala le ena, in Združena levica. Preostale stranke so izrazile podporo posamičnim

ukrepom, ki so predlagani v zavezah, v programih pa se izmed vseh ukrepov, predlaganih

v zavezah, največkrat pojavlja zeleno gospodarstvo (SMC, SD, ZaAB, ZL) ter varovanje

biodiverzitete (SMC, SD, NSi, ZL). Seznam podpisnic in odzivi preostalih strank so

dostopni na spletu.





Kateri zeleni ukrepi uživajo podporo strank

Najvišjo podporo so v programih strank dosegli programi Zelenega razvojnega

preboja. Programi vseh strank vsebujejo oz. omenjajo vsaj tri področja ali več, povzetih v Zelenem razvojnem preboju, pri čemer predlagani ukrepi ali izboljšave mestoma niso

zadostno razdelani ali jih sploh ni. Stranke so v svojih programih veliko pozornosti

namenile predvsem doseganju prehranske samooskrbe ter izpostavile pomen

slovenskega gozda in oživljanja lesne industrije. Na področju energetike je zaznavno

soglasje glede izgradnje HE na Srednji Savi,spodbujanja proizvodnje iz obnovljivih virov ter doseganja energetske varnosti. Področja, kot so snovna učinkovitost ali npr. zeleni

turizem, ostajajo razmeroma prezrta.



Področji prehranske samooskrbe in gozdno-lesne verige oz. oživitev lesne panoge sta

vključeni v programih vseh strank, vendar prihaja do razlikovanj v predlaganih ukrepih

za doseganje prvega. Tako nekateri programi za doseganje prehranske samooskrbe

predlagajo ukrepe, kot so povezovanje manjših pridelovalcev, ustanavljanje zadrug,

spodbujanje kratkih lokalnih dobavnih verig in varovanje kmetijskih zemljišč (SMC, NSi,

SD, ZL), medtem ko SDS vidi rešitev zlasti v spremenjeni delitvi proračunskih sredstev.

Spodbudno je še, da so vse stranke v programih poudarile tudi potrebo po ekološkem

ali okoljsko sprejemljivem kmetovanju.



Enako podporo uživa spodbujanje razvoja gozdno-lesne verige, kjer gre večina

predlogov v smeri večjega poseka in ureditve koncesij (SD, NSi) ter učinkovitejšega

upravljanja z gozdovi (SDS, SD, ZaAB). Dodatno program stranke SDS obljublja večjo rabo

lesa pri gradnji javnih objektov in spodbude v okviru PRP3 za manjše lesarske obrate in

gradnjo nekaj večjih obratov.





3 Program razvoja podeželja

4

Volitve v Državni zbor 2014:Analiza strankarskih volilnih programov s stališča trajnostnega razvoja Večina programov podpira tudi razvoj obnovljivih virov energije (izjema le NSi), pri čemer programi omenjajo gradnjo HE na Srednji Savi (SMC, ZaAB) oz. izkoristek

hidroenergetskega potenciala (SD, SDS) ter pridobivanje energije iz lesne biomase.

Proizvodnjo iz preostalih obnovljivih virov (geotermalna, sonce, veter) omenjata le

programa Združene levice in Socialnih demokratov.



Učinkovita raba energije je omenjena v štirih programih (SMC, SD, ZaAB, ZL), pri čemer stranki SMC in ZaAB posebej izpostavljata energetsko sanacijo javnih in zasebnih stavb.



Prav tako se v petih programih omenja razvoj javnega potniškega prometa (SDS, SD, NSi, ZaAB, ZL) in nadgradnja obeh železniških koridorjev ter razvoj intermodalnega

potniškega omrežja. Program NSi kot edini izpostavlja tudi pomen nemotoriziranih oblik

mobilnosti ter obljublja gradnjo kolesarskih stez in pešpoti.



Učinkovita raba naravnih virov uživa majhno podporo znotraj programov, saj je

omenjena le v dveh programih (SD in ZL), medtem ko preostali programi omenjajo

zaščito posamičnih virov, kot so kmetijska zemljišča ali npr. voda.



Zeleni turizem je omenjen le v programu stranke SMC.

Zelena proračunska reforma kot spremljajoči podporni ukrep zelenemu razvojnemu

preboju se pojavlja le v programu SMC, ki napoveduje postopno ukinitev okolju škodljivih subvencij in »preusmeritev sredstev v projekte pametne specializacije4« ter znižanje

stroškov dela na račun obdavčitve slabega po načelu »onesnaževalec plača5«. Program

Združene levice pa v poglavju »Pravična davčna reforma« davke in dajatve opredeljuje

kot »orodje ekonomske politike za spodbujanje okoljsko in socialno koristnih in brzdanje škodljivih gospodarskih praks6.«





Katere stranke so programsko najbližje zelenemu

razvojnemu preboju

V analizi smo tudi pogledali, katere stranke so v svoje programe zapisale največ ukrepov, sorodnih področjem Zelenega razvojnega preboja (v nadaljevanju ZRP).



Po številu vsebovanih programov ZRP sta na prvem mestu programa strank SD in ZL (6

področij), vendar je treba dodati, da so področja, skladna z zelenim razvojnim prebojem, v programu SD v večji meri zgolj našteta in ukrepi niso podrobneje opredeljeni. Nobena

od teh dveh strank v svojih programih ni izpostavila področja zelenega turizma oz. ga le omenita.



Sledita programa strank SMC in ZaAB, ki vsebujeta pet od sedmih programov ZRP-ja,

pri čemer program SMC nekatere podrobnosti oz. predlagane ukrepe pokriva bolje od



4 Stran 23 program SMC

5Stran 15 program SMC

6Stran 13 program ZL

5

Volitve v Državni zbor 2014:Analiza strankarskih volilnih programov s stališča trajnostnega razvoja programa ZaAB, a prav tako ne podrobno. Obe stranki v svojem programu poudarjata

energetsko učinkovitost oz. energetsko sanacijo stavb, kar v drugih programih ni bilo

tako močno izpostavljeno.



Na zadnji mesti sta se uvrstila programa strank SDS (4 področja), ki se je podrobneje

posvetil gozdu in oživitvi lesne industrije,ter NSI (3 področja), ki kot edina med vsemi strankami izpostavlja izgradnjo infrastrukture za razvoj nemotorizirane mobilnosti.



Kateri predlogi vzbujajo skrb

Vse stranke, z izjemo Združene levice, so v svojih programih napovedale spremembe in

poenostavitve pri umeščanju objektov v prostor ter skrajšanju in poenostavitvi

postopkov v pridobivanju okoljskih in gradbenih dovoljenj. Takšni ukrepi so glede na

preteklo prakso utemeljeni, vendar jih je treba pripraviti tako, da ne bomo znižali

obstoječe ravni varovanja naravnih virov in okolja. Prav tako večina strank obljublja

nadaljevanje gradnje (avto)cest in razvojnih osi, kar bo zgolj dodatno povišalo raven

izpustov toplogrednih plinov v prometnem sektorju, ki je že danes skrb zbujajoče visoka, v prihodnosti pa naj bi se le še zviševala. Zaskrbljujoče so tudi napovedi o preostalih

velikih infrastrukturnih projektih, ki nepopravljivo vplivajo na okolje in zato niso skladni s trajnostnim razvojem ter prehodom v zeleno gospodarstvo.





Ali bo Slovenija stopila na pot trajnostnega razvoja

Programi strank Sloveniji napovedujejo prehod v zeleno prihodnost, saj kar polovica

programov govori o zelenem gospodarstvu ali našteva ukrepe, ki vodijo v nizkoogljično

družbo. Prav tako je stranka, ki je na volitvah dobila največ glasov (SMC), napovedala

postopno ukinitev okolju škodljivih subvencij in zeleno proračunsko reformo, kar bo

dodatno spodbudilo in pospešilo prehod Slovenije v nizkoogljično gospodarstvo.

Napovedi o spodbujanju prehranske samooskrbe in ekološke pridelave bodo ljudem in

javnim zavodom omogočile dostop do lokalne, sveže prehrane ter pripomogle k razvoju

podeželja. Razvoj gozdno-lesne verige in učinkovita raba virov ter snovna predelava

odpadnih surovin bodo Sloveniji prinesli razvoj, temelječ na lastnih surovinah, in znižale odvisnost slovenskega gospodarstva od uvoženih surovin. Te bo naše gospodarstvo lahko

oblikovalo v produkte in izdelke s pomočjo domače energije, pridobljene iz obnovljivih

virov.



Ali bodo stranke izpolnile svoje programske obljube in Slovenijo popeljale na pot

trajnostnega razvoja, bo postalo jasno v prihodnjih mesecih in letih.





6

Volitve v Državni zbor 2014:Analiza strankarskih volilnih programov s stališča trajnostnega razvoja Priloga:

Povzetek »zelenih« delov programov strank



Zbrali smo povzetke delov javno objavljenih predvolilnih programov za državnozborske

volitve 2014, ki govorijo o ukrepih na področju trajnostnega razvoja. Programi so

razvrščeni po vrstnem redu uspešnosti na volitvah:

 Stranka Mira Cerarja (SMC),

 Slovenska demokratska stranka (SDS),

 Združena levica (ZL),

 Socialni demokrati (SD),

 Nova Slovenija (NSi) in

 Zavezništvo Alenke Bratušek (ZaAB).



Program stranke Desus ni bil javno objavljen.





7

Volitve v Državni zbor 2014:Analiza strankarskih volilnih programov s stališča trajnostnega razvoja Stranka Mira Cerarja

Vira:

- Programska načela,

http://www.mirocerar.si/sl/2014-06-14-09-23-56/programska-nacela

- Program za volitve 2014,

http://www.mirocerar.si/images/Dokumenti/Program_SMC.pdf



Iz programskih načel



»Temeljna vodila našega dela za zagotavljanje države blaginje so:

…

2. trajnostni razvoj, ki ga omogočajo inovativnost, znanje in sodelovanje javnega

in zasebnega sektorja …«



»Z novimi idejami podajamo dolgoročno strategijo partnerskega in trajnostnega razvoja,

ki bosta prebivalcem Slovenije vrnila zaupanje vase in vsem zagotovila prihodnost.«



»Vodila našega političnega delovanja so: pravna država, inovativnost, trajnostni razvoj, družbena odgovornost in človekovo dostojanstvo.«



»Trajnostni razvoj zadovoljuje želje in ustvarja vrednosti za današnje generacije ob

upoštevanju potreb in možnosti prihodnjih generacij. Družba, država in gospodarstvo

morajo stremeti k ohranjanju narave in naravnih virov, biotske raznovrstnosti in

zmanjševanju onesnaževanja ter k izvajanju dolgoročnih strategij, finančne odgovornosti

in medsektorskega sodelovanja, povezovanja in usklajevanja.«



Iz programa



Poglavje: »Šport« (s. 7)

-

»Spodbuda ekološkim športnim prireditvam.«



Poglavje: »Trg dela« (s. 8)

-

»Razbremeniti stroške dela z uvedbo (delne) socialne kapice ob zagotovitvi

alternativnega fiskalnega vira (zelena davčna reforma).«



Poglavje: »Gospodarstvo« (s. 14 - 15)

-

»Postopno davčno razbremeniti dobro (delo, kapital) in obdavčiti slabo po

načelu “onesnaževalec plača” (fiskalno nevtralno).«

-

»Prerazporediti (okolju škodljive) subvencije in del privatizacijske kupnine v

razvojne projekte pametne specializacije.«

-

»Projektno financiranje strateških razvojnih projektov (ZIPP = zeleno, inovativno, pametno, povezano).«



Poglavje: »Kmetijstvo in gozdarstvo« (s. 16 – 17)

-

»Krepiti partnerski odnos vzdolž verige hrane in gozdno-lesne verige.«

-

»Dolgoročno zmanjšati odvisnost od subvencij v kmetijstvu pri proizvodnji varne

in zdrave hrane.«

-

»Povečati dostopnost ekološke hrane slovenskega izvora.«

8

Volitve v Državni zbor 2014:Analiza strankarskih volilnih programov s stališča trajnostnega razvoja

-

»Spodbujati prenos inovacij in dobrih praks na čim širši krog uporabnikov v kmetijstvu in gozdarstvu.«

-

»Kratke oskrbne verige z lokalnimi proizvodi v proizvodnji hrane in v gozdno-

lesni verigi.«

-

»Dosledno upoštevanje zakonodaje pri spremembi namembnosti kmetijskih

zemljišč s ciljem večje zaščite kmetijskih zemljišč 1. kategorije in vodnih virov.«

-

»Predstavitvene dejavnosti in demonstracijski projekti za večji prenos inovacij in dobrih praks v kmetijstvu, preskrbi s hrano in gozdarstvu.«



Poglavje: »Energetika« (s. 18)

-

»Pripomoči k doseganju sprejetih domačih in mednarodnih okoljskih obveznosti

skozi učinkovito rabo energije in energetski menedžment.«

-

»Zagotoviti trajnostno naravnano oskrbo z energijo skozi izrabo obnovljivih virov energije (OVE).«

-

»Energetska sanacija stavb v državni, občinski in privatni lasti za zagon

gradbeništva in kreditnega potenciala bank (ob koriščenju EU sredstev).«

-

»Izgradnja verige hidroelektrarn na Savi.«

-

»Odpreti priložnosti za vlagatelje skozi enostavnejše umeščanje energetskih

objektov v prostor.«

-

»Posvetovalni referendum o izgradnji 2. bloka NEK.«



Poglavje: »Zunanja politika« (s. 22)

-

»Prenova deklaracije o zunanji politiki in strategije zunanje politike z namenom določitve temeljih nacionalnih interesov in prioritet za nadzor nad pogoji za

preživetje in trajnostni razvoj države in družbe.«



Poglavje: »Javne finance« (s. 23)

-

»Zelena proračunska reforma za postopno ukinitev okolju škodljivih subvencij in

preusmeritev sredstev v projekte pametne specializacije.«



Poglavje: »Državna infrastruktura« (s. 24)

-

»Planirati investicije na osnovi realnih potreb in strateških usmeritev države.«

-

»Sprejetje strategije razvoja prometne infrastrukture.«

-

»Nadgradnja nacionalnega energetskega programa.«

-

»Protipoplavni ukrepi na celotnem področju države.«



Poglavje: »Okolje in prostor« (s. 25)

-

»Združiti okoljski in prostorski resor za povečanje usklajenosti in zmanjševanje

podrejenosti okoljskega od kmetijskega področja.«

-

»Spodbujati zeleno javno naročanje ter razvoj zelenega inovacijskega okolja.«

-

»Sprejeti nacionalno strategijo za vzdrževanje kakovosti vode, tal in zraka.«

-

»Spodbujati investicije ob upoštevanju načel trajnostnega razvoja.«

-

»Skupno ministrstvo za okolje in prostor (MOP) za učinkovito oblikovanje in

izvajanje okoljske, prostorske ter gradbene zakonodaje.«

-

»Sprememba zakonodaje, zlasti Zakona o graditvi objektov, Zakona o varstvu

okolja in na področju zelenega javnega naročanja.«

-

»Prioritetno uskladiti prostorsko, okoljsko in gradbeno zakonodajo z namenom

narediti upravne postopke pri izvajanju investicij hitrejše, preglednejše in

enostavnejše.«

-

»Izenačitev eksternih okoljskih stroškov s primerljivimi državami EU z namenom

povečati konkurenčnost gospodarstva.«

9

Volitve v Državni zbor 2014:Analiza strankarskih volilnih programov s stališča trajnostnega razvoja Poglavje: »Regionalni razvoj« (s. 26)

-

»Pospeševati zadružništvo na področju eko-kmetij, eko-prehrane in starih obrti.«

-

»Krepiti razvoj eko-turizma in doživljajskega turizma za višjo dodano vrednost.«

-

»Krepiti lokalno oskrbovalne verige za lokalno prebivalstvo.«

-

»Spodbujati projekte lokalne energetske samooskrbe. -Spodbujati povezovanja

kmetij na nivoju oskrbovalnih verig za mesta in večje koristnike.«

-

»Sofinanciranje razvoja in/ali ustanavljanja zadrug in regionalnih mrež za samooskrbo (npr. hrana, energija).«





10

Volitve v Državni zbor 2014:Analiza strankarskih volilnih programov s stališča trajnostnega razvoja Slovenska Demokratska Stranka

Vir

Program, http://www.dz2014.sds.si/si/program/



Iz programa



Poglavje: »Gospodarstvo«

-

» Nedavno uvedeni novi in višji davki ubijajo obstoječa podjetja in zavirajo gospodarsko pobudo. Podobno velja za birokratske postopke, ki so predpisani za poslovanje, širitev in nastanek podjetij, vključno s posegi v prostor.«

Podpoglavje: «Evropska sredstva kot generator investicij, tehnološkega razvoja in

inovativnosti ter razvoja turizma.« Med drugim predlagajo vlaganja v:

-

izzivov okolja, bioekonomije in zdrave hrane (uporaba lesa, predelava odpadkov,…

-

izzivov energetike in mobilnosti (trajnostni viri energije, pametna omrežja,…



Poglavje: »Infrastruktura in prostor«

»1. Operativni program prenove in izgradnje prometne infrastrukture s poudarkom na

modernizaciji prednostnihželezniškihkoridorjev (RFC 5 in RFC 6) in integraciji javnega

potniškega prometa«

»Nacionalni program razvoja prometne infrastrukture bo določal vsebinski, časovni in

vrednostni okvir izgradnje in prenove infrastrukture na področju prometa. Predstavljal

bo tudi operativno podlago za izvajanje investicij v obdobju do leta 2020 in po njem.

Prioritete bodo na področju modernizacije obeh železniških koridorjev, s poudarkom na

interoperabilnosti, odpravi ozkih grl in izboljšanju izvajanja intermodalnega transporta ter na ustreznih cestnih povezavah v okviru tretje in četrte razvojne osi.Integracija in modernizacija javnega potniškega prometa bo v funkciji večje mobilnosti prebivalstva in

doseganja okoljskih ciljev.«



»2. Elektroenergetska infrastruktura«

»Pospešili bomo izgradnjo in obnovo slovenskega prenosnega elektroenergetskega

omrežja in s tem zagotovili zanesljivo in čim cenejšo oskrbo odjemalcev električne

energije. Dokončali bomo verigo hidroelektrarn na spodnji Savi in izkoristili energetski potencial ostalih vodotokov.«



»3. Nova gradbena in prostorska zakonodaja«

»namesto številnih zakonov bo normativna ureditev strnjena v dveh predpisih, ki bosta

določala umestitev v prostor in gradnjo objektov. Istočasno bo urejen problem

nedovoljenih in neskladnih gradenj z njihovo umestitvijo v prostor ter legalizacijo

oziroma dosledno odstranitvijo v primerih, ko legalizacija ne bo mogoča. Nova zakonska

ureditev bo odpravila nepregleden sistem soglasodajalcev z večjo vlogo ministrstva, ki je pristojno in odgovorno za prostorsko politiko.«



Poglavje: »Kmetijstvo in okolje«

»1. Dvig samooskrbe s ključnimi kmetijskimi proizvodi in pridelki«

»Če želimo dejansko dvigniti stopnjo samooskrbe, moramo izpeljati vsaj dva ključna

koraka. To je preusmeritev proračunskih sredstev v kmetijske panoge, ki so ključne za

dvig samooskrbe. Poleg tega je potrebno spremeniti razmerje med živinorejskim in

poljedelskim deležem v proračunski podpori kmetijstvu.«



11

Volitve v Državni zbor 2014:Analiza strankarskih volilnih programov s stališča trajnostnega razvoja

»2. Ureditev problematike komunalnih in ostalih odpadkov ter rabe surovin«

»Problematika odlaganja komunalnih odpadkov je prepuščena skrbi lokalnih

skupnosti...Zato je potrebna sprememba, ki bi zahtevala sistemsko sodelovanje med

državo in lokalnimi skupnostmi tako pri prostorskem umeščanju deponij oziroma

sortirnic odpadkov v okolje in predvsem stimulaciji predelovalne industrije na področju

odpadkov.«

»Te cilje pa bomo dosegli tako, da bomo spremenili zakonsko podlago, ki ureja razmerje

med državo in lokalno skupnostjona področju ravnanja z odpadki in uvedli stimulativne

gospodarske ukrepe, ki bodo zagotovili dodatna delovna mesta na področju zbiranja in

predvsem predelave odpadkov.«



»3. Uporaba lesa kot priložnost za gospodarski preboj«

Les je izjemen naravni potencial Slovenije. Reformirali bomo sistem koncesij za

upravljanje javnih gozdov s ciljem boljšega izkoriščanja in domače predelave lesa.

Povečali bomo uporabo lesa pri gradnji in predpisali uporabo lesa pri določenih tipih

javnih objektov, oživili pohištveno industrijo ter za energetske potrebe uporabljali zgolj odpadni les (soproizvodnja). Sočasno bomo spodbujali manjše obrate za primarno

predelavo lesa in oblikovali okolja za ponovno vzpostavitev lesnopredelovalne industrije.

Nastanek novih manjših žagarskih obratov je možno spodbuditi z ukrepi v PRP. Če želimo

gozdno-lesne proizvode iz slovenskih gozdov v večini predelati v Sloveniji, potrebujemo

velike industrijske obrate, saj konkurenčnost lesne predelave temelji na ekonomiji

obsega.«

»Po vzoru nekaterih sosednjih držav bi bilo potrebno z javnimi sredstvi podpreti

ustanovitev gozdarsko-lesnega združenja, ki bi izvajalo promocijo lesa kot materiala na

različnih področjih in s tržnimi raziskavami pomagalo lesni predelavi tudi pri preboju na tuje trge. Pri tem bi se lahko zgledovali tudi po rešitvah v Zakonu o kmetijskih in živilskih proizvodov.«





12

Volitve v Državni zbor 2014:Analiza strankarskih volilnih programov s stališča trajnostnega razvoja Združena levica

Vir

Program Pot v demokratični ekološki socializem; Strategija Združene levice,

http://www.zdruzena-levica.si/program

Iz programa



Uvod: (s. 4-5)

»Namesto tega moramo najti možnost zagona slovenskega gospodarstva na sonaravnih

temeljih ter ob zagotavljanju vključujoče ekonomije in polne zaposlenosti. Zagotoviti

moramo, da bo razvoj Slovenije utemeljen na delu, znanju, družbeni inovativnosti in

sodelovanju ter na sonaravnem upravljanju z naravnimi viri, ne pa na brezsramnemu

izkoriščanju in odvisnosti od dotoka poceni kreditov.«



Poglavje: »Javni nadzor nad bankami« (s. 9)

» Vse bančne investicije se morajo ravnati po kriteriju sonaravnega razvoja.«



Poglavje: »Koordinirano gospodarstvo za polno zaposlenost« (s. 9-11)

»Gospodarstvo je treba usmerjati tako, da služi družbenim in okoljskim potrebam - to

pomeni, da je treba vse do sedaj omenjene poudarke povezati v sonaravni socialistični

ekonomski model…..Med očitnimi primeri neizkoriščene panoge je tudi lesnoprede-

lovalna industrija. Ta ne obsega le industrije pohištva, ampak zajema tudi industrijo

materialov in tehnoloških rešitev, ki bi lahko zmanjšale energetsko potratnost naših

podjetij in gospodinjstev. Izvoz nepredelanega lesa ob stotinah izgubljenih delovnih mest v propadlih lesnopredelovalnih podjetjih je sramotna praksa, ki pa je zasebne investicije ne bodo odpravile……Poleg tega morajo investicije prinesti delovna mesta v kraje, kjer so ta najbolj potrebna, in razvoj v panoge, v katerih ima naša družba primerjalno prednost

in dolgoročen interes ter so tudi okoljsko vzdržne…..Potencial za nova delovna mesta je

po študiji organizacije za trajnostni razvoj Umanotera iz letošnjega leta skoraj 250.000

zelenih delovnih mest do leta 2020, od tega največ v lesnopredelovalni industriji,

ekološkem kmetijstvu, energetski prenovi stavb in zelem turizmu. A vsi ti potenciali

bodo brez resnega preobrata ostali le prazne obljube brez spremembe fokusa proti

demokratizaciji in koordinaciji gospodarstva v smeri sonaravnega socialističnega

razvoja.«



Poglavje: »Pravična davčna reforma« (s. 13)

»Tovrstni davki in dajatve morajo postati orodje ekonomske politike za spodbujanje

okoljsko in socialno koristnih in brzdanje škodljivih gospodarskih praks.«



Poglavje: »Pot k ekološkemu preobratu« (s. 18 – 20)

»Ekološka transformacija ne more biti plod zasebnih interesov, ampak mora postati izraz

demokratične volje ljudstva. Poteka lahko le kot del javnega investicijskega programa, ki bo odgovoril na potrebe družbe ter z zviševanjem snovne in energetske učinkovitosti

zagotovil trajno okoljsko reprodukcijo, upravljanje s produkti naravnih virov in dela pa prenesel v roke ljudi. Ekološko krizo je treba reševati pri njenem izviru – v kapitalistični produkciji, ki ruši podporne sisteme življenja na Zemlji. Nosilnim sposobnostim okolja in dejanskim potrebam družbe prilagojeno planiranje je edina dolgoročna alternativa,

namenjena ohranjanju trajnostnih bivanjskih pogojev in virov. Zato je ekološka

preobrazba ključna komponenta demokratičnega ekološkega socializma.

Za zaščito in obnovitev naravnih okolij je v procese upravljanja treba vključiti stroko

s področij naravovarstva in ekologije. Samo tako bo lahko regulacija ekonomskih

13

Volitve v Državni zbor 2014:Analiza strankarskih volilnih programov s stališča trajnostnega razvoja dejavnosti potekala v skladu z ugotovljenimi nosilnimi sposobnostmi okolja in interesi

lokalnih skupnosti na določenem območju.

Privatizacijo virov energije ter obstoječe prometne in energetske infrastrukture je treba nemudoma ustaviti. Čista pitna voda in zrak sta javni dobrini ter pravici, ki ju mora država zagotoviti sleherni prebivalki in prebivalcu. Infrastrukturo moramo prilagoditi

zadovoljevanju družbenih potreb na okoljsko vzdržen način, na primer s širitvijo okoljsko manj obremenjujočih oblik javnega prometa in prevoza dobrin. Uničevalnost kapitalizma

je razvidna iz prepotovanih kilometrov, ki jih mora opraviti blago, da bi zagotovilo čim višji profit lastnikom in delničarjem. Pri tem nastane velika okoljska in pogosto tudi

družbena škoda. Zgovoren primer je v rastlinjakih pridelana zelenjava iz severozahodne

Evrope, ki se prodaja na policah trgovin južne Evrope, kjer so sicer naravni pogoji za

pridelavo boljši. Takšno početje je treba omejiti z uveljavitvijo okoljskih dajatev,

progresivnih glede na povzročeno škodo. Tako zbrana sredstva lahko namensko

spodbujajo trajnostno proizvodnjo in distribucijo ob upoštevanju ekološkega odtisa.

Razvoj trajnostne rabe obnovljivih virov in prehod v brezogljično družbo je mogoče začeti že s poudarkom na subvencioniranju obnovljivih virov energije in okoljsko sprejemljivega razvoja. Obenem je treba poskrbeti za trajnostno in učinkovito uporabo domačih

energetskih virov in obnovitvenih sposobnosti okolja, in sicer tako kmetijske zemlje,

gozdov in vode kot tudi vetra, geotermalne energije in sončnega obsevanja. Šele ko

bomo ustavili izvažanje onesnaževanja, bo vsem prebivalkam in prebivalcem omogočena

enakopravna in vzdržna raba okoljskih danosti. Biotska pestrost vseh oblik življenja na

našem območju je del bogastva Slovenije, državna zakladnica najvišjega pomena in naj se

šteje za skupno dediščino vseh prebivalk in prebivalcev.

Za uspešno prilagoditev podnebnim spremembam je ključen sprejem ambicioznega

multilateralnega sporazuma na podnebnem vrhu v Parizu 2015, ki bo skladen z

znanstvenim konsenzom o potrebnih ukrepih za preprečitev nevarnih posledic

podnebnega segrevanja. Tak mednarodni podnebni dogovor mora biti utemeljen na

načelu skupne, vendar deljene odgovornosti, skladne s prilagoditvenimi zmožnostmi in

zgodovinsko odgovornostjo držav. Zato bomo v Združeni levici vztrajali pri zavezi iz

Cancuna o ustavitvi globalnega segrevanja pri 2 stopinjah Celzija glede na

predindustrijske vrednosti. Za Slovenijo in na ravni celotne Evropske unije se bomo

zavzemali za 90-95 % zmanjšanje emisij do leta 2050, z ustreznimi vmesnimi cilji.«



Poglavje »Trajnostna proizvodnja hrane« (s. 20 – 21)

»Spodbujati je treba zadružne oblike delovanja, ki bodo podeželske prebivalce združevale v celotno prehransko-proizvodno verigo od neposrednih proizvajalcev prek predelovalcev

do končnih potrošnikov. V verige je treba vključiti tudi proizvodnjo in oskrbo z mehanizacijo in razmnoževalnim materialom. S tem bodo pridelovalci dobili večji nadzor nad

sredstvi. Tako bo večji delež prihodkov lahko ostal na podeželju, namenjen nadaljnjemu

razvoju, hkrati pa bodo multinacionalke, veletrgovci in prekupčevalci zgubili svoj vpliv.

Kmetijsko politiko je treba dopolniti tako, da bo urejala tudi varovanje preostalih gozdnih območij in sistemsko podpirala vzpostavljanje in uveljavljanje lesnopredelovalnih verig, ki bodo z gozdom upravljale trajnostno in ne le kot z golim faktorjem za izkoriščanje, ampak kot z integralnim delom verige, ki mu je treba vračati skrb……Med te sodijo tudi stare

slovenske sorte in pasme, katerih dragoceno gensko pestrost bomo na ta način obvarovali

pred izginotjem. Za zagotavljanje prehranske varnosti Slovenije sta ključna temelja

zadosten obseg kakovostnih kmetijskih zemljišč in trajno ohranjanje rodovitnosti prsti.

Cilj ni le ohranjanje najbolj rodovitnih kmetijskih zemljišč, temveč povečevanje kmetijskih površin (najmanj za četrtino), še posebej njivskih površin. (…) Varna stopnja prehranske samooskrbe (80-odstotna namesto sedanje tvegane 50- do 60-odstotne) je v težavnih in

negotovih svetovnih razmerah glede možnosti uvoza hrane ena od eksistenčnih nujnosti.«





14

Volitve v Državni zbor 2014:Analiza strankarskih volilnih programov s stališča trajnostnega razvoja Socialni Demokrati

Vir

Program Dejanja, http://www.zidan.si/program/

Iz programa



Uvod:

»(Gospodarska o.p.) Strategija mora temeljiti na integraciji vseh politik, ki povečujejo...

.....trajnostno in krožno ekonomijo, ki jo obkroža socialni sistem varnosti za vse in

učinkovit, motiviran in v dobro razvoja celotne skupnosti usmerjen javni sektor.«



Poglavje: »Gospodarska rast za nova delovna mesta«

»Povečevanje konkurenčnosti Slovenije«

-

operativni načrt za hitrejše umeščanje objektov v prostor, graditev objektov

»Zagon investicij in prometna infrastruktura«

-

operativni načrt za velike infrastrukturne objekte na področju energetike, mobilnosti,

logistike in komunikacij

-

nadaljevanje avtocestnega programa in vzdržen sistem financiranja cest

-

modernizacija železniške infrastrukture in izgradnja drugega tira

-

uporaba finančnih instrumentov EBRD, EIB in EIF s kombinacijo strukturnih in zasebnih

sredstev za izvedbo velikih projektov

Poglavje: »Odgovorna solidarnost«

» Nova stanovanjska politika«

-

vzpodbude za prenovo stanovanj za energetsko učinkovitost in kakovost bivanja

Poglavje »Zelena ekonomija za zelena delovna mesta«

»Slovenija ima dobre možnosti, da se razvije v državo dobrih praks trajnostnega razvoja.

S pametnim gospodarjenjem z naravnimi viri, prehransko in energetsko neodvisnostjo in

inteligentno ekonomijo bomo ustvarjali nova zelena delovna mesta.«



»Pameten prehod Slovenije v nizkoogljično družbo«

-

ponovna vzpostavitev službe za celostno vodenje podnebnih politik

-

učinkovita raba energije v gospodarstvu, javnih ustanovah in gospodinjstvih

-

spodbujanje razvoja zelenih tehnologij in izdelkov, zlasti pri malih/srednjih podjetjih

-

boljši energetski izkoristek vode, lesa, bioplina, sončne in geotermalne energije

-

integracija, razvoj in promocija javnega potniškega prometa



»Gozd, les in voda za zeleno rast«

-

zapis pravice do pitne vode kot javne dobrine v ustavo

-

razvoj gozdno - lesne verige

-

povečanje letnega poseka lesa

-

ukrepi za oživitev lesne industrije

-

učinkovitejše upravljanje gozdov

-

varovanje obsega kmetijskih zemljišč in njihove kakovosti

-

reorganizacija vodarstva, koncesije in vodnih dovoljenj za trajnostno rabo



-

»Okolje za visoko kakovost življenja«

15

Volitve v Državni zbor 2014:Analiza strankarskih volilnih programov s stališča trajnostnega razvoja

-

ohranjanje narave, bogastva biotske raznovrstnost in zdravega okolja

-

ukrepi za boljšo kakovost zraka, vode, za manj emisij toplogrednih plinov in smradu

-

izkoriščanje razvojnega potenciala ob varstvu območij Nature 2000

-

nove metode in postopki pri umeščanju objektov in drugih potreb v prostor

-

preučili bomo možnost legalizacije uporabe in pridelave konoplje



»Povečanje samooskrbe in proizvodnje hrane«

-

več samooskrbe in proizvodnje kakovostne, varne in cenovno konkurenčne hrane

-

mehanizmi za ohranitev obsega kmetijskih zemljišč in večja produktivnost proizvodnje

-

povezanost in pošteni odnosi v celotni verigi od kmeta do potrošnika

-

promocijske aktivnosti o kakovosti slovenske hrane

-

ozaveščanje potrošnikov o zdravi prehrani

-

prednostna nabava lokalno pridelane hrane v javnih zavodih



»Kmetijstvo in podeželje«

-

ukrepi in spodbude ekološkemu kmetovanju za varovanje virov

» Trajnostna energetika«

-

učinkovita raba energije

-

spodbude za nove, gospodarne investicije v obnovljive vire energije

-

smotrna gradnja novih energetskih objektov

-

realizacija hidroenergetskega potenciala

-

povečanje konkurenčnosti slovenske energetike (združevanje stebrov)

-

razvoj pametnih omrežij

-

povečanje odpornosti prenosnega omrežja na vremenske vplive

-

izboljšanje poplavne varnosti



Poglavje: »Slovenija na zemljevidu sveta«

»Želimo oblikovati nov imidž Slovenije v svetu. Da postane prepoznavna kot zelena

dežela odlične lege, trajnostnega razvoja, inovativnega gospodarstva in sposobnih ljudi, privlačna za nove naložbe in počitnice.«





16

Volitve v Državni zbor 2014:Analiza strankarskih volilnih programov s stališča trajnostnega razvoja Nova Slovenija

Vir

Program Odgovori za prihodnost

http://www.nsi.si/assets/files/pdf/2014/Junij/odgovorZAprihodnost_IN_Programske_izjave.pdf



Iz programa



Poglavje: »Akcijski načrt 2014 – 2018«

Podpoglavje: »Za manjšo davčno obremenitev« (s. 104)



»Uvedli bomo takšno trošarinsko politiko, da bodo cene trošarinskih izdelkov

konkurenčne. Goriva bomo prepustili prostemu trgu. Poskrbeli bomo za liberalizacijo cen

goriv in popolno odprtje trga zanje.«



Podpoglavje: »Za večjo konkurenčnost« (s.108 - 109)



Skrajšali bomo čas umeščanja objektov v prostor, predvsem s prerazporeditvijo

odgovornosti in pristojnosti....izdaja vseh soglasij najkasneje v roku enega meseca, na

področju varstva okolja pa največ dva meseca«



»Ustvarili bomo pogoje za večjo samooskrbo. Ljudem, ki imajo svojo domačo zemljo, bomo omogočili, da brez nepotrebnih administrativnih ovir pridelujejo in prodajajo

pridelke in izdelke. Za dosego tega cilja je potrebno predhodno spremeniti togo

zakonodajo in posamezne predpisane standarde, ki dušijo zasebno iniciativo na področju

prodaje posameznih pridelkov in izdelkov.«



Podpoglavje: »Za višjo samooskrbo in uspešno podeželje« (s. 128 - 130)



»Vsaj 80 % stopnja samooskrbe. Zavzemamo se za sodobno kmetijstvo, ki bo zagotovilo

največjo možno stopnjo prehranske samooskrbe v Sloveniji.«



»Osnovno skrb bomo namenjali povezovanju kmetij pri izvajanju dopolnilnih dejavnosti

in oskrbi lokalnih oz. regionalnih trgov s kmetijskimi prehrambnimi artikli. V prizadevanju za te cilje bomo odločno podprli različne oblike zadružništva, ki mora tudi sicer

povezovati majhno in nekonkurenčno slovensko kmetijstvo in uredili davčno politiko, ki

trenutno dopolnilne dejavnosti ovira in ne deluje vzpodbudno.«



V Sloveniji je potrebno zagotoviti usklajen sonaravni in trajnostni razvoj kmetijstva in gozdarstva z učinkovitim varovanjem obdelovalne in rodovitne zemlje ter zaščito

ostalega okolja (zemlje, zraka in vode). Ker multifunkcionalno in konkurenčno kmetijstvo veliko prispeva k prihodnjemu razvoju Slovenije, bomo še zlasti podpirali k podjetništvu usmerjene kmetijske obrate, ki proizvajajo na okoljsko sprejemljiv način in zagotavljajo trajnostni razvoj.«



»Konkurenčnost slovenskega kmetijstva. Slovensko kmetijstvo mora izkoristiti raznolikost tržišča, od ekološke pridelave do modernega konvencionalnega kmetijstva in priložnosti

neposrednega trženja na domačem trgu.«

»Trajnostni razvoj na trdnih ekonomskih temeljih. V kmetijski proizvodnji je potrebno

podpreti trajnostni razvoj vseh kmetijskih panog, upoštevajoč njihovo medsebojno

usklajenost. Še zlasti pa je potrebno podpreti tiste kmetijske dejavnosti, za katere ima 17

Volitve v Državni zbor 2014:Analiza strankarskih volilnih programov s stališča trajnostnega razvoja Slovenija velike možnosti, da so gospodarsko uspešne. V prvi vrsti je to živinoreja in

znotraj nje govedoreja z usmerjenostjo k reji drobnice v težje dostopnih predelih ter

vinogradništvo, sadjarstvo in vrtnarstvo, kjer bo potrebno zagotoviti ugodne vire

financiranja za sprotno in redno obnovo ter gradnjo hladilnic.«



»Povečanje rastlinske pridelave. Velika neizkoriščenost se kaže na področju rastlinske

pridelave (poljščin, sadja, grozdja ter vrtnin), kjer se bomo zavzeli za podporo izgradnji namakalnih sistemov, v vrtnarski pridelavi pa gradnji zavarovanih prostorov (plastenjaki, rastlinjaki). Podpirali bomo revitalizacijo domačih slovenskih sort in povečanje dodane

vrednosti kmetijskih pridelkov, kot npr. s pridelovanjem funkcionalnih živil.«



Poglavje: »Programske izjave«

Podpoglavje: »Kmetijstvo in varstvo okolja« (s. 132)



»Ena od osnovnih funkcij slovenskega kmetijstva je varstvo okolja (zemlje, zraka in vode) ter ohranitev biotske raznovrstnosti.«



»Varovanje kmetijskih zemljišč. Pri varovanju kmetijskih zemljišč se bomo zavzemali za čim večjo ohranitev njihovega obsega ter z veliko mero odgovornosti dopuščali pozidavo

le tam, kjer je le-ta smiselna in potrebna.«



»Upravljanje z gozdovi. Posebno skrb bomo posvetili upravljanju z zasebnimi in

državnimi gozdovi ter pospeševali predelavo lesa z višjo dodano vrednostjo.....Tudi sicer mora postati kmetijstvo pomemben dejavnik pri zagotavljanju proizvodnje energije.«

Že danes pa mora sklad pridobiti znatnejša sredstva od upravnikov (GG podjetja). To je

mogoče zagotoviti z boljšo kontrolo dejanskih stroškov gozdarskih podjetij, preglednejšo prodajo lesne mase, primerjavo prodajne cene lesa na trgu, navsezadnje tudi z večjimi

odkazili za posek... Pri upravljanju državnega premoženja bomo zagotovili večjo

učinkovitost Zavoda za gozdove Slovenije – potrebno je zagotavljati sonaravnost in

ekologijo, vendar ne za ceno zaraščanja gozda, propadanja lesne mase in onemogočanja

uspešnega gospodarjenja.«



»Ekološko kmetovanje. Skladno z načeli varovanja okolja bomo podpirali ekološko

kmetovanje, ki lahko hkrati pomeni tudi enega od dodatnih virov zaslužka na manjših

kmetijah. Slovenija je z dokaj naravno ekstenzivno pridelavo na tem področju v

prednosti, ki jo je treba izkoristiti. Prizadevali si bomo za take spremembe evropske in nacionalne zakonodaje, ki bo natančneje določala pogoje za uporabo GSO organizmov in

zagotavljala temeljito obveščanje potrošnikov.«



Podpoglavje: »Do moderne infrastrukture racionalno, hitreje in bolj pregledno«



»Glede na pomembno geostrateško prometno lego Slovenije so vlaganja v razvoj

železniške in pristaniške infrastrukture, kjer zaostajamo za sosednjimi državami,

prioritetna in nujna strateška naložba za prihodnost.....V NSi se zavzemamo za začetek

pospešenega cikla javno-zasebnih naložb, ki bodo javno-zasebna partnerstva v pravem,

pomenu besede. Za velike državne infrastrukturne projekte (npr. železnica) načrtujemo

povsem drugačen tempo pridobivanja EU sredstev in same izvedbe projekta.«



Ceste (s. 134 – 135)



»V okviru pričetka takojšnjih aktivnosti pri izvedbi državnih investicij bomo nemudoma

pričeli s tistimi projekti, ki so za posamezno regijsko povezanost najnujnejši in so glede na PLDP tudi strokovno utemeljeni. Izpostavljamo povezavo severne Primorske z osrednjo

18

Volitve v Državni zbor 2014:Analiza strankarskih volilnih programov s stališča trajnostnega razvoja Slovenijo, izgradnjo ceste v Belo Krajino in na Koroško, in druge najbolj obremenjene

odseke, za katere bo potrebno zagotoviti tudi proračunska sredstva.«



»V zvezi s statusom DARS-a se v NSi zavzemamo za ohranitev sedanjega vinjetnega

sistema vse do odločitve o cestninjenju osebnih vozil na evropskem nivoju, posebej v

sosednji Avstriji in Nemčiji.«



Promet in prometna varnost(s. 135-136)



»Cilj prometne politike NSi je v čim večjem obsegu zagotoviti dnevne migracije z javnimi prevoznimi sredstvi ter posledično prispevati k znižanju emisij, preusmeriti prevoz blaga na železnice, urediti glavne transportne poti dnevnih migracij, posebej v Ljubljani in

spremeniti miselnost o nujnosti prevoza samo z osebnimi vozili.«



»Zavzeli se bomo za hitrejši razvoj inteligentnih transportnih sistemov – ITS, ki

omogočajo sočasno upravljanje s prometom na vseh prometnicah, posebno učinkovit pa

je na močno obremenjenih cestah in v večjih urbanih središčih.«

»Prometna varnost mora zajeti tudi najšibkejši prometni člen – pešce in kolesarje, zato

bomo pospešili izgradnjo in ureditev ustreznih kolesarskih in peš poti, saj je to skladno z bistvenimi cilji trajnostnega razvoja. Prav kolesarstvu, ki je poleg okoljevarstvenih vidikov zelo pomembno za ohranjanje zdravja in za razvoj okolju ustreznega turizma je potrebno

posvetiti večjo pozornost, sorazmerno majhnih vložkov in velikih pozitivnih donosov.

Slovenija ima na tem področju velike prednosti predvsem zaradi ohranjene narave pri

ekološki pridelavi hrane in kmečkem turizmu, ki so bile do sedaj vse premalo

izkoriščene.«



»Ker je ureditev ne motornega prometa po oceni NSi državnega pomena bomo izdelali

državni prostorski načrt za ne motorni promet - izgradnja državnih kolesarskih poti in

povezava s kolesarskimi potmi sosednjih držav.«



Železnice (s. 137)



»Pri postavitvi kvalitetnega sistema prevoza potnikov po železnici je potrebno posebno

pozornost posvetiti povezavam do ostalih pomembnih slovenskih mest.....Ne nazadnje

sprememba načina transporta, železniške povezave in zmanjševanje osebnega

transporta predstavlja pomemben ekološki prispevek k varovanju našega

okolja.Dolgoročno bomo poskrbeli za izgradnjo železniškega tira okoli Ljubljane, na

katerega naj se prenese ves tovorni promet, istočasno pa se ob tem tiru dogradi še proga za primestni promet. Sedanja notranja železniška mreža naj se spremeni v progo za

potniški promet.«



»Drugi tir«, ne samo na relaciji Divača-Koper, predstavlja tako s prometnega, kot z vidika oživitve gradbene panoge prioriteto za naslednji mandat.«





19

Volitve v Državni zbor 2014:Analiza strankarskih volilnih programov s stališča trajnostnega razvoja Zavezništvo Alenke Bratušek

Vir

Program Abeceda solidarnosti zavezništva AB http://www.alenkabratusek.si/program/



Iz programa



Poglavje: »Rešitve za zavezniško vlado«

»Nova delovna mesta«

S ciljnimi vlaganji bomo ustvarili pogoje za 60.000 novih delovnih mest v enem

mandatnem obdobju. Ključna pri tem bodo podjetja z visoko dodano vrednostjo,

obuditev gradbeništva s pomočjo energetske sanacije javnih in zasebnih stavb, ciljna

vlaganja v infrastrukturne projekte z velikimi multiplikativnimi učinki in spodbujanje

razvoja družinskih podjetij v turizmu ter kmetijstvu



»Zeleni gospodarski zagon«

Med množico ukrepov s področja obnovljivih virov energije in zelenih vlaganj je poleg

sistematičnega ločevanja in predelave odpadkov prav do potankosti osmišljena in

pripravljena energetska sanacija stavb lahko ključni element prihodnjega slovenskega

razvoja. Slovenci in Slovenke radi poskrbimo za svoje hiše, učenci in bolniki so upravičeni do brezhibnih bivalnih pogojev, gradbeni sektor bo lahko uvajal najsodobnejše postopke

in rešitve – pa še evropska sredstva bodo pametno porabljena. A vse se začne z mikro-

regulatornim okoljem: z množico dobro domišljenih in med seboj povezanih rešitev.



»Nov pristop v blažitvi učinkov klimatskih sprememb«

Zelena zaščitna politika stavi na pametno preventivo in na posebej organizirano

strukturo sil, ki lahko učinkovito poveže vse deležnike za hiter in učinkovit odziv na

elementarne nesreče. Zato bodo potrebne sistemske spremembe pri izvajanju

preventivnih ukrepov, načrtovanju, usposabljanju, opremljanju sil za reševanje in pomoč.

Mednarodni standardi (npr. Deklaracija iz Osla) že predvidevajo angažiranje vojaških sil in sredstev, kadar druge zmogljivosti ne zadoščajo. A Slovenija gre tu lahko korak dlje – in oblikuje nov pristop ne le doma, ampak ga lahko ponudi tudi prijateljem v stiski, kakor

smo to storili ob poplavah v Bosni in Hercegovini in Srbiji. Naravne nesreče predstavljajo danes vse večje tveganje za ohranitev doseženega razvoja in tudi nadaljnji razvoj družbe, zato moramo biti sposobni tveganja obvladovati doma, a obenem pripravljeni pomagati

posledice naravnih in drugih nesreč odpravljati tam, kjer nastanejo (vzajemna

solidarnost).



Poglavje »Gospodarstvo«

»Kakšno Slovenijo želimo soustvarjati?«

».... Prizadevali si bomo za razvojno naravnano, podjetniško usmerjeno, moderno,

konkurenčno ter tržno družbeno odgovorno gospodarstvo, ki bo z rastjo dodane

vrednosti in ustvarjanjem delovnih mest zagotavljalo trajnostni razvoj.



»Strateške priložnosti Slovenije«

»Slovenija potrebuje sodobno strategijo gospodarskega razvoja, ki bo aktivirala

primerljive prednosti slovenskega gospodarstva in slovenskih regij. V ta namen bomo

nadgradili temeljne strateške dokumente države: Strategijo razvoja Slovenije, Nacionalni reformni program in Strategijo pametne specializacije.«





20

Volitve v Državni zbor 2014:Analiza strankarskih volilnih programov s stališča trajnostnega razvoja

»Kje se bo to najbolj poznalo državljankam in državljanom?«

Gospodarska rast in pameten razvoj se bosta najbolj občutno poznala v naslednjih

področjih vsakodnevnega življenja ljudi:

-

v elektrifikaciji prometa,

-

energetski učinkovitosti stavb,

-

infrastrukturnih naložbah,

-

ceni plina in strateški varnosti zaradi vključenosti v plinovod Južni tok.



»Po katerem projektu boste sodili naše delo?«

PAMETNA GOSPODARSKA RAST bo temeljila na spodbujanju inovacij, razvoja in raziskav v javni sferi in v zasebnem sektorju. Pri tem bo poudarek na zelenih tehnologijah in

okoljskih projektih, ki spodbujajo učinkovite rabe energije ter vertikalne povezave

gospodarskih verig (npr. gozdarstvo in lesno predelovalna industrija).



Poglavje: »Prostor in infrastruktura«

»Kakšno Slovenijo želimo soustvarjati?«

Slovenska energetika se mora razvijati v smeri konkurenčnosti, zanesljivosti,

brezogljičnosti in okoljsko naravnane trajnostne energetike. Slovenija zato potrebuje tak energetski koncept, da bo energetika v službi uporabnika: gospodarstva in prebivalstva.

Pri tem je treba izkoristiti našo geostrateško energetsko lego za doseganje konkurenčnih cen energije za končne odjemalce. Z doseganjem nacionalnega konsenza glede nove

sheme 2020 bomo pošteno rešili »trilemo« razbremenjevanja gospodarstva, primerne

obremenitve gospodinjstev in doseganja okoljskih ciljev skladno s standardi EU.



»Strateške priložnosti Slovenije«

-

Nadaljevati usmeritev v hidro elektrarne in male hidroelektrarne, saj je to energetski vir, kjer je dodana vrednost največja. Zato je nujna določitev časovnice za izgradnjo verige HE

na Srednji Savi z maksimizacijo energetskega potenciala.

-

Prehod na pametna omrežja v distribuciji z možnostjo nadgradnje e-mobilnosti tako, da

ne bi obremenjevali domačih odjemalcev energije.

-

Učinkovito gospodarjenje s premoženjem države na področju energetike pomeni vsaj

troje:

-

ohranitev »dvo-stebrne« oblike proizvodnega sektorja in prestrukturiranje sektorja v

smeri ohranjanja delovnih mest in večje konkurenčnosti;

-

dokončanje investicije v TEŠ 6 in zagotovitev potrebnega pravnega okolja in kadrovskih

virov pristojnim institucijam za izvedbo preiskovalnega dela;

-

zagotovitev/ohranitev podaljšanja jedrske proizvodnje električne energije kot cenovno

zelo ugodnega vira energije v Krškem.

-

Na področju infrastrukture in prometa so strateške naloge:

-

novelacija Nacionalnega programa cestnega omrežja Slovenije vključno z upoštevanjem

standarda vzdrževanja na letni ravni. Proučitev možnosti uvedbe »bencinskega centa«

kot namenskega vira za vse ceste in po možnosti tudi železnice.

-

Priprava Nacionalnega programa za razvoj železniške infrastrukture/omrežja.

-

okrepitev investicij na V. (sredozemskem) transportnem koridorju (Barcelona – Kijev) in

oživitev investicij na X. transportnem koridorju (München – Istanbul).

-

izgradnja logističnih centrov.

-

3. razvojna os: sprejem odločitve ter izgradnja:

-

Drugi tir Divača-Koper: sprejem odločitve glede izgradnje in pospešena gradnja.

21

Volitve v Državni zbor 2014:Analiza strankarskih volilnih programov s stališča trajnostnega razvoja

-

zagotoviti razvoj koprskega pristanišča!

-

Integriran javni potniški promet – uvedba projekta.

»Po katerem projektu boste sodili naše delo?«

TRETJA RAZVOJNA OS. Ne gre le za dokončno odločitev za eno od variant, temveč tudi za učinkovit sprejem DPN ter preudarno izgradnjo po odsekih in vsebinskih sklopih. Do

sodelovanja resorjev mora priti že na strateški ravni.



Poglavje : »Kmetijstvo«

»Kakšno Slovenijo želimo soustvarjati?«

Slovenija mora biti še bolj aktivna na področju kmetijske politike in razvoja podeželja.

Zato so urejenost podeželja, čistost vodá, zadostna samooskrba in kvalitetno upravljanje z gozdovi naša prioritetna naloga...... Naravne danosti naše dežele so nam zaupane v

varstvo in jih zato ne smemo izgubiti, pač pa jih moramo ohraniti za bodoče generacije.



»Strateške priložnosti Slovenije«

-

razvoj kmetijstva mora potekati v smeri spodbujanja kmetovanja s poudarkom na

samooskrbi in ekološki pridelavi živil;

-

spodbujati moramo lesno predelovalno industrijo in s tem povečati dodano vrednost

proizvodom;

-

oskrba s pitno vodo mora postati prioriteta države, ker le na tak način ohranjamo vode čiste, pitne in uporabne ter dostopne za naše državljane.



»Kje se bo to najbolj poznalo državljankam in državljanom?«

Subvencije za neposredna plačila morajo postati stalnica vsake kmetije, da se tako ohrani pomoč pri pridelavi domače hrane....Z dodatno turistično ponudbo doma pridelanih

kmetijskih izdelkov in vinogradništva se bo dvignila kakovost življenja tako pridelovalcev kot obiskovalcev. Državno podjetje, ki bo upravljalo z državnimi gozdovi, bo lažje

priskočilo na pomoč lastnikom gozdov ob morebitnih problemih.



»Po katerem projektu boste sodili naše delo?«

KVALITETA ŽIVLJENJA. Biti na svežem in zdravem zraku, sedeti za sodobno oblikovano leseno mizo, izdelano iz lesa iz domačih gozdov, jesti ekološko neoporečno pridelano

slovensko hrano in piti vodo iz domače pipe…





22

Volitve v Državni zbor 2014:Analiza strankarskih volilnih programov s stališča trajnostnega razvoja CIP - Kataložni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana



324:342.53(497.4)"2014"(0.034.2)



GNEZDA, Andrej

Volitve v Državni zbor 2014 *Elektronski vir+ : analiza strankarskih volilnih programov s stališča trajnostnega razvoja / pripravil Andrej Gnezda. - El. knjiga. - Ljubljana : Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, 2014



Način dostopa (URL): http://www.planbzaslovenijo.si/upload/mreza/analiza-volilnih-programov-

volitve-2014.pdf



ISBN 978-961-6450-28-7 (pdf)



274821632



23

Volitve v Državni zbor 2014:Analiza strankarskih volilnih programov s stališča trajnostnega razvoja