5 Glasnik SED 60|1 2020 * Nataša Visočnik, doc. dr., Oddelek za azijske študije, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani; natasa.visocnik@ff.uni-lj.si. Neevropske zbirke v slovenskih muzejih Nataša Visočnik* Muzeji opravljajo pomembno vlogo pri varovanju premič- ne kulturne dediščine. Med najpomembnejše naloge mu- zejev in njihovih strokovnjakov sodijo zbiranje, urejanje in varstvo premične dediščine, dokumentiranje premič- nih spomenikov, njihovo proučevanje, raziskovanje, raz- stavljanje zbirk z različnimi geografskim poreklom, med drugimi tudi neevropskih. V zadnjih desetletjih so nasta- le številne študije posameznih zbirk in predmetov, ki so pomembne za razumevanje kulturno pogojenih elementov mišljenja in delovanja oddaljenih kultur. Predmeti v zbirkah so namreč materialni predstavniki posamezne kulture, odražajo pa tudi »družbene, idejne in ekonomske vrednote globalnega trga in družbenopolitične interpreta- cije posamezne družbe ter posameznika«, kot je izhodišče raziskave predstavila Nataša Vampelj Suhadolnik (2019: 95), vodja projekta Vzhodnoazijske zbirke v Sloveniji: Vpetost slovenskega prostora v globalno izmenjavo pred- metov in idej z Vzhodno Azijo. Projekt obravnava vzhod- noazijske zbirke v različnih slovenskih muzejih. Tematski sklop Neevropske zbirke v slovenskih muze- jih razkriva prakse zbiranja in razstavljanja predmetov, ki so bili ne glede na njihov prvotni namen in poznejše rabe izdelani oz. ustvarjeni zunaj Evrope, v Evropi pa so pogos- to uvrščeni v t. i. neevropske ali zunajevropske zbirke. Pri tem nas zanimajo tako izvori prvih neevropskih zbirk, ki so se oblikovale v slovenskem prostoru, kot tudi nastanki poznejših zbirk. Interes se širi tudi na muzejske postavitve, razstave, ki na mnogovrstne načine pripovedujejo zgodbe ljudi iz različnih delov sveta. Osredotočamo se na vprašan- ja, kaj temeljni cilji muzejev določajo za svoje zbirke, kako so se ti cilji v zgodovini/času spreminjali, kdo jih je določal. Predvsem nas zanima reprezentacija tega gradiva v muzej- skem prostoru in pomen takšnih interpretacij v slovenskem prostoru, in to ne samo za stroko, ampak tudi širšo javnost. V tematskem sklopu smo zbrali štiri članke, dva sta del omenjenega projekta, dva pa sta nastala na podlagi ra- ziskovanj izven projekta. Prispevki prinašajo uvid v štiri različne tematike, povezane z zbirateljskimi praksami v slovenskem prostoru. S pomočjo teh praks spoznavamo ne samo predmete same in njihov pomen, uporabo ter vlogo v izvorni kulturi, ampak tudi »odnose ljudi iz slovenskega etničnega prostora do Drugih ter vplive družbenopolitič- nih ureditev in ideologij na razumevanje drugačnosti,« kot v svojem prispevku avtorica Bogdana Marinac predstavi pomembno vlogo neevropskih predmetov iz muzejske zbirke. Zbrane pripovedi avtorice ne opisujejo samo pred- metov, ampak tudi same zbiratelje, kot so pomorščaki, ki so predmete s svojih potovanj po svetu prinesli v slovenski prostor. V obsežnem prispevku z naslovom Neevropska dediščina v Pomorskem muzeju »Sergej Mašera« Piran tako številne zbirke pomorščakov in njihovih predmetov spoznamo v kontekstu časa, predvsem po obdobju habs- burške monarhije. Avtorica omenjene zbirke sistematično razdela po obdobjih, predstavi okoliščine njihovega prido- bivanja, nekaj besed pa nameni tudi razstavam, ki so bile postavljene po drugi svetovni vojni, in njihovemu vplivu na širše razumevanje raznolikih kultur. Pri analizi predmetov imajo vsekakor pomembno vlogo tudi kustodinje in kustosi v muzejih, ki analizirajo pred- mete, postavljajo razstave in tako prenašajo določeno vedenje tudi v širšo javnost. Tina Palaić v članku z na- slovom Pavla Štrukelj, kustodinja za neevropske kulture v Slovenskem etnografskem muzeju 1955–1990 predstavi doslej še neraziskano delo te etnologinje in muzealke za neevropske zbirke v Slovenskem etnografskem muzeju. Prispevek temelji na pregledu arhivov SEM in osebnega arhiva sorodnice obravnavane kustodinje in najprej ponudi pregled njenega izjemno intenzivnega dela v Muzeju ne- evropskih kultur v Goričanah. Pri tem avtorica ugotavlja, da muzejska politika ni spodbujala raziskav neevropskih kultur, ampak le dopolnjevanje zbirk, kustodinja pa tudi ni imela možnosti dela na terenu zunaj Evrope. Hkrati pa s pomočjo jezika njenih razprav o neevropskih zbirkah ana- lizira odnos Pavle Štrukelj do neevropskih ljudstev, ki je v duhu takratnega uveljavljenega kolonialnega diskurza vzpostavljal hierarhična razmerja med zahodnimi prota- gonisti in neevropskimi ljudstvi. Članek osvetljuje in ana- lizira delo in doprinos dr. Pavle Štrukelj k muzeološki in etnološki vedi na Slovenskem. Pomembno vlogo muzejskih razstav, predvsem misijon- skih razstav neevropskih predmetov, osvetli prispevek Helene Motoh z naslovom Azija med tigri in maliki: Misi- jonske razstave v Sloveniji v prvi polovici 20. stoletja, ki predstavi doslej v Sloveniji večinoma neraziskano tema- tiko. Poleg predstavitve vloge misijonskih razstav, ki jo avtorica umesti v širši zgodovinski kontekst takratnih to- vrstnih razstavnih praks v Evropi, se članek posveti analizi fenomena misijonskih razstav na Slovenskem v prvi polo- vici 20. stoletja. Analizira zlasti iniciative, ki so prispevale k organizaciji teh razstav, in pojave, ki so izšli iz teh razstav- nih praks. Pri tem poudari tudi vlogo kolonialnih muzejev in njihove geografske in historične ohlapnosti pri predsta- NEEVROPSKE ZBIRKE V SLOVENSKIH MUZEJIH Uvodnik v tematski sklop Glasnik SED 60|1 2020 6 Neevropske zbirke v slovenskih muzejih Nataša Visočnik vljanju predmetov ter vpliv takšnih oznak na misijonarske prakse zbiranja in razstavljanja predmetov v muzejih. V zadnjem prispevku tematskega sklopa z naslovom Golo- bje piščali iz Skuškove zbirke Slovenskega etnografskega muzeja se avtorica Klara Hrvatin osredotoča na specifično zbirko predmetov, in sicer golobjih piščali iz Pekinga, ki so del zbirke Ivana Skuška (1877–1947). Avtorica pred- stavi glavne tipe piščali, opredeli njihovo rabo in pomene v sodobnem času, piščali iz Skuškove zbirke pa klasificira na podlagi tipologije Wanga Shixianga. V prispevku od- kriva tudi posebnosti zbirke, ponazori oznake izdelovalcev piščali in išče sorodnosti med njimi. V ospredju je percep- cija spreminjajoče se družbene vloge in kulturne konota- cije golobjih piščali v prostoru in času s poudarkom na pomembnosti zbirke kot kitajske kulturne dediščine in na umestitvi Skuškovih golobjih piščali v slovenski prostor. Vsi prispevki opozarjajo na pomembnost poglobljenih ra- ziskav o predmetih in njihovem izvoru, kar je tudi cilj na začetku omenjenega projekta. Predmete je treba ovredno- titi in ugotoviti njihov izvor, raziskati uporabo in vrednost, ki je lahko simbolna, religiozna ali estetska. Vse to nam pomaga razumeti način življenja in kulturo prebivalcev v prostoru, iz katerega ti predmeti izhajajo. Z raziskovanjem ljudi, ki so predmete prinesli v slovenskih prostor, zbirate- ljev, popotnikov in pomorščakov, ugotavljamo odnos ljudi iz slovenskega etničnega prostora do teh ljudi in kultur. Ker pa predmeti s svojimi raznolikimi pripovedmi ponuja- jo različne interpretacije, ki jih lahko uporabimo za različ- ne zgodbe in cilje, muzeji in njihovi kustodinje in kustosi igrajo pomembno vlogo pri prenašanju zgodb v javnost, saj s tem prispevajo k oblikovanju in spreminjanju družbe. Kustosi muzejev so namreč predmete neevropskega izvora vključevali na razstave v različnih obdobjih. Kot poudari kustodinja Bogdana Marinac, »razstavljanje predmetov in njihova interpretacija sta sledila poslanstvu in konceptu muzeja, razvoju muzejske stroke« in načrtovani vsebini vsake razstave posebej, kar je bilo vsaj do neke mere od- visno tudi od časa in takratnih družbenopolitičnih tokov. Na podlagi pridobljenih izkušenj in vpogleda v izbrano problematiko želimo s poglobljeno obravnavo prispeva- ti k širjenju spoznavanja neevropskih kultur s pomočjo zbirk, ki so nastale na slovenskih tleh, in tako doprinesti k oblikovanju smernic za zbiranje, raziskovanje, reprezen- tiranje in razstavljanje neevropske kulturne dediščine. Ob- javljeni prispevki niso kritika muzejskih in zbirateljskih praks, temveč so pomemben prispevek k razumevanju nekdanjih in obstoječih muzejskih vednosti ter odpirajo poti za iskanje novih možnosti njihovega vzpostavljanja. Muzeji kot institucije imajo pri tem pomembno vlogo, saj soustvarjajo družbeno realnost in so k takšnim razmisle- kom še zlasti poklicani. Literatura in viri V AMPELJ SUHADOLNIK, Nataša: Zbirateljska kultura in vzhodnoazijske zbirke v Sloveniji. V: Andrej Bekeš, Jana S. Rošker in Zlatko Šabič (ur.), Procesi in odnosi v Vzhodni Aziji. Zbornik EARL, SHA. Ljubljana: Znanstvena Založba FF UL, 2019, 93–137.