ŠTEVILKA LETOXLVII, 5. JUNIJ 2015 CENA 1.60 EUR Od 5. do 10. junija 2015 OBIŠČITE EUROSPIIU IN POSKUSITE MAŠE IZDELKE Ob nakupu katerekoli vrednosti, s predložitvijo tega bona pri blagajni, prejmete BREZPLAČNO Dodatek k jedem Mega začimba 250 g Bon velja samo od 5. do 10. jur^a 2015 21 bonom prejrrtfe 1 brezplačen irfeJek. Boni sc nc srftevBtt na nakup se lahko im^jvi šaro 1 bcn Veljajo samo boni o «igralne liskorae. Velja a bB6no na ¿a!og> v irgcrvr- Bon lahko unovčite samo v trgovini EUROSPIN NAZARJE, Prihova ulica 56, 3331 BREZPLAČNO Dodatek k jedem Mega začimba 250 g (yreJotj) MEGA Oglasi ORKESTER raocSAM povišuje v PODBRE^JSTIK 19-6- REČICA OB ÄAVUSTJI^ VJTOTUICi Q KOK i I RT LAHKO I Artti Ur' J&imnm "i-"■ jl^ij"* VmGu - OBtifiii itjj Vri it rrt™ ■ Tijmi« Ki A » Mtnthr N'iüMiy' * in pri ~R£cisii& IfTIi . ¿jtprtdaict jtfit fl'iniöf VEHFRO I 2 Savinjske novice št. 23, 5. junij 2015 Iz vsebine: Tema tedna: Brezposelnost v Zgornji Savinjski dolini nad slovenskim povprečjem..............................4 Stavka zdravnikov: Oskrbljeni vsi, ki so potrebovali zdravniško pomoč.................................................5 Občinski svet Rečica: Znižana subvencija ne bo bremenila občanov...................................7 OZ VVS Zgornjesavinjsko- Zadrečke doline: Z mag. Viktorjem Krajncem o času osamosvajanja Slovenije......................8 CDM Rečica ob Savinji: Prenova objekta nekdanje hranilnice v teku......9 Zavod Ruj: Na dnevu odprtih vrat v Nazarjah predstavili svoje delo.........................................10 Martin Slapnik: Bodo lesene žare našle pot v Rusijo? .........15 Solčava: Zgornjesavinjski ljubiteljski obdelovalci lesa na ogled postavili svoje delo ................19 Tretja stran Ste ali niste vredni zaupanja? Splošno znano dejstvo je, da danes (v Sloveniji) ni enostavno dobiti službe. Različni svetovalci poudarjajo pomen različnih elementov procesa iskanja zaposlitve. Nekateri potencirajo brezhibno napisan življenjepis, drugi na prvo mesto postavljajo seznanitev in kompatibil-nost z vizijo in poslanstvom potencialnega delodajalca, tretji s statističnimi podatki dokazujejo pomembnost priporočil oziroma osebnih poznanstev, resnica pa je ta, da če že pride do zaposlitvenega razgovora, tistega, ki vas želi zaposliti, še bolj kot to, kaj odgovarjate, zanima, kako odgovarjate. Slednje namreč daje odgovor na vprašanje, če ste oseba, vredna zaupanja. Če ste, potem se lahko v prihodnje naučite vse tisto, kar v tem trenutku morda (še) ne veste, a bi morali, da bi bili uspešni na konkretnem delovnem mestu, če pa ne dajete vtisa, da ste vredni zaupanja, potem je vsa vaša strokovnost brezpredmetna in jo lahko še naprej doma gledate obešeno na steni ali zloženo na knjižnih policah. Tudi pri intervjuju za službo torej velja pravilo, da največji delež (55 odstotkov) naših sporočil oddamo neverbalno z govorico telesa, nadaljnjih 38 odstotkov predstavlja naš glas (ton, barva, glasnost ...), manj kot desetina (sedem odstotkov) pa ostane dejanski vsebini povedanega. Edvard Kadič, eden vodilnih strokovnjakov na področju govorice telesa v Sloveniji, pri katerem sem bil na dvodnevnem seminarju na temo, je na svoji spletni strani zbral deset pogostih vpra- šanj, ki jih delodajalci postavljajo v razgovorih za zaposlitev, poleg njih pa nanizal priporočene in odsvetovane odgovore, pravzaprav načine odgovorov. Na primer, če vas vprašajo, zakaj bi zaposlili prav vas, ni priporočljivo, da odgovorite, da o tem niste razmišljali, saj ste tako zelo dobri pri svojem delu, veliko bolje bo, če odgovorite tako, da naštejete nekaj izzivov, za katere veste, da jih ima podjetje, nato pa postrežete z razlogi, zakaj ste prav vi ustrezna oseba zanje. Če vas vprašajo, katero knjigo ste nazadnje prebrali, omenite tisto, ki vas postavlja v dobro luč. Po možnosti omenite knjigo znanega avtorja, za katerega je tudi spraševalec verjetno že slišal. Vsekakor ni priporočljivo omenjati knjižnih del, o katerih je javno mnenje izrazito deljeno, in še manj tistih, ki jih v resnici sploh še niste prebrali. Zelo jasno pravilo tudi je, da na razgovorih za službo nikoli ne opravljamo drugih oseb, še posebej ne bivših delodajalcev. Tudi če vas kakšno vprašanje spravi v zadrego, ostanite mirni, obvladujte svoja čustva in obnašanje, predvsem pa novemu (potencialnemu) delodajalcu ne la-gajte. O čemerkoli. Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik ISSN 0351-8140, leto XLVII, št. 23, 5. junij 2015. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Katja Remic Novak, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove Slovenije. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 23, 5. junij 2015 3 Tema tedna DOBRO OBISKAN DAN ODPRTIH VRAT URADA ZA DELO MOZIRJE Hitri zmenki delodajalcem skrajšajo čas iskanja kadrov in brezposelnim osebam do zaposlitve Uradi za delo zavoda za zaposlovanje so sirom Slovenije 21. maja z namenom, da predstavijo svoje delovanje, zainteresirani javnosti odprli svoja vrata. Dan odprtih vrat je potekal pod sloganom Spoznajte nas, tukaj smo za vas. Tudi Urad za delo Mozirje je za obiskovalce izvedel vrsto aktivnosti, ki so bile zelo dobro obiskane. BREZPOSELNOST V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI NAD SLOVENSKIM POVPREČJEM Na Uradu za delo Mozirje je bilo konec preteklega meseca prijavljenih 954 brezposelnih oseb. Od letošnjega januarja do aprila se je prijavilo 233 oseb, kar je devet odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Zaradi zaposlitve se je odjavilo 231 oseb ali kar 37,5 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Brezposelnost na območju Zgornje Savinjske doline je 13,7-odstotna, kar je 0,3 odstotka nad slovenskim povprečjem. Največ prijavljenih brezposelnih oseb ima dokončano tretjo, četrto ali peto raven šolanja. V preteklem mesecu se je na novo prijavilo 36 iskalcev zaposlitve. POVEČANA MOŽNOST KREIRANJA NOVIH DELOVNIH MEST Največ pozornosti je bilo namenjene tako imenovanim hitrim zmenkom med delodajalci in iskalci zaposlitve. Tako so se na mozirskem uradu zainteresirani in motivirane brezposelne osebe srečale z delodajalci s področja strežbe v SISTEM NEFIKS OBSTAJA ŽE 15 LET Čedalje več mladih pridobiva delovne izkušnje izven redne zaposlitve, zato jih pri iskanju prve službe pogosto ovira pomanjkanje delovne dobe. Prav zato je pomembno sistematično vodenje neformalno pridobljenih kompetenc, potrjenih s strani delodajalca. Natančen in pregleden izpis takšnih izkušenj omogoča Nefiks, sistem za beleženje neformalnih kompetenc, ki je priznan tudi s strani delodajalcev. Slednji potrjujejo pri njih pridobljene izkušnje, hkrati pa pri zaposlovanju upoštevajo tudi Nefiksov izpis kompetenc. Aprila letos je bilo brezposelnih kar 27.665 mladih med 15. in 29. letom starosti, ki imajo pogosto težave pri iskanju zaposlitve zaradi »pomanjkanja izkušenj«, kljub temu da imajo v svojih življenjepisih mnogi kar lepo število neformalnih delovnih izkušenj. gostinstvu, avtokleparstva, pomoči pri fasader-skih delih, sestavljanja in montaže oken v proizvodnji ter montaže konstrukcij, šotorov in hal. Pogovori so bili uspešni, saj so se delodajalci pogovarjali samo s tistimi brezposelnimi, ki so bili predhodno preverjeni in motivirani ter pripravljeni takoj poprijeti za ponujena dela. S tovrstnimi novimi oblikami sodelovanja z delodajalci in brezposelnimi osebami se poveča možnost kreiranja novih delovnih mest. Na tako imenovanih hitrih zmenkih se neposredno Nefiks je sistem za beleženje in priznavanje neformalno pridobljenega znanja. Nastal je leta 2000 iz zavesti, da se mladi učijo in znanja pridobivajo v različnih življenjskih situacijah in preko opravljanja različnih del (študentsko delo, prostovoljstvo, organizirane oblike izobraževanja, delo v tujini itn.). Nefiks mladim omogoča enostavno beleženje znanj in kompetenc, njegova dodana vrednost je v tem, da delodajalci pri njih pridobljene izkušnje potrdijo. To je pomembno za mlade, saj delodajalci takšen potrjen izpis izkušenj upoštevajo tudi pri zaposlovanju, in kandidati, ki ga priložijo, dobijo pozitivno pozornost. Na nacionalni ravni Nefiks še vedno ostaja edino orodje, ki tako celostno in obenem parcialno predstavi vse neformalno pridobljeno znanje posameznika. TP srečata delodajalec in brezposelna oseba, kjer imata možnost izmenjave informacij o delovnih izkušnjah in o delovnem mestu. Na ta način se delodajalcem skrajša čas iskanja določenega kadra in prihrani čas brezposelnih oseb za iskanje zaposlitve od vrat do vrat. BREZPOSELNIM OSEBAM NA VOLJO VRSTA DELAVNIC Na Zavodu RS za zaposlovanje so v zadnjih štirih letih razvili vrsto orodij vseživljenjske kari-erne orientacije v okviru projekta Razvoj in promocija storitev ter pripomočkov za vseživljenj-sko karierno orientacijo brezposelnih, drugih iskalcev zaposlitve in neaktivnih, ki je sofinanciran s strani Evropskega socialnega sklada, s katerimi se sedaj na eni strani lažje približajo delodajalcem, na drugi pa brezposelnim osebam. Poudarek je na osebni čustveni ravni in ugotavljanju želja, na motiviranosti, na vnaprejšnjem odpravljanju individualnih ovir pri iskanju zaposlitve, krepitvi zaposlitvenih ciljev in razgovorih. Brezposelnim osebam je v okviru teh orodij vseži-vljenjske karierne orientacije na voljo vrsta delavnic, na katerih se naučijo spreminjati negativno miselnost, iskati resnične cilje na temo, kaj bi želeli delati, osvetliti lastne vrednote in se jih zavedati pri iskanju ustreznega delodajalca na trgu dela. Ena izmed takih delavnic z naslovom Drugače je bila izvedena tudi v okviru dneva odprtih vrat. Izvedena je bila še predstavitev portala po-iščidelo.si, iskanje zaposlitve s pomočjo socialnih omrežij ter programov aktivne politike zaposlovanja in jamstva za mlade. Izveden je bil tudi informativni seminar za brezposelne in ostale zainteresirane. Benjamin Kanjir Do zaposlitve s predstavitvijo neformalno pridobljenih znanj V okviru dneva odprtih vrat je v prostorih Urada za delo Mozirje potekala delavnica Drugače. (Foto: Benjamin Kanjir) 4 Savinjske novice št. 23, 5. junij 2015 Aktualno NA RECICI OB SAVINJI REGIJSKO PREVERJANJE EKIP PRVE POMOČI IN ODPRTJE MEDGEN BORZE Od tekmovanja do prihoda predsednika Boruta Pahorja V občini Rečica ob Savinji društva, združenja in različne inštitu-cije pripravljajo sklop prireditev, s katerimi bodo obeležili letošnji občinski praznik. Slavnostna seja bo na praznični dan, 17. junija, sklop prireditev pa začenjajo že to soboto, ko bodo pripravili tradicionalni, zelo dobro obiskan pohod na Ku-glo. Živahno bo tudi na številnih lokacijah v središču in okolici kraja, kjer pripravljajo 21. izbirno regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči civilne zaščite in STAVKA ZDRAVNIKOV Rdečega križa zahodno štajerske regije. Dogajanje se bo začelo ob 9. uri pred osnovno šolo. Tematika letošnjega regijskega preverjanja usposobljenosti bo preverjanje delovanja in usposobljenosti ekip prve pomoči v nudenju prve pomoči ob naravnih nesrečah, kot so plaz, poplava, neurje in ugrabitev učencev v OŠ Rečica ob Savi-ni. Organizatorji bodo dogajanje popestrili z vzporednimi spremljajočimi dejavnostmi, predstavili bodo delo in opremo kinološkega društva, reševalnih psov, jamar- Oskrbljeni vsi, ki so potrebovali zdravniško pomoč Pretekli četrtek so zdravniki in zobozdravniki izvedli napovedano enodnevno stavko, ki jo je organiziral sindikat Fides. Kljub temu po besedah direktorice Zgor-njesavinjskega zdravstvenega doma Nazarje Darje Es bolniki niso ostali brez potrebne oskrbe. Ker je bila stavka napovedana že dolgo časa, na ta datum niso naroče-vali pacientov, kdor pa je potreboval zdravniško pomoč, jo je dobil. Povsem normalno je delala pedia-trinja, sprejeli so tudi vse paciente mlajše od 18 in starejše od 65 let ter nosečnice. jev, potapljačev, policije, Slovenske vojske, gasilcev ... Udeleženci si bodo na stojnici RK lahko izmerili krvni sladkor in krvni tlak. Prav tako bodo popestrili dogajanje s SVIT programom, ki bo osveščal o preventivnem pregledu debelega črevesja. Dogajanje se bo zaključilo ob 13. uri z razglasitvijo rezultatov. Na letošnji razpis se je prijavilo 14 ekip prve pomoči CZ in RK. Drugi večji dogodek, ki se prihodnji teden obeta na Rečici, je ura- dno odprtje CDM Rečica ob Savinji - Medgen borze, ki jo pripravljajo v sredo, 10. junija, od 16. ure dalje. Na stojnicah se bodo predstavili uporabniki novo urejenih prostorov, zapeli bodo Rečiški pobi, program bo povezoval Franci Podbre-žnik, Medgen borzo pa bo ob 17. uri skupaj z županom Vincencem Jerajem predal namenu predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Oba dogodka sta odprta za širšo javnost. SU Zdravniški sindikat Fides se je za stavko odločil zaradi strokovnih zahtev zdravnikov in neurejenih razmer v zdravstvu, ne le zaradi zahteve po povečanju plač. Njihove zahteve so, da se takoj zaposlijo mladi zdravniki, zahtevajo spremembo zdravstvene zakonodaje za vzdržnost zdravstvenega sistema in ohranitev pravic pacientov. Želijo spremembe na področju vodenja in upravljanja zdravstvenih zavodov, spremembo plačne-ga sistema in zagotovitev avtonomije zdravniške stroke. ŠS Tudi v Zgornjesavinjskem zdravstvenem domu Nazarje bolniki niso ostali brez potrebne oskrbe. (Foto: IS) Slovesnost ob 90-letrn« PGD Solčava V Solčavi so v soboto, 30. maja, proslavili devet desetletij domačega gasilskega društva. Praznovanja so se udeležili člani gasilskih društev iz celotne Zgornje Savinjske doline, predstavniki več gasilskih zvez in ostali vidni gostje. Na osrednji slovesnosti so govorniki orisali zgodovino društva in pomembne mejnike na tej poti. Podeljena so bila visoka gasilska priznanja, blagoslovili in namenu predali so novo gasilsko kombinirano vozilo. Po uradnem delu je sledil zabavni program v izvedbi članov Kulturnega društva Franc Herle Solčava in za tem gasilska veselica. ML Teden gozdov V četrtek, 28. maja, so na prireditvi ob tednu gozdov, v Visoki šoli za varstvo okolja Velenje podelili priznanja letošnjim najskrbnejšim lastnikom gozdov in najbolj prizadevnemu gozdarju na območju Zavoda za gozdove Slovenije, OE Nazarje. Priznanje je dobila tudi najboljša uslužbenka enote. Priznanja so prejeli solastniki v gozdu na Petkovem posestvu v Lu-čah, Janez Robnik iz Okonine, Srečko Urtelj iz Nazarij in Vladimir Mra-vljak, p. d. Grbinšek iz Škal pri Velenju. Najbolj prizadevni gozdar in najboljša uslužbenka nazarske območne enote ZGS v letu 2015 sta Milko Detmar in Andreja Poličnik. Predstavili so bukev, ki je izbrano drevo leta. ST Mednarodna vojaška vaja v Lučah V občini Luče, na območju Raduhe, med 1. in 6. junijem poteka četrta zaporedna mednarodna vojaška vaja Adriatic Strike, na kateri Slovenska vojska v sodelovanju z zavezniškimi državami in ob podpori vojaškega letalstva izvaja usposabljanje usmerjevalcev združenega ognja. Na njej sodeluje preko 450 vojakov iz evropskih držav ter Kanade in Združenih držav Amerike. Vaja poteka še v Sevnici, Kočevju in Murski Soboti. PV Več o teh temah v naslednji številki Savinjskih novic. Savinjske novice št. 23, 5. junij 2015 5 Iz občin, Gospodarstvo OBČINSKI SVET GORNJI GRAD Cene oskrbe s pitno vodo ter čiščenja in odvajanja komunalne odpadne vode skoraj nespremenjene Na majski seji gornjegrajskega občinskega sveta so v kar treh točkah svetniki prisluhnili direktorju Komunale Gornji Grad Zdenku Purna-tu. Prisluhnili so poročilu o izvajanju zimske službe ter potrdili elaborata o oblikovanju cene izvajanja storitev obvezne javne službe oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. OBČUTNA RAZLIKA V CENAH IZVAJALCEV ZIMSKE SLUŽBE V poročilu o izvajanju zimske službe je Purnat povzel stroške zadnje zimske sezone. Stroški v višini 59 tisoč evrov so bili razporejeni med pogodbene izvajalce 35 tisočakov, pesek, sol in snežni koli so stali 13 tisočakov in izvajanje del s strani Komunale 11 tisoč evrov. Purnat je izpostavil zelo različno višino stroškov na kilometer za pluženje snega in posipanje peska in soli s strani različnih izvajalcev. Cena izvajanja storitve na kilometer je znašala med 102 in 477 evri, kar je občutna razlika, zato je predlagal, da Komunala nabavi sledilne naprave za lažje spremljanje opravljenih ur izvajalcev. Od 16-tih izvajalcev pluženja bi jih s sledilno napravo opremili deset. Svetniki so se s predlogom strinjali in ga podprli. Prav tako so se strinjali s predlogom podizva-jalcev, da se na čim več odsekov cest pred zimsko sezono namesti prometna signalizacija - obvezna uporaba verig, z dopolnilno tablo ob sneženju in poledici. SPREJETE NOVE CENE S sprejemom elaborata o oblikovanju cene izvajanja storitev obvezne javne službe oskrbe s pitno vodo so sprejeli ceno izvajanja te storitve na območju občine. Čeprav razlika med potrjeno in obračunsko ceno ne presega deset odstotkov od potrjene, so se na Komunali odločili, da bodo kljub temu vsako leto sproti preračunavali cene. Ker je amortizacija nižja, saj se vrednost infrastrukture niža, je bila predlagana višina omrežnine niž- Zdenko Purnat je izpostavil zelo različno višino stroškov na kilometer za pluženje snega in posipanje peska in soli s strani različnih izvajalcev. (Foto: ŠS) ja za 17 odstotkov, kar znaša 2,37 evra na vodomer (lani 2,85 evra). Predračunska cena vodarine za leto 2015 ostaja skoraj nespremenjena, in sicer se iz 0,5538 evra na kubični meter v preteklem letu potrjena cena spremeni na 0,5533. V ceni vodarine je vključen strošek vodnih povračil. Cena omrežnine in vodarine je enotna na območju cele občine. Cena javne gospodarske službe odvajanja komunalne odpadne vode je višja za 2,6 odstotka in znaša 0,1846 na kubični meter. Subvencija omrežnine za izvajanje storitev javne službe odvajanja komunalne odpadne vode bo v višini 62,31 odstotka, zato bo ostala cena omre-žnine za gospodinjstva in nepridobitne dejavnosti nespremenjena. Cena javne gospodarske službe čiščenja komunalne odpadne vode bo 0,4845 evra na kubični meter, in sicer je cena za 8,6 odstotkov nižja. Subvencionira omrežni-na za izvajanje storitev obvezne javne službe čiščenja komunalne odpadne vode bo v višini 43,91 odstotka, zato ostane cena omrežni-ne za gospodinjstva in nepridobitne dejavnosti nespremenjena. Do subvencij niso upravičeni gospodarski subjekti. ŠS OBČINSKI SVET NAZARJE O povišanju cen za vodo in kanalizacijo bodo sklepali prihodnjič Na majski seji so nazarski občinski svetniki dobili na mize tudi gradivo o spremembah cen za izvajanje obvezne občinske gospodarske javne službe za oskrbo s pitno vodo in za odvajanje ter čiščenje odpadne vode v občini. Potem ko so prisluhnili razlagi predstavnikov JP Komunala Mozirje, so imeli kar nekaj vprašanj. Sklenili so, da odločanje o obeh točkah odložijo na naslednjo sejo, med tem bodo na pristojnem odboru tematiko še podrobneje obravnavali in pridobili dodatna pojasnila. DVOMI GLEDE RAZLOGOV ZA ZVIŠANJE CEN Po uvodni besedi župana Mateja Pečovnika je gradivo svetnikom podrobneje razložila vodja finanč- no računovodskega oddelka Komunale Darja Planinšek. Pojasnila je, da je v podjetju lani prišlo do strukturnih sprememb, saj iz naslova tržne dejavnosti niso imeli toliko prihodkov kot prejšnja leta, s katerimi so prej pokrivali tudi primanjkljaj, ki je nastajal na segmentu gospodarske javne službe (GJS). Zaradi spremembe cen so po vladni uredbi dolžni pripraviti elaborata za obe GJS. Oba elaborata je obravnaval tudi občinski odbor za gospodarstvo. Predsednik Boštjan Cigale je povedal, da se je na odboru izpostavilo več vprašanj. »Večkrat je občinski svet že pozval k optimizaciji dela JP Komunale, iz elaboratov izboljšanja ni videti. V dvomih smo bili tudi glede razlogov za zvišanje cen. Odbor zato ni sprejel nobenega sklepa ali pripravil predloga sklepa za občinski svet, ker želi slišati nekatere odgovore »iz prve roke«.« ŽE LETA 2013 OKOLI 45-ODSTOTNO POVIŠANJE CEN Svetnica Helena Šosterič je povedala, da je podrobno pregledala priložene podatke tudi z računovodskega stališča in povprašala, kako delijo stroške dela, ki so v lanskem letu precej narasli. Pojasnilo je podala Planinškova, Šosteričeva je bila z njim zadovoljna, ne zdi pa se ji prav, da se višek stroškov dela iz izpada tržne dejavnosti prenaša na GJS. Janez Štiglic je dejal, da je bilo povečanje cen po sprejetju nove uredbe v letu 2013 na položni- ci okoli 45-odstotno in je bilo takrat rečeno, da velikih skokov v cenah v kratkem ne bo. Po pregledu elaboratov ni videl utemeljenih razlogov za dvig cen. Svetnik in podžupan Bojan Štrukelj pa je vprašal, kaj bo stimuliralo javno podjetje, da bo iskalo dela na tržnem segmentu, če si lahko razliko pokriva na GJS. K zvišanju cene je po besedah direktorja komunale Andreja Er-menca privedla tudi večja investicija v črpališče v Spodnjih Krašah. Poleg tega so po uredbi komunalna podjetja morala iz tržne dejavnosti izločiti izvajanje priključkov in vzdrževanje vodomerov. Na znesek na položnici pa lahko vplivajo tudi porabniki sami z racionalno porabo vode. Marija Lebar 6 Savinjske novice št. 23, 5. junij 2015 Politika, Iz občin, Gospodarstvo OBČINSKI SVET REČICA OB SAVINJI Znižana subvencija ne bo bremenila občanov Člani občinskega sveta Rečica ob Savinji so se v maju sestali na dveh sejah. Na prvi, ki je potekala 21. maja, so med drugim obravnavali dva elaborata, ki jih je pripravila JP Komunala Mozirje. Oba elaborata so takrat svetniki sprejeli, menili pa so, da bi se morala znižati subvencija, ki jo na omrežnino za čiščenje in odvajanje odpadne vode prispeva občina. O znižani omrežnini so sklepali in jo sprejeli na naslednji seji, ki je potekala v petek, 29. maja. Direktor JP Komunala Andrej Ermenc in vodja finančno računovodskega oddelka Darja Pla-ninšek sta na peti seji občinskega sveta 21. maja predstavila izračun cen za storitev obvezne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja odpadne komunalne vode in za oskrbo s pitno vodo. Kot je povedala Planinškova, so cene oblikovane v skladu z vladno uredbo in so sestavljene iz dveh elementov, to je iz cene storitve in iz omrežnine. Cena storitve je za vse občine v dolini, kjer izvaja javno gospodarsko službo JP Komunala, enaka. Omrežnina pa je dejansko najemnina in odvisna od stanja infrastrukture oziroma vodov ter števila priključkov v posamezni občini. Ta sredstva se vračajo v občinske proračune in so namenjena za investicije v zadevno infrastrukturo. Stroški preskrbe s pitno vodo so se nekoliko povečali. Svetniki so s sklepom potrdili predlog novih cen za priključene uporabnike na omrežje s priklopom DN 20 in ceno omrežnine. Pri odvajanju odpadne komunalne vode se je po izračunih Komunale znesek omrežnine nekoliko znižal zaradi povečanega števila priključkov. Polna cena znaša 18,0658 evra. Občina je do sedaj omrežnino subvencionirala 50-odsto-tno. Občinski svet je potrdil ceno odvajanja in čiščenja odpadne vode. Ob tem je svetnik Matjaž Goličnik vprašal, za koliko bi bila lahko subvencija nižja, da bi cena za gospodinjstva ostala na enakem nivoju. Podatke so svetniki dobili na naslednji, to je 6. seji in se odločili, da se občinska subvencija za omrežnino iz dosedanje polovice lahko zniža na 43 odstotkov, kar za porabnike ne bo pomenilo spremembe. Po besedah župana Vinka Jeraja pa bo tako znižanje občini na letnem nivoju prineslo od sedem do osem tisoč evrov prihranka. Marija Lebar SDS, OBČINSKI ODBOR NAZARJE Bronasti znak stranke Jolandi Šinkar V nazarskem občinskem odboru Slovenske demokratske stranke so se 25. maja srečali na letni konferenci. Kot gostja se je srečanja udeležila tudi poslanka v državnem zboru Nada Bri-novšek. O delu odbora je spregovorila predsednica Suzana Časl. Pri tem je povedala, da se je udeleževala sestankov na regijskem in republiškem nivoju. Člani so bili zelo aktivni pri opravljanju aktivnosti za volitve na lokalnem nivoju in v državnem zboru. V sodelovanju z drugimi odbori so se udeleževali zborovanj v podporo predsedniku stranke Janezu Janši. Jolandi Šinkar (levo) je bronasti znak stranke SDS izročila poslanka v državnem zboru Nada Brinovšek. (Foto: Marija Šukalo) Bili so tudi gostitelji poslanske skupine, ki se je lani maja mudila v naši dolini. Ob tej priložnosti so si poslanci ogledali nekaj gospodarskih družb v občini. Poslanka Brinovškova je predstavila delovanje poslancev v državnem zboru in bila pri tem kritična do dejstva, da se predlogi SDS le redko upoštevajo, čeprav so konstruktivni. Izpostavila je svoje prizadevanje pri oblikovanju urgentnih centrov in aktivnosti proti ukinjanju »sedeža« nujne medicinske pomoči na našem območju. Konferenca odbora je bila tudi priložnost za zahvalo članom. Za uresničitev programa SDS in uveljavljanje njenih vrednot so bronasti znak SDS podelili Jolandi Šinkar. Tega ji je izročila poslanka Brinovškova. Marija Šukalo OBČINA MOZIRJE Poteka izbor za direktorja občinske uprave Mozirska občina je na svoji spletni strani objavila razpis za direktorja občinske uprave. Prijavljeni kandidati morajo izpolnjevati določene pogoje, izbrani kandidat bo delo na delovnem mestu direktor občinske uprave opravljal v nazivu podsekretar. Z izbranim kandidatom bo sklenjeno delovno razmerje za po-ložajno uradniško delovno mesto direktor občinske uprave za določen čas, za dobo petih let s polnim delovnim časom. Delo vršilca dolžnosti direktorja občinske uprave od odhoda Nade Brinovšek v poslanske klopi opravlja mag. Ivo Glušič. ŠS ABANKA IN BANKA CELJE Postavili temelj novi močni banki Upravi Abanke in Banke Celje sta 20. maja podpisali pogodbo o pripojitvi Banke Celje k Abanki. Skupščini delničarjev Abanke in Banke Celje sta 27. maja soglašali s pogodbo o pripojitvi Banke Celje k Abanki. Tako so formalno izpolnjeni vsi pogoji za začetek združitve bank v drugo največjo slovensko banko. Slovenski bančni prostor bo s to združitvijo dobil drugo največjo banko v državi. Združevanje sledi cilju uresničevanja vizije nove, močne banke. Združena banka se bo po pripojitvi imenovala Abanka d.d., njen sedež bo v Ljubljani. Na območju celjske regije bo združena banka nadaljevala tradicijo 150-letnega poslovanja Banke Celje in ohranjala prepoznavnost njene blagovne znamke. Pripojitev bo izvedena predvidoma v zadnjem kvartalu leta. Med postopkom združevanja bo poslovanje komitentov potekalo nemoteno. Stranke obeh bank bodo ohranile vse obstoječe pogodbene pravice in obveznosti. Poslovanje strank bo potekalo kot do sedaj, o vseh spremembah pa bodo pravočasno obveščene. Združena banka bo usmerjena predvsem v poslovanje s prebivalstvom ter malimi in srednje velikimi podjetji. V središču pozornosti ostajajo stranke in njihove potrebe. Še naprej bo zavezana k odličnosti pri zadovoljevanju vseh finančnih potreb strank, s poudarjenim osebnim pristopom, najvišjo kakovostjo storitev in hitrim prilagajanjem svoje ponudbe. BM Starost je dobra v štirih rečeh: staro drevo najbolje gori, staro vino je najbolje piti, starim prijateljem zaupati in stare pisce brati. Francis Bacon Savinjske novice št. 23, 5. junij 2015 7 Organizacije OBMOČNO ZDRUŽENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO ZGORNJESAVINJSKO-ZADREČKE DOLINE Z mag. Viktorjem Krajncem o času osamosvajanja Slovenije Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo (OZ VVS) Zgornjesavinjsko-Zadrečke doline je pripravilo veteranski večer. Z njim so v gradu Vrbovec v Nazarjah 21. maja obeležili 25 let od upora proti oddaji orožja Teritorialne obrambe Jugoslovanski armadi. V uvodu so dogodek s kulturnim programom obogatili nazarski osnovnošolci. V pogovoru z mag. Viktorjem Krajncem (levo) je moderator večera mag. Franci Kotnik obudili spomin na ključne dogodke v času nastajanja samostojne države Slovenije. (Foto: Marija Sukalo) Pozdravne besede obiskovalcem sta namenila predsednik veteranskega združenja Maks Slatinšek in župan občine Nazarje Matej Pečov-nik. Slatinšek se je v govoru za vsa prizadevanja pred 25 leti zahvalil takratnemu občinskemu poveljniku Teritorialne obrambe Niku Purnatu in mu v znak zahvale izročil njihovo najvišje priznanje »častni član« OZ VVS Zgornjesavinjsko--Zadrečke doline. Osrednji gost večera je bil upokojeni brigadir Slovenske vojske mag. Viktor Krajnc, poveljnik Teritorialne obrambe (TO) Zahodnoštajerske pokrajine v času osamosvajanja Slovenije. V pogovoru z gostom je moderator večera mag. Franci Kotnik obudili spomin na ključne dogodke v času nastajanja samostojne države Slovenije s posebnim poudarkom na uporu proti oddaji orožja. Ob tem je Krajnc poudaril, da je osamosvojitveno vojno vsak doživljal po svoje in iz svojega zornega kota, zato je potrebno prisluhniti vsaki zgodbi. Svojo je upokojeni brigadir zapisal v knjigah Izpolnjena pričakovanja in Naše korenine. Prva je nastala kot kronologija dogodkov v času osamosvajanja, druga pa je zbirka pri- spevkov takratnih dogodkov v svetu, Jugoslaviji in Sloveniji. Ob razkrivanju preteklih dogodkov je Krajnc izrazil obžalovanje, da se dogajanja takratnega časa niso dokumentirala, kot se različni dogodki obeležijo danes. Mnogi ukazi so bili ustni, le redko kdo je fotografiral. »Ko danes pogledam na tisti čas, lahko rečem, da smo naredili tudi veliko napak, pogosto smo improvizirali, nismo bili navajeni poveljevanja, a kljub temu smo bili enotni. Osamosvojitev ni le uspeh Teritorialne obrambe, temveč tudi policije in civilnih struktur,« je med drugim izpostavil in poudaril, da je osamosvojitev uspela zaradi enotnosti naroda leta 1990. Marija Šukalo Niko Purnat, takratni načelnik občinskega štaba TO Mozirje, je poudaril, da so pri skrivanju orožja sodelovali tudi civilisti. (Foto: Marija Šukalo) PREDAVANJE DRUŠTVA HOSPIC IZ VELENJA Umreti doma je vrednota Paliativna oskrba umirajočih postaja vedno bolj pomembna v naši družbi. Tako zdravstveni delavci kot ostalo podporno osebje umirajočega in njegove družine se trudijo pomagati v težkih trenutkih in poskrbeti, da bi umirajoči lahko svoje zadnje ure preživel v zavetju svojega doma in svoje družine. Umreti doma je vrednota, o tem so prepričani člani društva Ho-spic in o tem je v predavanju, ki je v organizaciji velenjskega odbora društva Hospic in Knjižnice Mozirje potekalo v prostorih mozirske galerije, spregovorila predsednica odbora Tatjana Šuha. V predavanju je predstavila delo njihovega odbora, katerega članice so tudi prostovoljke iz Zgornje Savinjske doline. Število članic se giblje med devet in štirinajst prostovoljk, seveda pa je potreba po srčnih ljudeh, ki so umirajočemu pri- pravljeni stati ob strani v njegovih zadnjih dnevih, še velika. Zato je Šuhova zbranim predstavila način njihovega dela, razložila, kako podpora umirajočemu z njihove strani lajša trpljenje celotne družine, njih, prostovoljke, pa neskončno bogati. Ganjeni poslušalci so prisluhnili zgodbam, ki so jih pri svojem delu doživele prostovoljke Ho-spica, ob koncu pa se je med zbranimi razvila debata o težavah, ki jih prinaša starost in umiranje v današnji družbi. Tatiana Golob Tatjana Suha je predstavila delo društva Hospic Velenje, katerega članice so tudi prostovoljke iz Zgornje Savinjske doline. (Foto: Roman Mežnar) 8 Savinjske novice št. 23, 5. junij 2015 Iz občin, Gospodarstvo, Organizacije BSH HIŠNI APARATI D.O.O. NAZARJE Predstavili kuhinjski aparat s svetovno novostjo V prenovljenih razstavnih prostorih v Ljubljani je podjetje BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje s Tejo in Jani-jem, znanima kuharjema iz TV šo-va Gostilna, predstavilo univerzalni kuhinjski aparat Bosch MaxxiMUM s svetovno novostjo - funkcijo Sen-sorControl. Razvoj tega univerzalnega kuhinjskega aparata, ki je rezultat 60 let izkušenj in proizvodnje kuhinjskih aparatov, je Bosch zaupal tovarni BSH v Nazarjah. Tukaj že preko dvajset let proizvajajo male gospodinjske aparate. V tem času je bilo narejenih že več kot 85 milijonov aparatov. Aparat MaxxiMUM je zelo zmo- Univerzalni kuhinjski aparat Bosch MaxxiMUM je navdušil tudi kuharje na dvorcu Zemono. (Fotodokumenatcija BSH Hišni aparati Nazarje) ŽUPNIJSKA KARITAS MOZIRJE-SMIHEL Zbirajo oblačila in posteljnino Župnijska Karitas Mozirje-Smi-hel ne pozablja ljudi v stiski. O tem pričajo številne akcije, s katerimi pomagajo socialno šibkim. Ena takih bo tudi zbiranje oblačil in posteljnine ta konec tedna. Tokrat so omenjeni artikli namenjeni potrebam Škofijske karitas Celje. Vse tiste, ki se bodo odločili, da z oblačili in posteljnino pomagajo socialno šibkim, bodo pričakali v CENTER ZA DRUŽENJE MLADIH REČICA OB SAVINJI Prenova objekta nekdanje hranilnice v teku gljiv (kar 1.600 W) aparat z do 120 uporabnimi funkcijami, kot so gnetenje, stepanje, rezanje, mletje ter mnogo drugih. Ima avtomatski dvig ročice, zelo veliko, 5,4 l posodo in po novem tudi funkcijo Sen-sorControl. Ta avtomatsko zazna popolno pripravljeno smetano ali sneg iz beljakov in mešalno metlico samodejno ustavi v pravem trenutku. Ta inovativna funkcija in zmogljivost aparata MaxxiMUM sta navdušili tudi kuharje v gostilni »Pri Lojzetu« na dvorcu Zemo-no, zato je v njihovi kuhinji v dnevni rabi. Marija Lebar V teh dneh je v središču Rečice ob Savinji zelo živahno. Nadaljujejo s prenovo objekta nekdanje hranilnice. Dela bodo končali v prvih dneh junija, uradna otvoritev je načrtovana za sredo, 10. junija, ko se bo ob 16. uri pričel pester program. Slovesnosti bo prisostvoval predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, zato organizatorji pričakujejo številčen obisk. Stavba bivše hranilnice ali po novem CDM - center druženja mladih, je že nekaj let v lasti občine in je bila nujno potrebna sanacije. Občina sedanjo fazo obnove delno financira iz sredstev po 23. členu zakona o financiranju občin. Po besedah župana Vinka Jeraja, je občina od države dobila okoli 16.000 evrov. Sama bo iz proračuna prispevala še približno tolikšen znesek. Tako bodo na objektu, v katerega bodo zaradi sedanje prostorske stiske na osnovni šoli preselili tudi knjižnico, prostor pa bo v njem našla še kakšna dejavnost. Prenovili bodo stavbno pohištvo, fasado in dotrajano streho. Zaradi omenjenih prenovitvenih del je bila nekaj časa zaprta cesta proti kulturnemu domu na Rečici ob Savinji. Marija Lebar Dela na sanaciji nekdanje hranilnice (Foto: LM) MOZIRJE Cesta zaprta zaradi menjave vodovodnih cevi Mozirska Komunala je v tem tednu pričela z deli na cesti v Loke. Gre za menjavo 200 metrov vodovodnih cevi, saj so na tem območju zaznali največje izgube. Istočasno bodo ob cestišču naredili pločnik. Zaradi del bo na odseku od ceste v Gaj do križišča ceste za Nove Lo- ke cesta zaprta vsak delovni dan od 8. do 14. ure. Dela bodo predvidoma zaključena do 24. junija. Obvoz je urejen po cesti Loke-Nazar-je. Naročnik del je Občina Mozirje, vrednost projekta pa je okrog 35 tisoč evrov. ŠS mozirskem župnišču. Zbiranje bo potekalo v petek, 5. junija, od 9. do 12. in od 16. do 19. ure ter v soboto, 6. junija, od 9. do 12. ure. Prostovoljci ob tem prosijo darovalce, da čista oblačila in uporabno posteljnino zapakirajo v kartonske škatle ter na njo vpišejo vsebino. Poudarjajo, da tokrat ne zbirajo igrač in obutve. Marija Šukalo Začetek del na cesti v Loke (Foto: ŠS) Savinjske novice št. 23, 5. junij 2015 9 Organizacije, Iz občin V ZAVODU RUJ NA DNEVU ODPRTIH VRAT V NAZARJAH PREDSTAVILI SVOJE DELO Preko programov nudijo pomoč brezposelnim osebam V Nazarjah v Obrtniški ulici deluje Zavod Ruj, center za izobraževanje, usposabljanje in rehabilitacijo, Velenje. Kakšne naloge opravljajo, so obiskovalcem predstavili na dnevu odprtih vrat, ki so ga izvedli 22. maja. Zaposleni na Ruju iz leta v leto opravljajo več aktivnosti za svoje naročnike. So izvajalci za storitve na trgu dela. V njihovem primeru so naročniki v največji meri delodajalci, Zavod RS za zaposlovanje, ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. IZVAJAJO MEDSEBOJNO SKUPINSKO PODPORO V programu vseživljenjske karierne orientacije brezposelnim osebam, iskalcem zaposlitve pomagajo pri izbiri poklica, pri učenju veščin vodenja kariere, prepoznavanju njihovih sposobnosti, pomagajo jim pri iskanju zaposlitve in informacijah o do/prekvalifikaciji in podobno. Izvajajo medsebojno skupinsko podporo, v okviru katere udeleženci spoznavajo, da s svojimi težavami niso ostali sami in da jih lahko ostali bogatijo in jim pomagajo s svojimi izkušnjami. V letu 2013 se je na štirih lokacijah, Nazarje, Velenje, Slovenj Gradec in Prevalje, ob Rujevi podpori zaposlilo 623, v letu 2014 pa 389 ljudi. PROGRAM ZAPOSLITVENE IN POKLICNE REHABILITACIJE Za osebe, ki imajo zdravstvene ovire pri iskanju zaposlitve in so uspešno zaključili medicinsko rehabilitacijo, se običajno začne program zaposlitvene in poklicne rehabilitacije, ki ga prav tako izvajajo. Namenjen je invalidnim osebam oziroma ljudem, ki še nimajo tega statusa. V program vstopajo ljudje, ki so dolgotrajno brezposelni, na prvi pogled v brezizhodni zaposlitveni ali poklicni situaciji in ki imajo zdra- vstvene težave ali druge socialne oviranosti pri zaposlovanju. Veliko ljudi prihaja v program, ko ne morejo več opravljati poklica in potrebujejo zaposlitveno rehabilitacijo (zaradi poškodb pri delu, poklicni bolezni, po prometnih nesrečah, odsotnosti delovnih navad ali izkušenj ipd.). Ocenjujejo delazmožnost, za kar pripravijo predlog mnenja za zavod za zaposlovanje, usposabljajo jih za ustrezna, zdravstvenemu stanju primerna dela, jim pomagajo pri zaposlovanju. Pri tem je potreben intenziven kontakt z delodajalci. TIMSKA OBRAVNAVA VSAKEGA POSAMEZNIKA OMOGOČA CELOVIT PRISTOP Na zavodu ob tem vsakomur nudijo pomoč pri sprejemanju lastne invalidnosti, pri izboru lastnih zaposlitvenih ciljev, razvijanju socialnih spretnosti in veščin, pomoč pri iskanju ustrezne zaposlitve in podobno. Glede na dobre rezulta- te, saj so v okviru rehabilitacije doseženi dobri rezultati v zaposlitvah ipd., se je v lanskem letu povečalo koncesijsko delovanje tudi na območje Slovenj Gradca. PROGRAM SOCIALNE VKLJUČENOSTI Tretji program, ki ga izvajajo v Nazarjah in po novem tudi v Slovenj Gradcu, je program socialne vključenosti. V njem trenutno sodeluje 25 oseb. Gre za osebe, ki imajo status nezaposlji-ve osebe. Vsakodnevno so v aktivnosti vključeni po šest do osem ur. Ko krepijo socialne veščine, so delovno okupirani, mentorji jim pomagajo pri iskanju potencialov, pri krepitvi kreativnosti in izvedbi lažjih del, ohranjanju delovnih navad. V program se vključijo predvsem ljudje, ki so obiskovali šole s prilagojenim programom, Ciri-us Kamnik in podobne zavode. V programu delujejo tudi na trgu, ko si prislužijo nagrado z delom, ki ga zmorejo. V programu socialne vključenosti osebe izvajajo lažja dela in so delovno okupirane. (Foto: Benjamin Kanjir) OBČINA LUČE Do poletja povsem prenovljena cesta proti Planici V teh dneh bo na javnem razpisu izbrani izvajalec Asfalting d.o.o. začel z asfaltiranjem javne poti - ceste Planica-Ravne, ki vodi iz Podvo-lovljeka proti Planici. Občina Luče ima sredstva za dokončanje investicije rezervirana v proračunu 2015. Spodnji, grobi ustroj ceste so pripravili že lani in počakali čez zimo, da se je dodobra utrdil. Letos so objavili javni razpis za asfaltiranje, na katerem je bil izbran najugodnejši ponudnik gradbeno podjetje Asfalting iz Ljubljane. Povsem pre- novili bodo 4.700 m ceste, investicija bo z asfaltiranjem in nekaterimi manjšimi deli ter skupaj z davkom na dodano vrednost po predvidevanjih stala okoli 220.000 evrov. Občina Luče je na svoji spletni strani objavila obvestilo o popolnem zaprtju ceste za promet, in sicer od 1. junija do 15. junija, ko morajo biti dela dokončana. Za zaporo je pridobila potrebno dovoljenje in bo ustrezno označena s prometno signalizacijo. Marija Lebar SKRB ZA PRIDOBITEV NOVIH DEL V Zaposlitvenem centru Ruj, ki obstaja od leta 2006, ki prav tako deluje na tej lokaciji, je redno zaposlenih 16 oseb. Zaposleni so invalidi na zaščitenih delovnih mestih, kjer opravljajo lažja, prilagojena dela. Za svoje delo prejemajo plače, kar jim omogoča potrditev lastne vrednosti in občutek, da so enakovreden del družbe, saj sami poskrbijo za lasten zaslužek, niso odvisni od socialnih pomoči. Za zaposlitveni center je potrebno skrbeti za nova dela, ki jih odstopijo odgovorni ljudje lokalne skupnosti. V novem obdobju so pričeli z brizganjem plastike, izdelovanjem ušesnih znamk za drobnico, s sestavljanji delov za gospodinjske aparate in avtomobilsko industrijo. Benjamin Kanjir 10 Savinjske novice št. 23, 5. junij 2015 Organizacije, Čestitke, Oglasi ZGODBE ZAPISANE V KAMNU V Solčavi bogatejši za stalno razstavo fosilov V okviru 3. Festivala gorskega lesa so v Centru Rinka 23. maja pripravili predavanje o geoloških najdbah v Kamniško-Savinjskih Alpah. Obiskovalcem so predstavili izsledke projekta Cavetour - čez-mejno turistično koriščenje podzemnih jam v vzhodnih Karavankah. Slednji je bil izbran v okviru spregovorila Tomaž Hiti in dr. Jure Žalohar. »Zaradi triasnega morja pred več kot 240 milijoni leti ne moremo spregledati izjemnih ostankov rib in vodnih plazilcev. Enako velja za ohranjene nevretenčarje, od različnih rakov do morskih lilij. S takimi nahajališči se lahko pohvalijo le redki na svetu,« sta poudari- Fosilna najdba iz Robanovega kota - trijasna ribica, stara 240 milijonov let (Foto: Marija Sukalo) V solčavski mežnariji je na ogled veliko število eksponatov. (Foto: Marija Sukalo) solčavsko mežnarijo, kjer so razstavljeni eksponati. V vitrinah je na ogled več kot sto maket rastlin in živali, ki prikazujejo morsko življenje pred več kot 240 milijoni let. Med drugim so izjemne najdbe iz srednjega triasa, zaradi katerih se Slovenija uvrša med naj- pomembnejše lokacije triasnih fosilov na svetu. Odprtje stalne razstave so popestrili z razstavo filatelističnega gradiva na temo fosilov. To je pripravil Benjamin Bezek in bo na ogled skozi vse poletje. Marija Šukalo operativnega programa Slovenija--Avstrija 2007-2013, ki ga financira Evropski sklad za regionalni razvoj in je plod čezmejnega sodelovanja. O fosilih in nastajanju razstave Zgodbe zapisane v kamnu sta la geologa. Pri tem sta izpostavila prizadevanja svojih prijateljev, ki so jim bili v veliko pomoč, ter domačinov, ki so sodelovali pri realizaciji projekta. V drugem delu druženja z raziskovalci so se obiskovalci podali v Savinjske novice št. 23, 5. junij 2015 11 Ljudje in dogodki ZLATOPOROČENCA MARIJA IN IVAN SENICA Z DOL-SUHE Vnuki dokaz, da sta življenjsko pot pravilno začrtala Predzadnjo nedeljo v maju sta v cerkvi svetega Kancijana na Rečici ob Savinji poročne zaobljube po petih desetletjih skupnega življenja obnovila Marija in Ivan Senica. Mašo je tokrat sooblikovalo njunih pet od sedmih otrok z družinami. Mariji je zibka tekla v Žekovcu, osnovno šolo pa je obiskovala v Mozirju. Otroštvo in mla- Zidarnove ob družinskih srečanjih razveseljuje kar dvaindvajset vnukov. Štirje rastejo na domačiji, v neposredni bližini domače hiše še štirje, v Nizki trije in v Šmihelu osem. Marija in Ivan sta zaradi slednjega srečna, saj je, kot sama pravita, to dokaz, da sta svojo življenjsko pot pravilno začrtala. Vzgojila sta pridne Zakonca Marija in Ivan Senica (sedita s šopkom in svečo) sta poročne zaobljube po petih desetletjih skupnega življenja obnovila pred številnimi svati. (Foto: Marija Šukalo) in bogaboječe ljudi. Marija je delala na kmetiji, Ivan pa je služil kruh v takratnem nazarskem Glinu, kjer je dočakal upokojitev. »Vseskozi sva vlagala v kmetijo in kupovala različne stroje. Nikdar nisva pomislila, da bi se podala na dopust ali daljši izlet. Tu pa tam smo se z otroki podali peš v bližnje kraje. Sama pa sva odšla na kakšno kopanje v To-polšico. Prvič sva se na dopust v zdravilišče podala pred nekaj leti, a mi je tisti teden bilo tako dolgčas, da sem se mislila vrniti,« pravi Marija in zatrjuje, da ji je poklic šivilje zelo znižal strošek oblačil družini, saj je pogosto sama sešila vse potrebno za dom. »V življenju smo se znali tudi poveseliti. Že več kot pol stoletja pojem v cerkvenem pevskem zboru. Približno dvajset let sem bil član moškega pevskega zbora pod taktirko Darka Atelška,« se smeji Ivan in dodaja, da se je skusil tudi kot igralec v številnih gledaliških igrah rečiškega kulturnega društva. Bil je tudi član rečiških gasilcev. Danes se kljub temu, da sta že osivela, zakonca Senica še ne data. Pri delu na kmetiji priskočita na pomoč sinu Marku, ki je prevzel gospodarjenje. Prosti čas pa namenjata vnukom, ki ju radi obiščejo. Tedaj se pri Zidarnovih slišita pesem in smeh. Marija Šukalo dost sta ji minili v pomanjkanju in trdem delu na manjši kmetiji. Kljub temu je uspela končati šolo za šiviljo. Tudi pri Zidarnovih na Suhi niso poznali obilja, le trdo delo in odrekanje. Ker je bil Ivan namenjen za gospodarja na domačiji, šolanje ni bilo mogoče. Se pa rad spomni osnovnošolskih dni na Rečici ob Savinji. Na poti v šolo ali domov so tam pa tam ušpičili kakšno vragolijo. Že zelo mlad je prevzel vlogo domačega gospodarja, saj je bil oče vojni invalid in je težko opravljal kmečka opravila. Pri svojih rosnih sedemnajstih je prvič srečal Marijo, ko je pasla živino v Žekovcu. Dekle mu je bilo sicer všeč na prvi pogled, a niti v sanjah ni pomišljal, da bo postala njegova sopotnica skozi življenje. Njuno znanstvo je namreč trajalo skoraj tri leta, preden sta se odločila za zakon. »Vzela sta se« v maju pred petimi desetletji in s skupnimi močmi začela obnavljati Zidarnovo domačijo. Ta je namreč doživela razdejanje ob plazu, ki jim je poškodoval sprednjo steno hiše. A kjer je volja, je pot, pravita zakonca Senica in povesta, da so jima bili v veliko pomoč tudi sosedje. Z leti je družina rasla. Na svet so privekali Marija, Rozika, Martina, Janez, Danica, Marko in Barbara. »Roziko je bog vzel k sebi pred nekaj leti zaradi raka,« razlaga Ivan in dodaja, da sta se tako njegova Marija kot Rozika že v mladosti odločili za »služenje« Bogu in se preselili h klari-sam. Ostali so si ustvarili družine. CENTER STAREJŠIH GORNJI GRAD Majski izlet na Brezje Mesec maj je bil v Centru starejših Gornji Grad zelo pester in poln zanimivih dogodkov. Stanovalci centra so bili v pričakovanju prav zaradi posebnega dogodka, njihovega izleta na Brezje. Pot še zdaleč ni bila dolgočasna. Diakon Stanislav Čeplak, ki že vrsto let sodeluje s centrom, je tokrat odigral tudi vlogo vodiča in poskrbel za prigode, šale in hkrati za predstavitev zanimivosti, ki jih videli med potjo. Na Brezju so se udeležili maše, ki jo je vodil pater Leopold Grčar, asistiral je diakon Čeplak. Po lepo doživetem obredu so si z zanimanjem ogledali cerkev Marije Pomagaj, še posebej njen čudovit oltar. Kosilo so si privoščili v Radovljici, nato so se polni prijetnih vtisov odpravili nazaj v Gornji Grad. Dolgo pot nazaj so si krajšali s prepevanjem pesmi. Da je bilo petje še bolj ubrano, jih je na kitari spremljal eden od spremljevalcev. ŠS Izletniki iz Centra starejših Gornji Grad so se udeležili maše na Brezjah. 12 Savinjske novice št. 23, 5. junij 2015 Zgodovina in narodopisje Spomini na nekdanje drvarje (13) Piše: Aleksander Videčnik ROKODELSKI POMOČNIKI NA LJUBNEM Na Ljubnem je bilo po prvi svetovni vojni veliko obrtnikov. Šlo je za široko gospodarsko zaledje, tja do Solčave. Številne obrtne delavnice so zaposlovale delavce »pomočnike«, ki niso bili povezani v skupni organizaciji, zato so koncem leta 1928 sklenili ustanoviti svoje stanovsko društvo. Po predložitvi pravil oblastnim organom so pričeli z delom 1. 1. 1929. Glavna pobornika za vse dogajanje sta bila Jože Brunet, kovaški pomočnik, in Vili Fludernik, krojaški pomočnik, oba živeča na Ljubnem. Sprva so si zadali za nalogo delovati bolj na kulturnem področju, vendar so že istega leta (1929) pričeli vplačevati v skupen solidarnostni sklad, iz katerega so dajali posojila. Društvo so poimenovali Rokodelsko pomočniško društvo Edinost, Ljubno. Že ime v zadostni meri pove, da gre v bistvu za delavsko organizacijo, ki se ukvarja tudi s kulturno dejavnostjo, in še česa za ljudi zanimivega so se lotili. V bistvu je to bil zametek gibanja med rokodelskimi pomočniki, treba je pač upoštevati tedanje razmere, ki so omejevale odkrite nastope delavcev. Društvo je imelo pečat, članske izkaznice in značke. Ko sem pred leti vse to pisal, je še bila ohranjena blagajniška knjiga društva iz leta 1929 dalje. Vili Fludernik se je dobro spominjal društva, saj je bil društveni blagajnik. Najprej so igrali razne igre, z njimi so gostovali v raznih krajih. Odnosi med mojstri in pomočniki so bili v redu, člani so čutili v društvu stanovsko organizacijo in povezavo skupnih hotenj. Ko so se pomočniki organizirali, so bili močnejši - delodajalci so kar precej upoštevali njihove zahteve, pomembno pa je bilo dajanje posojil svojim članom. Solidarnostna blagajna je pomenila zelo veliko. Če so se srečali s težavami, so se pogovorili za skupna stališča. ORGANIZATORJI JSZ V DOLINI V dolini so se postopno oblikovali pripravljalni odbori za ustanavljanje delavskih organizacij v povezavi z Jugoslovansko strokovno zvezo (JSZ) s sedežem v Ljubljani. Naj pojasnimo, da je to bila sindikalna organizacija krščanskih socialistov. Med vidne predstavnike JSZ v tridesetih letih velja omeniti Jožeta Rozmana iz Jesenic, ki je bil hkrati urednik glasila JSZ Delavska pravica. V Ljubljani je v centrali JSZ delal tudi kot strokovni tajnik. V naši dolini je poskrbel za številne delavske povezave. V tistem obdobju je opisal svoje delo v naši dolini takole: »Glede organizacije in organiziranja lesnih delavcev v Nazarjah bi želel poudariti, da smo imeli zelo dobro in nadvse agilno delovno skupino in tako uspeli organizirati številne delavce. V Nazarjah smo imeli lahko delo, v primerjavi z drugimi delavci v dolini, kjer so delavce ustrahovali podjetniki. To je bilo ob veliki brezposelnosti lahko razumeti. Delavci so se pač bali za svoj kruh. Takemu stanju je bila kriva tudi tedanja, zelo šibka zakonska zaščita delavstva. Največ groženj lastnikov je bilo v obrtniških žagah in žagarskih lastnikih. Še na slabšem so bili kmečki delavci, ki so bili nerazgledani in povsem zakonsko nezaščiteni. V njihove vrste do sedaj nismo prodrli. Tu je odpor delodajal- cev še veliko večji. Le počasi je pri delavstvu rasla zavest in sindikalna pripadnost. Marsikje niso razumeli, da so v skupnem boju močnejši. Odlično je delala delavska organizacija v Mari-jingradu, seveda pač po zaslugi inž. Alojza Žu-merja.« VELIKE POLITIČNE SPLETKE Takratna SLS (Slovenska ljudska stranka) je že leta 1936 pričela z gonjo proti JSZ. Tudi s pomočjo škofije so delovali napadalno in trdili, da je JSZ marksistična, edino krščanska pa je Zveza združenih delavcev. Tedanja vlada je prisluhnila vsem mogočim trditvam skrajno desno usmerjenih skupin in organizacij in v navodilih ministrstva za socialo (vlada Stojadinovica in pozneje Cvetkovica). Ta navodila o volitvah delavskih zaupnikov iz leta 1939 so omogočala izvolitev delavskega zaupnika ne glede na število delavcev v podjetjih. Tako je vsak, še tako majhen obrtnik imel delavskega zaupnika. Seveda je število teh neverjetno poraslo. Kot primerjava služi podatek, da je ZZD imela leta 1937 le 38 zaupnikov, leta 1939 pa kar 665. Mnogi voditelji ZZD so kmalu (1941) pokazali pravo barvo in vstopili v vrste najbolj zagrizenih nasprotnikov osvobodilnega gibanja. ORGANIZACIJA DELAVCEV V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Trdimo lahko, da je prva delavska organizacija zaživela v Marijingradu v Nazarjah. Takrat je Nazarje bilo le majhen zaselek. Organizacija delavstva je bila gibalo nadaljnjega razvoja JSZ po dolini. Nekateri razgledani delavci v Nazarjah, kot je bil denimo Anton Krajnc, delovodja v Ma-rijingradu, so po svojih močeh vplivali na delavce, zaposlene pri zasebnikih, da se organizirajo v delavsko organizacijo. Krajnc je dal pobudo za prvi sestanek zadreč-kih delavcev, sestanek pa so preprečili orožniki. Tako je začela priprave na ustanovitev delavske organizacije skupina delavcev na Ljubnem. Glavna gonilna sila je bil Franc Naraks. V Šmar-tnem ob Dreti si je za organizacijo izredno prizadeval Jože Purnat. Hkrati so se pričele priprave za organiziranje v JSZ v Novi Štifti, v Gornjem Gradu, pripravljalna skupina v Solčavi je vključevala tudi delavce iz Luč. Lahko zapišemo podatek, da so v okolici Ljubnega začetki organiziranja že v letu 1934, za ustanovitelje delavske organizacije v Solčavi pa velja letnica 1938. Vse te skupine so v mezdnem gibanju leta 1938 tesno sodelovale. Ponovno poudarjamo, da je bila nazarska delavska organizacija v Zgornji Savinjski dolini prva, saj je bila ustanovljena leta 1929, delo na ustanovitvi pa je pričelo leta 1928. Posebno pozornost smo že namenili ljubenski organizaciji, ki je delovala zelo povezano in je tako uspešno zastopala interese delavcev, članov JSZ. Nadaljevanje prihodnjič. Ugledni »graščinski« gozdar Jože Urank z zemljemirci na Menini pred drugo svetovno vojno Savinjske novice št. 23, 5. junij 2015 13 Nasveti, Organizacije Pomen nege gozda (2) MARIJAN DENŠA, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov, Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje NEGA TEMELJI NA POZITIVNI IZBIRI Pri izboru največkrat upoštevamo načelo pozitivne izbire. Pospešujemo drevesa z dobrimi (ciljnimi) lastnostmi. To so predvsem zdravje in vitalnost drevesa, kakovost debla, posebnost drevesnih vrst (npr. češnja v bukovem sestoju). Drevesom, ki jih izberemo zaradi ciljnih lastnosti, pravimo izbranci. Okolje jim oblikujemo s posekom dreves, ki jih ovirajo pri rasti in razvoju. Tem drevesom pravimo tekmeci ali konkurenti. Tudi konkurenti so ponavadi kvalitetna drevesa, vendar imajo manj dobrih oziroma želenih lastnosti kot izbranci. O negativni selekciji govorimo, ko načrtno odstranjujemo za gozd škodljiva drevesa. To so poškodo- vana drevesa v ujmah, drevesa, ki so jih napadle žuželke, na primer podlubniki, in drevesca v mladem gozdu, ki ovirajo rast večjega števila drugih drevesc, pravimo jim pre-drastki. POSREDNA IN NEPOSREDNA NEGA Nego gozda delimo na neposredno in posredno. Obe negi sta med seboj povezani in se dopolnjujeta. Neposredna ali direktna nega so naši direktni ukrepi (izvajanje del) v gozdu (rahljanje, čiščenje, izbiralno redčenje, pomladilvena sečnja, oblikovanje gozdnega roba in drugo). Od tega, kako, kdaj in kolikokrat te ukrepe izvajamo, so odvisne reakcije dejavnikov gozdnega ekosi-stema (rastlin, gliv, živali, tal, idr.) in njihovo medsebojno kasnejše delovanje skozi daljše obdobje. Posredno nego gozda imenujemo tudi avtonega gozda. Za primer začnimo kar pri naravni obnovi - pomlajevanju gozda. Z oblikovanjem velikosti in oblike se-stojne vrzeli s pomladilveno seč- njo pospešujemo ali zaviramo razvoj določenih (drevesnih) vrst. Večja bo vrzel, več drevesnih vrst bo v novem sestoju. Če izvedemo nego že v mladju, je sestoj praviloma stabilnejši in kvalitetnejši skozi svoje celotno dobo, kot če nego zamudimo. Kadar pri redčenju izbrancu namesto enega odstranimo dva ali tri konkurente, dobi ta več rastnega prostora in oblikuje močnejšo krošnjo. S polnilnim slojem namesto z obžagovanjem vej čistimo veje odraslim drevesom. S tem izboljšujemo kvaliteto sestoja in hkrati zaviramo razvoj robidovja. Gozd neguje gozd. SEČNJA JE UKREP NEGE Pravilno izveden posek drevja, opravljen na osnovi strokovne izbire drevja za posek (odkazila) je osnovni in najpomembnejši ukrep nege. S posekom drevja na osnovi izbire istočasno pridobivamo les, krepimo preostalo drevje v sestoju in usmerjamo razvoj sestoja v želeno smer. Če posek in ostala dela pri pridobivanju lesa niso izvedena pravilno, lahko pride do velikih poškodb preostalega drevja, podmladka, mladovja, gozdnih tal in prometnic. S tem je vse naše dosedanje delo v gozdu razvrednoteno. Zato Zavod za gozdove Slovenije organizira za lastnike gozdov številne delavnice in tečaje za varno in pravilno delo v gozdu. ■ Sečnja je osnovni ukrep nege. PRAZNOVANJE KRAJEVNE SKUPNOSTI KOKARJE Pogostitev starejših krajanov potekala v vzdušju lončarjenja Ob svojem praznovanju je ko-karska krajevna skupnost pripravljala tradicionalni lončarski praznik, ki je bil predviden za 23. maj. Zaradi dežja je glavnina praznovanja odpadla, nekaj družabnega dogajanja pa so prestavili v prostore gasilskega doma v Lačjo vas. Izvedba sicer bogatega programa ni bila mogoča, kljub temu pa so organizatorji poskrbeli za prijetno pogostitev najstarejših krajanov. Le-te sta pozdravila tako župan nazarske občine Matej Pečovnik kot predsednica krajevne skupnosti Andreja Zupan. Skupnemu kosilu, ob katerem so krajani veselo po-kramljali, je sledil kulturni program. Pripravili so ga člani Društva upokojencev Nazarje, pri izvedbi so Skeč, ki ga je s skupino kulturnikov upokojencev pripravila Ana Škotnik, je vse zbrane dodobra nasmejal. (Fotodokumentacija ZŠ) se jim pridružili učenci OŠ Nazarje, ki so jim starejši krajani z veseljem prisluhnili. Pevci, ki se predstavljajo pod imenom Lončarji, so zapeli kar nekaj pesmi svoje mladosti. Sledil je skeč, ki ga je s skupino kulturnikov upokojencev pripravila Ana Škotnik in je zbrane dodobra nasmejal. Kljub temu, da je glavnina lončarskega praznovanja odpadla, so zbrani vseeno preživeli lep popoldan. Lahko so si ogledali tudi razstavljene lončarske izdelke, ki so jih nekaj tednov prej ustvarili njihovi sokrajani na lončarski delavnici. Slednjo je vodil Uroš Potočnik, akademski slikar, ki na OŠ Nazarje poučuje likovno umetnost. Tatiana Golob 14 Savinjske novice št. 23, 5. junij 2015 Ljudje in dogodki MARTIN SLAPNIK IZ SOLČAVE Bodo lesene žare našle pot v Rusijo? Izpod rok Martina Slapnika iz Solčave je luč ugledalo že veliko zanimivih predmetov iz lesa, a eden še posebej izstopa. V projektu, ki ga je lani izvajala Ljudska univerza Velenje, Med drevesom in zibelko, je Slapnik zgodbo nadgradil in izdelal žaro iz lesa. Poleg tega izdeluje lesene izdelke po trenutnem navdihu, pa naj bodo to solčavske ovce, kuhalnice ali lesene posode. Sla-pnik še čebelari, z ženo kmetuje na Polzeli, letošnje poletje pa bo z družino preživel v Švici. POZIMI DELA IZ LESA Dolgih deset let je Slapnik z ženo preživel na Klemenči jami kot oskrbnik koče. Izkusil si je delo z ljudmi, sedaj pa že nekaj let z velikim zadovoljstvom dela z lesom. Po poklicu tesar se je za izdelavo unikatnih lesenih izdelkov odločil po tem, ko težkega dela zaradi poškodbe ni mogel več opravljati. Ker so zime v Solčavi dolge, se pravočasno založi z lesom in jih preživlja v delavnici. Projekta Med drevesom in zibelko se je udeležil z željo, da se še kaj novega nauči in z izkupičkom je bil zadovoljen. Tako praktični kot teoretični del, kjer so se posvetili ekonomiji in prodaji, sta mu bila všeč in tekom projekta je izdelal najbrž najbolj izstopajoč izdelek, leseno žaro. ŽARE BOLJ ZA TUJINO Kot je povedal, je smrt del življenja in so deže- DAN MLADOSTI V ŠMARTNEM OB DRETI Šmarčki »titovi Vikend pred 25. majem, datumom, ki je bil v bivši Jugoslaviji zelo velikega pomena za vse mlade, takrat se je namreč praznoval dan mladosti, je bilo v Šmartnem ob Dreti veselo in hkrati slovesno. V soboto je namreč potekalo 3. srečanje mladincev, ki so v Šmartnem še odraščali pod Titovo zvezdo. Kljub slabemu vremenu se je srečanja udeležilo petnajst, vsaj po srcu mladincev, ki druženja niso izrabili za razpravljanje o političnih razmerah takrat in danes, ampak predvsem za obujanje spominov na mladostna leta, za razne zabavne igre in seveda plesanje na jugo nostalgič-no glasbo. Kot že na srečanjih poprej, so tudi letos poskrbeli za izobraževalni del, saj so na ogled pripravili obilo literature o življenju v bivši Jugoslaviji. Zaradi slabega vremena je odpadlo sajenje smrečice, za povrh so ugotovili, da je smreki, ki so ju posadili na prejšnjih dveh srečanjih, uničil žledolom. Slabi volji se kljub temu niso prepustili, rajši so se osredotočili na balinanje in druge zabavne igre ter tako v veselem vzdušju preživeli svoj dan mladosti v Šmartnem ob Dreti. TG V projektu Med drevesom in zibelko je Martin Slapnik zgodbo nadgradil in izdelal žaro iz lesa. (Foto: Štefka Sem) le, kjer žare postavljajo na kamine, v dnevne sobe ter jih ne pokopljejo, kot pri nas. Tam dajejo žaram poseben poudarek in lesene žare so bolj namenjene tujemu trgu kot domačemu, čeprav se tudi pri nas prodajajo. Tekom projekta je navezal stik z ruskim trgom in mogoče bodo kvalitetne in unikatne lesene žare iz Solčave odpotovale ravno tja. Turisti, ki jih na Solčavskem ni malo, njegove izdelke najdejo v Rinki ali pri njem doma. Njegovi predmeti krasijo domove v Avstraliji, Rusiji, Ameriki, na Bližnjem vzhodu ... Večina kupi en predmet in se nato še vrne po več, je svoje izkušnje s prodajo povedal Slapnik in nadaljeval, da se letos podaja v Švico z določenim namenom. Na kmetiji, kjer ima prijatelje, bo pomagal pri delu, izdeloval lesene izdelke in iskal nove posle. POLETI ČAS ZA KMETOVANJE Pestre načrte ima tudi na področju kmetovanja. Na kmetiji na Polzeli, od koder prihaja njegova žena, že nekaj let pridelujeta ekološko zelenjavo. Na njivah pridelata krompir, domači česen, paradižnik, solato in še kaj se najde. Ker se zavedata, da vse več ljudi težko shaja, sta razmišljala tudi o tem, da bi nekaj zemlje dala v obdelavo tistim, ki bi jim pridelana hrana pomagala lažje preživeti. Slapnik se zaveda, kako pomembna je samooskrba in zdrava hrana, zato na kmetiji sčasoma načrtuje prodajo le-te in tudi lesenih izdelkov. Leto je zanj očitno ravno prav dolgo in razporejeno, polovica ga pripada lesu, druga polovica kmetovanju in s tem je zadovoljna cela družina. Štefka Sem mladinci« nadaljujejo s tradicijo Petnajst »mladincev« je obujalo spomine na mladostna leta v bivši Jugoslaviji. (Fotodokumentacija TJ) Savinjske novice št. 23, 5. junij 2015 15 Organizacije DELAVNICE V PROJEKTU MLADI VETER Predstavitev kampa Menina Sobota v začetku maja je za slušatelje delavnice Mladega vetra minila v naravi. V kampu Menina jih je pričakal lastnik Jure Kolenc z zgodbo o nastanku, delovanju in naprednem vodenju turizma. Kamp je zanimiv za tujce in za domačine, saj ponuja sodoben koncept preživljanja prostega časa in bivanja v naravnem okolju. Gostje se vračajo, kapacitete rastejo. Zanimiva zgodba je navdušila prisotne, ogled kampa in vrvohodstvo v adrenalinskem parku pa je dodatno popestrilo obisk. Kolenc je spregovoril prisotnim za mizo na terasi. Zgodba uspeha je bila vsem pred očmi. Strategije napredka, je povedal, se je v veliki me- ri učil od gostov Nizozemcev, Belgijcev in še koga. Njihov način življenja, dela in razmišljanja je drugačen od našega. Poudaril je povezovanje s konkurenčnimi dejavnostmi, ki lahko pripomore k skupnemu uspehu. Sodelovanje s Šaleško dolino že prinaša nove razsežnosti, saj je širitev navzven in čez mejo nujno potrebna. S širše zasnovano promocijo doline lahko dosežemo dlje v svet. Z dobrim poznavanjem naše kulturne in naravne dediščine se lahko prodamo turistom na najboljši možen način, zagotavlja vodja kampa. Ogled hiše iz hlodov, velikanskega kurišča, savne in drugih zanimivosti se je končal v adre- Lastnik kampa Menina Jure Kolenc (desno) je slušateljem delavnice Mladega vetra predstavil kamp, uspehe v turizmu in razloge zanje. (Foto: Slavica Tesovnik) Sprehod po visoko ležečih vrveh in preprekah je dobro varovanim vrvohodcem povzročil nekaj truda in naprezanja. (Foto: Slavica Tesovnik) nalinskem parku. Sprehod po visoko ležečih vrveh in preprekah je dobro varovanim vrvohodcem povzročil nekaj truda in naprezanja, a ob koncu je v žerjavici pripravljena malica bolje teknila prav zaradi premaganih preizkušenj. Slavica Tesovnik DRUŠTVO UPOKOJENCEV MOZIRJE Po Dravinjski dolini in haloških gričih Mozirski upokojenci so se 20. maja podali na celodnevno poučno potepanje po Dravinjski dolini in haloških gričih. S kolektivom Zelenega turizma so preživeli čudovit dan. Njihova prva postaja je bil baročni dvorec Štatenberg, kjer so jih za dobrodošlico pogostili s haloško gibanico in aperitivom ter jih ogrnili v plemiška ogrinjala, da so se med ogledom počutili »grofovsko«. Nato so se vkrcali na turistični vlakec Makolčan, ki jih je v spremstvu turističnega vodnika popeljal skozi trg Makole in po zanimivi formi vivi skozi vas Jelovec do najdaljše kraške jame na Štajerskem - jame Belojače in do vhoda v rudnik črnega premoga Šega. Pot so nadaljevali do ekološke kmetije Volk v Starem Gradu, kjer so se v senci mogočne lipe okrepčali z bogračem in odžejali. Sledil je ogled samostanskega kompleksa nun dominikank v Studenicah pod Bočem, nato so se odpeljali v Dole, kjer so si ogledali zanimiv učni poligon za samooskrbo ddr. Ane Volk. Seznanili so se z izdelavo različnih permakulturnih gred in se za nekaj časa skrili pred žgočim soncem v zemljanki in mongolski jurti. Njihova zadnja destinacija je bila okrepčevalnica Zelena dolina v Stopercah, kjer so jih najprej »pozdravile« papige are, ki so v znak dobrodošlice izvajale prave vragolije. Sledilo je še pozno kosilo in odhod domov. Nad izletom so bili prijetno presenečeni, saj se je kolektiv Zelenega turizma zelo potrudil, da so jim predstavili ta predel Slovenije in da jim je bilo lepo. Marija Venek Mozirski upokojenci kot plemiči na dvorcu Štatenberg (Foto: Teodor Krajnc) 16 Savinjske novice št. 23, 5. junij 2015 Kultura, Oglasi 5. REGIJSKA TEKMOVANJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH ZBOROV 2015 Starejši otroški pevski zbor OŠ Nazarje najboljši zbor tekmovanja V Slovenj Gradcu je 22. maja potekalo Regijsko tekmovanje otroških in mladinskih pevskih zborov poimenovano Od Celja do Koroške. Iz Zgornje Savinjske doline sta se tekmovanja ude- 13. REVIJA MLADIH SLOVENSKIH ORGLAVCEV Mojca Krančič igrala v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma ležila dva zbora, in sicer Starejši otroški pevski zbor OŠ Nazarje, ki deluje pod zborovodsko taktirko Katje Gruber, in Otroški pevski zbor OŠ Mozirje z zborovodkinjo Lijano Blagovič. Oba zbora sta se domov vrnila z zlatim priznanjem, na-zarski pa je bil izbran tudi za najboljši zbor tekmovanja. Zbora sta na tekmovanju nastopila v kategoriji otroških zborov, vseh skupaj jih je nastopilo devet. Strokovna komisija, ki so jo sesta- vljali Damijan Močnik kot predsednik in članici Danica Pirečnik ter Manja Gošnik Vovk, je njihovo ubrano petje odlično ocenila. Mozirski zbor je z doseženimi 85,3 točke prejel zlato priznanje, nazarski pevci pa so zopet upravičili svoj sloves in z najvišjim doseženim številom točk na tekmovanju (94) prejeli zlato priznanje z odliko in naslov najboljšega zbora tekmovanja. Tatiana Golob Mojca Krančič z mentorico Barbaro De Costa (Fotodokumentacija GŠ Nazarje) Gallusova dvorana Cankarjevega doma v Ljubljani je gostila 13. revijo mladih slovenskih or-glavcev, ki jo vsako leto organizira Slovensko orgelsko društvo. Na največjih slovenskih orglah se je predstavilo 23 mladih glasbenikov s svojimi mentorji iz 19 ustanov, ki poučujejo orgle na nižji in srednji stopnji. Glasbeno šolo Nazarje je zastopala Mojca Krančič z mentorico Barbaro De Costa in navdušila približno 200 poslušalcev v dvorani. Revija mladih orglavcev vsako leto gostuje na drugih orglah po različnih krajih Slovenije. Želijo si, da bi imeli mladi orglavci čez nekaj let spet priložnost druženja s kraljico instrumentov v Cankarjevem domu. BR Starejši otroški pevski zbor Osnovne šole Nazarje pod taktirko Katje Gruber je prejel zlato priznanje z odliko in naslov najboljšega zbora tekmovanja. (Fotodokumentacija OŠ Nazarje) viFINALI ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU KNAUF PREDELNE STENE IN STROPI SERVISNA IN VZDRŽEVALNA DELA POLAGANJE KERAMIČNIH PLOŠČIC VODOVODNE INŠTALACIJE SLIKOPLESKARSKA DELA ADAPTACIJE STANOVANJ ADAPTACIJE KOPALNIC CENTRALNA KURJAVA POLAGANJE PARKETA Tel .št: 07 0/79 713 E-pošta: info@adaptacije- moder .si Splet: www.gd3ptacije-moder.5i Savinjske novice št. 23, 5. junij 2015 17 Ljudje in dogodki JOŽE JERŠE, NEKDANJI LEGIONÄR IZ BOČNE Zgodba življenja, ki je šlo skozi pekel (2) NEPRESTANO NA PREŽI Legionarji so živeli v stalni pripravljenosti na bojevanje. V patruljah so raziskovali teren, da jih ne bi presenetili vpadi domačinov. Bil je večer in Jože Jerše je prevzel vodenje patrulje. Med enajstimi vojaki je bilo pet Evropejcev. Peterica je šla v izvidnico, Jerše pa je z ostalimi legel ob cesto na prežo. V daljavi so zagledali dve postavi. Nekdo je hotel ustreliti, a ga je prehitela krogla z nasprotne smeri. Po njej je ustrelil še legionar, na kar je zavlada smrtna tišina. Kmalu so se vrnili tisti iz izvidnice. Nikomur ni bilo jasno, kaj se je zgodilo. Jerše je poslal na ogled italijanskega narednika. Ko se je vrnil in povedal, da je našel dva mrtva gverilca, so se z njim v temo podali vsi skupaj. Pobrali so puški in en tornister (vojaški nahrbtnik, op. a.), drugega so pustili na tleh. Vrnili so se v bunker. Ob pripravah na spanje je Jožeta poklical poročnik. Zaradi manjkajočega tornistra so morali nazaj, kar je bilo za njih strašljivo. V zasedi bi jih lahko pričakali tovariši padlih, a k sreči ni bilo nikogar. Eden od dvojice, ki so ju imeli za mrtva, je bil še živ. Milostni strel italijanskega ser-žanta (podoficir, op. a.), ki je bil tokrat z njimi, je ubil gverilca, ki so ga skupaj s tornistrom odnesli do bunkerja. Naslednjega dne je bilo razglašeno premirje, ki pa je terjalo zelo veliko človeških žrtev. SLUŽBA PLAČANEGA LEGIONARJA Vrstila so se presenečenja in dolgočasenje. Zajtrk, vojaška komanda in izpopolnjevanje veščin ter večerja. Plača je bila sorazmerna z obvladovanjem vojaških rekvizitov. Legionar, ki je znal ubijati z vsakim orožjem, je zaslužil približno štirideset tisoč francoskih frankov na mesec. Ker je bil preskrbljen s stanovanjem in hrano, denarja praktično ni mogel zapraviti. Prihranki so čakali na čas po poteku vojaške pogodbe. Življenje z danes na jutri ni bilo prežeto z razmišljanjem. Služiti za denar je bilo edino vodilo tistih vojakov, ki so podpisali pogodbo iz želje po pustolovščinah. Ko bo vojskovanje izgubljeno, bo treba bežati. In takrat bi lahko denar prišel prav za kakšno hišico ali pa avto. To se je načrtovalo. Krvavo služenje blagostanja pa ni dajalo garancije preživetja. BOJ IN PREŽIVETJE Po enem izmed napadov Hošiminhovih pristašev se je skupina legionarjev, v kateri je bil Jerše, odpravila na pot. Zvečer so prispeli v vas z nizkimi hišami, grajenimi iz blata in trstike. Naselje je bilo na pol prazno. Morali so ugotoviti, če se tu skrivajo pripadniki osvobodilnega gibanja. Kar čakali so, kdaj bodo domačini udarili po njih. Pa se je pojavil vaški glavar. Poročniku je zagotovil, da v vasi ni hošiminhovcev, a ko je izginil za prvim vogalom, so se na njih usule kro- gle. Okrog njih je bil sklenjen obroč, preživetje je bilo zelo vprašljivo. Proti koncu so s streljanjem na slepo uspeli priti skupaj. Z malim strateškim načrtom so v nadaljevanju odnesli celo glavo le trije, med njimi tudi Jerše. Portret Jožeta Jeršeta v letu vrnitve v Slovenijo Sledili so manjši spopadi in vojaške aktivnosti, potrebne, da ne pozabijo, zakaj prejemajo denar. Premik za Dien Bien Fu, starodavno trdnjavo in najmočnejše francosko oporišče na severu, je potekal po zraku. Iz letala so na povelje izskočili naravnost na bojišče. Z nekaj sre- če je Jeršetu in sovojakom uspelo priti do cilja. Sedaj je boj trajal neprekinjeno. Trije tedni pekla, skupaj z »bataljonom smrti«, z napol mrtvimi vojaki, ki so se borili le še z noži. Zadnji dan je bil Jože lažje ranjen v nogo. Z njim je bil ranjen oficir, kateremu je kot dober tovariš pomagal do pomoči v Sajgonu. Ob povratku na bojišče je kot strela z jasnega odjeknilo povelje predaje. Odložili so orožje, zapustili utrdbo in se pridružili dolgi koloni, ki se je pomikala proti ujetništvu. IZGINOTJE IZ KOLONE Hodili so dan in noč, brez hrane. Po nekaj dneh so si lahko odpočili in se najedli trave. Nekateri so padali na tla, drugi so šli dalje. Sotrpin, po rodu Čeh, je nagovoril Jeršeta in še šest drugih, da so se v temi zavalili pod cesto. Nihče jih ni pogrešil. Njihova pot nazaj pa je pokončala vse, razen Jožeta. Pet jih je končalo življenje zaradi pitja umazane vode, zadnji pa je ob njem po počitku in odžejanju s čisto vodo preminil Čeh, ki je dal pobudo za pobeg. Pokril ga je s vejami in nadaljeval pot sam. V mraku je v bližini vasi srečal domačinko. Opazila je njegovo sestradanost in mu ponudila nekakšen sadež. Jerše se je bal, da je ponujena hrana strupena, zato je sadež zaužil šele, ko ga je darovalka pojedla en košček. Začutil je spet moč. Po njenem nasvetu je zaobšel vas, v nekdaj domačem bunkerju pa našel nov oddelek tujske legije. Poslali so ga v bolnišnico zaradi ranjene noge. Nadaljevanje prihodnjič. Slavica Tesovnik Maja so se otroci Jožeta Jeršeta po dolgem času zbrali na njihovi domačiji in obujali spomine (od leve): Janja Veršnik, Jelka Vezočnik, Janko Jerše in Jože Jerše. »Oče ni velikokrat govoril o tujski legiji, a ko je bil pri volji, smo lahko poslušali slikovito pripoved dolgo v noč,« je povedala najstarejša hči Jelka. (Foto: Slavica Tesovnik) 18 Savinjske novice št. 23, 5. junij 2015 Organizacije, Oglasi SREČANJE V MEDGEN BORZI NA RECICI OB SAVINJI O kulinarični specialiteti - domačem želodcu kot • I I*v v« • nesnovni dediščini V okviru projekta Krepitev med-generacijskega sodelovanja v lokalnih skupnostih Medgen borza -evropsko sodelovanje med Slovenijo in Hrvaško, kjer sodelujejo s strani Slovenije občini Loška dolina in Rečica ob Savinji ter s hrvaške strani kraja Ludbreg in Prelog, so Rečičani gostili srečanje Odtis dediščine. Na njem so predzadnji petek v maju sodelujoče občine predstavile svoje kratke filme, v katerih so obiskovalcem predstavili nesnovno dediščino svojega okolja. Tako so prostovoljci iz Loške doline prikazali pouhanje oziroma lov polhov, ki je na njihovem območju prisoten več kot sedemsto let. Pre-ložani so spregovorili o dravskem Pisjaneku, legendi o vodni pošasti, ki jo vsako leto osrednji lik njihovega pustnega karnevala. V Ludbre- Urša Selišnik, organizator mreže v projektu Medgen borza, je obiskovalcem predstavila rečiški kratki film o nesnovni dediščini, ki so ga posneli prostovoljci. (Foto: Marija Šukalo) gu so se dotaknili Ludbreškega ču- pred 600 leti v Ludbregu pri maši da, ki se ga spomnijo s procesi- vino spremenilo v Kristusovo kri. Ta jo na prvo septembrsko nedeljo. čudež je priznal tudi Vatikan in Lud- Ta ima verski značaj, saj naj bi se breg je postal romarsko središče. Rečiški prostovoljci pa so se lotili izdelave želodca. V kratkem filmu so prikazali, kako nastane ta suho-mesnati izdelek od zakola do kulinarične specialitete, postavljene na krožnik. Drugi del srečanja je bil namenjen kulturnemu programu. Tega so pripravili rečiški otroci iz vrtca in osnovnošolci, predstavila se je har-monikarka Barbara Kropovšek, prvič pa so skupaj v zboru zapele učiteljice iz osnovne šole. Kot primer odličnega medgeneracijskega sodelovanja je bilo opaziti tudi reči-ške vezilje, ki so svoje znanje prenašale na najmlajše. Čezmejno druženje so prostovoljci zaključili z ogledom Medgen borze na Rečici in družabnim srečanjem. Marija Šukalo ODPRTJE RAZSTAVE LESENIH IZDELKOV V SOLČAVI Zgornjesavinjski ljubiteljski obdelovalci lesa na ogled postavili svoje delo Konec decembra je bil v Solčavi zaključen projekt Med drevesom in zibelko. Slednji je bil sofinanciran iz programa Leader - LAS Društvo za razvoj podeželja Zgornje Savinjske doline. Kaj vse je nastalo v 200-ur-nem izobraževanju, so v Solčavi prikazali na razstavi, ki so jo odprli 22. maja in z njo pričeli 3. Festival gorskega lesa. Dogodek je s svojo poezijo obogatila pesnica in likov-nica Slavica Tesovnik. Izdelke so na ogled postavili ljubiteljski obdelovalci lesa iz naše doline: Metod Logar, Martin Slapnik, Jure Poličnik, Rudi Je-zernik, Špela Orešnik, Franci Mager, Slavica Tesovnik, Grega Vi-demšek, Boris Vogrinec in Tadej Oprčkal. »V tem projektu sem pričakovala, da bomo, kot vsakem do sedaj, izpolnili zastavljene cilje. To pomeni, z najboljšimi predavatelji izvedli 200-urni izobraževalni program s področja predelave lesa v kakovostne izdelke in prodaje le-teh. Nato s pomočjo znanega slovenskega oblikovalca oblikovali tržno zanimive proizvode ter postavili skupno prodajno spletno stran. Nisem pa pričakovala, da bom v tej dolini spoznala toliko ljudi, ki so sposobni narediti tako čudovite izdelke. V veseljem sem ves ta čas prihajala v dolino in z izdelovalci preživela kako delovno uro. Zdaj pa nas čaka tisti najbolj zanimivi del, kako te izdelke spraviti na trg tudi v večjem obsegu. Tega se silno veselim,« je v svojem otvoritvenem govoru izpostavila Brigita Kropušek Ranzinger, direktorica Andragoškega zavoda Ljudska univerza Velenje, ki je bil koordinator projekta. Marija Šukalo Zadruga mozirje Izdelki razstavljavcev so poželi veliko zanimanje. (Foto: Marija Šukalo) Prodajamo zaloge po znižanih cenah v PE KP Spodnja Rečica ZKZ - v stečaju. Prodajalna z znižanimi zalogami bo odprta od 8.6.2015 do 12.6.2015 od 7. do 15. ure. Savinjske novice št. 23, 5. junij 2015 19 Oglasi i- l/) 2 I r s < Q LO (D 4-> l/l OJ 2 LU u < u ra ISJ < > m < i ^ C Z O *H no Z fU 1/1 m m g t £ S J> >8 I tf S Ž * n 35 s f o o O. n ■a? | o > i = g i o ti w cr> r- 43 o. # p a i I ta o a "D O POT, KI JE LAHKO TUDI VAŠA Knjiga z močno sporočilno vrednostjo Sredi aprila je pri celjski založbi Grafika Gracer izšla knjiga pod naslovom Moja pot: Start-upi za vse življenje. Napisala jo je Mozirjanka Biserka Povše Tašič, ki jo v Zgornji Savinjski dolini mnogi pomnijo tudi po dveletnem vodenju Javnega zavoda za turizem, kulturo, šport in mladino Mozirje. Sicer pa ima avtorica knjige 15-letne izkušnje v medijih, bila je prva ženska dopisnica Radia Slovenija v Beogradu, se za tem kalila kot poznavalka Balkana tudi v dopisništvu za jug Balkana v Skopju, februarja letos pa zaključila štiriletni mandat odgovorne urednice Novega tednika. Skupaj z možem sta tudi prehodila 13 let podjetništva, kamor se v okviru podjetja Kupa komunikacije vnovič podaja tudi Biserka. Knjigo je, kot pravi sama, napisala v enem takšnih trenutkov, ko se je treba preprosto ustaviti, ozreti na prehojeno pot, potegniti črto prednosti in slabosti pod vsemi življenjskimi preizkušnjami ter pogumno kreniti naprej. Barbara Fužir, profesorica slovenščine in avtorica bloga Bronja, prav tako Mozirjanka, je o knjigi zapisala: »Da si upaš, da nekaj začneš, da to počneš zvest svojim načelom in profesionalnim standardom, ne moreš življenja prejadrati v sladkem kometu. Start-upi niso pravljica za lahko noč - razen če so vaša pričakovanja od pravljice ta, da jih potem meljete še celo noč. Krušne drobtine na naslovnici in roka, ki reže hlebec na zadnji, precej jasno sporočajo, da je pot do vsakdanjega kruha še kako zavita in nič kaj pravljična. A vendar se v ozadju Biserkinih start-upov, vseh realističnih spoznanj, ki pljusknejo kozarec hladne vode v obraz, skriva in pronica toplina...« 20 Savinjske novice št. 23, 5. junij 2015 Ljudje in dogodki, Šport PEŠ IZ ŠMARTNEGA OB DRETI NA KUREŠČEK Na binkošti, 22. maja, so se ob peti uri zjutraj iz Šmartnega ob Dreti peš odpravile na pot Jenny Lesjak, Martina Brunet, Špela Krivec in Andreja Poličnik. Cilj romanja je bil Kurešček, kjer stoji Marijina cerkev oziroma Center Kraljice miru. Pot jih je v deževnem vremenu vodila preko Rovta pod Menino, čez Slopi do Špitaliča, Zgornjega Tuhinja in po Tuhinjski dolini do Kamnika, kamor so prispele ob šestih popoldan. Iz Kamnika do Ljubljane so se peljale, saj sicer do cilja ne bi prišle v dveh dneh, kot so prvotno načrtovale. V Ljubljani, na Tromostovju v Frančiškanskem samostanu, ležne. V nedeljo zjutraj so nadaljevale pot do Kureščka in tja prišle v popoldanskih urah. Kljub dežju, ki jih je spremljal skozi vso pot v soboto, so stvari gladko tekle, dekleta so se medsebojno bodrile in pot dobro premagovale. »Ko prideš na cilj, ne občutiš nobene utrujenosti več, tam te čakajo posebni občutki, ki se ne dajo opisati, ampak si samo zaže-liš, da to še kdaj ponoviš,« pravi Andreja, ena od udeleženk romanja. Odločile so se, da se naslednje leto ponovno odpravijo na romanje na Kurešček, ampak takrat po drugi poti. Barbara Rozoničnik Romanje h Kraljici miru Jenny Lesjak, Martina Brunet, Špela Krivec in Andreja Poličnik so se odločile, da bodo drugo leto romanje ponovile. jih je prijazno sprejel pater Am- traj okrepčale z obilnim zajtrkom, brož. Tam so prespale in se zju- za kar so frančiškanom zelo hva- ŠAHOVSKI TURNIR bi • • • • w | • _ • Na gornjegrajski soli se rojevajo novi sahisti Ze nekaj let so nekateri starši učencev na gornjegrajski šoli želeli, da bi zaživel šahovski krožek in letos se jim je želja uresničila. Na šoli so kupili deset šahovskih podlog in krožka se je z navdušenjem začelo udeleževati veliko otrok. Krožek poteka popoldan, redno se ga udeležuje okrog 20 učencev. Poučevanja igranja šaha sta se lotila navdušena šahista z Ljubnega ob Savinji, Alen Blaževic in Erik Iva-nuša, mentorica je Duša Colnar. Ker se počasi bliža konec šol- Igranje šaha je tekom pa se jih leta v krožek privabilo številne učence, na turnirju je pomerilo 15. (Foto: Štefka Sem) skega leta, se bliža tudi konec letošnjega krožka in v petek, 22. maja, so na šoli organizirali turnir za krožkarje. Udeležilo se ga je 15 učencev, ki so se med sabo pomerili in ugotovili, kdo se je v tem letu največ naučil. Njihovo igro sta budno spremljala mentorja, ki sta bila z osvojenim znanjem učencev zadovoljna. Šahovski krožek bo tako zaradi zanimanja učencev najverjetneje ponovno zaživel tudi v jeseni. ŠS STRELSKO DRUŠTVO (SD) GORNJI GRAD Strelski krožek in tekma mladih z zračno puško Člani SD Gornji Grad so od lanskega septembra do letošnjega aprila organizirali strelski krožek za mlade strelce s serijsko zračno puško. Krožek je potekal v telovadnici osnovne šole enkrat tedensko v skupinah: dečki do 13 let in od 13 do 15 let ter deklice. Krožka se je udeleževalo do 16 strelcev. Po končanem krožku, na katerem so se naučili rokovanja z zračno puško, je bilo zaključno tekmovanje na zračnem strelišču v Bočni, kjer so mladi dosegali zelo dobre rezultate. Tekmovanje in krožek so izvedli strelci pod vodstvom Iv-ka Poličnika. PB Rezultati: Dečki, skupina 1:1. Jaka Bezovšek (89 krogov), 2. Domen Rom (81) in 3. Aleksej Tevž (69), dečki, skupina 2: 1. Urh Pečnik (69), 2. Nejc Fale (68) in 3. Luka Zalesnik (60), deklice: 1. Lea Strnad (59) in 2. Špela Bezovšek (58) Mladi strelci na liniji (Foto: T. Trogar). Savinjske novice št. 23, 5. junij 2015 21 Šport, Kronika, Oglasi IZ POLICIJSKE BELEŽNICE 6. MALI MARATON MOZIRJA Pričakuje preko 800 tekačev V soboto, 13. junija, ob 17. uri bo v organizaciji mozirskega športnega društva in s pomočjo mnogih prostovoljcev potekal 6. Mali maraton Mozirja. Udeleženci bodo pretekli mali maratonom na 21 km ali rekreacijski tek na 11 km, ali tek na 6 km. Letos pričakujejo preko 800 te- kačev. Med tekom bo poskrbljeno za varstvo otrok in animacijo. Ob 16. uri se bodo lahko otroci podali na tek Bimbo (200 m). Mali maraton Mozirja je največja športno-re-kreativna prireditev na tem območju s teki ob Savinji. IS Na podlagi 2. člena Pravilnika o sofinanciranju malih komunalnih čistilnih naprav v Občini Rečica ob Savinji (Uradni list RS, št. 25/2014), Proračuna Občine Rečica ob Savinji za leto 2015 (Uradni list RS, št. 97/2014) in sklepa Odbora za Gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe Občina Rečica ob Savinji objavlja OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU ZA SOFINANCIRANJE MALIH KOMUNALNIH ČISTILNIH NAPRAV V OBČINI REČICA OB SAVINJI ZA LETO 2015 1. Predmet javnega razpisa in višina razpisanih sredstev Predmet javnega razpisa je sofinanciranje naložbe v male komunalne čistilne naprave v Občini v letu 2015 v skupni višini 40.000,00 EUR. Proračunska sredstva so zagotovljena na proračunski postavki »15019 - Sofinanciranje malih čistilnih naprav« v višini 40.000,00 EUR. 2. Upravičenci 1. Upravičenci so lastniki, solastniki ali skupni lastniki objektov, ki izpolnjujejo pogoje po »Pravilniku o sofinanciranju malih komunalnih čistilnih naprav v Občini Rečica ob Savinji«, če je MKČN zgrajena na njihovem zemljišču ali imajo za zemljišče, na katerem je zgrajena MKČN, služnostno ali stavbno pravico. 2. V primeru izgradnje skupne MKČN za več stanovanjskih objektov, je upravičenec do sredstev sofinanciranja tisti, ki ga investitorji določijo s posebno pogodbo o medsebojnih razmerjih, s katero morajo zagotoviti tudi pogoje za delovanje MKČN. 3. Razpisni rok Rok za prijavo je do vključno 15. 06. 2015. 4. Vloge Vlogo je potrebno poslati na naslov: Občina Rečica ob Savinji, Rečica ob Savinji 55, 3332 Rečica ob Savinji, v zaprti ovojnici, s svojim naslovom in s pripisom »Za razpis - sofinanciranje MKČN«. 5. Informacije Razpis v celoti je objavljen na oglasni deski Občine Rečica ob Savinji in na spletni strani. Informacije in navodila za sodelovanje pri razpisu dobijo kandidati na Občini Rečica ob Savinji, Rečica ob Savinji 55, 3332 Rečica ob Savinji. Kontaktna oseba: Rok Jamnikar, tel. 03/839 18 37, e-pošta: svetovalec@obcina-recica.si . Maj 2015 Občina Rečica ob Savinji • VLOMILEC KRADEL V VIKENDU Okonina: 26. maja so bili policisti PP Mozirje obveščeni o vlomu v vikend v Okonini. Neznani storilec je vlomil v notranjost skozi vhodna vrata. Ukradel je solarni sistem, agregat in kosilnico ter s tem lastnika oškodoval za okoli 1.500 evrov. • ZAPELJAL V OBCESTNI JAREK Robanov kot: 26. maja so bili policisti obveščeni o nesreči, ki se je tri dni prej zgodila v Robanovem kotu. Z ogledom in zbiranjem obvestil je bilo ugotovljeno, da je voznik osebnega avtomobila izgubil oblast nad vozilom in zapeljal v obcestni jarek. Pri tem se je sopotnik hudo telesno poškodoval. Zoper voznika sledi kazenska ovadba na pristojno državno tožilstvo. • VLOM V SKLADIŠČI Nazarje: 28. maja je neznani storilec vlomil v dve skladišči podjetja v Nazarjah. Pri vlamljanju je povzročil večjo materialno škodo, ukradel pa je rabljen vrtalni stroj. • GASILCEM KLJUB TRUDU NI USPELO OŽIVITI OSEBO Podvolovljek: 28. maja ob 14.20 uri so v Podvolovljeku posredovali gasilci PGD Luče, ki so do prihoda reševalcev nujne medicinske pomoči izvajali oživljanje osebe s srčnim zastojem. Oživljanje ni bilo uspešno. • POŠKODBA PLANINKE Logarska dolina: 29. maja okoli 12. ure si je pri slapu Rin-ka planinka pri hoji poškodovala nogo. Na kraju jo je oskrbela zdravnica zdravstvene postaje Luče in gorski reševalci celjske reševalne postaje, ki so jo prenesli v dolino in jo pripeljali do reševalne postaje v Mozirje. Poškodovano planinko so reševalci nujne medicinske pomoči odpeljali v Splošno bolnišnico Celje. V dveh tednih je to že druga poškodovana planinka na območju Okrešlja. V gorah je poleg primerne opreme pomembna tudi psihofizična pripravljenost. (Fotodokumentacija: IS) • VEČJE ONESNAŽENJE CESTIŠČA Nazarje-Letuš: 1. junija popoldan je prišlo do onesnaženja cestišča na relaciji Nazarje-Letuš, večinoma v mozirski občini. Gasilci PGD Nazarje so z vpojnimi sredstvi počistili razlito dizelsko gorivo. • GASILCI NUDILI POMOČ REŠEVALCEM Lačja vas: V ponedeljek, 1. junija, so na ranču Veniše na-zarski prostovoljni gasilci nudili pomoč reševalcem nujne medicinske pomoči pri prenosu obolele osebe do reševalnega vozila. 22 Savinjske novice št. 23, 5. junij 2015 Zahvale, Oglasi Odšel si v večni spokoj, nam pa ostal je spominov nebroj. ZAHVALA ob boleči izgubi Rafaela PAHOVNIKA iz Gornjega Grada 5.10.1929 - 17.5.2015 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval. Samo to še opravim, samo to še postorim, potem se spočijem in umirim. (T. Kuntner) ZAHVALA Ob nenadni, boleči in prerani izgubi dragega moža, ata in starega ata Alojza ROBNIKA Kovnikovega iz Podvolovljeka 19.2.1942 - 28.5.2015 se iz srca zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh krutih, zelo težkih trenutkih stali ob strani. Iskrena hvala vsem dobrim sosedom, sorodnikom in prijateljem za vso nesebično pomoč, katero ste nam izkazali, ko smo to najbolj potrebovali. Brez vas ne bi zmogli v teh težkih dneh! Bog vam povrni, dobri ljudje! Hvala ekipi Nujne medicinske pomoči Mozirje in ekipi PGD Luče za takojšnjo intervencijo. Hvala, ker ste naredili vse, kar je bilo v vaši moči! Hvala vsem za darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala za vaše sočustvovanje, hvala vam za izrečene besede sožalja in tolažbe! Hvala g. župniku Vikiju za lepo opravljen obred, g. županu Cirilu za ganljiv poslovilni govor, pevcem za čutno odpete pesmi, praporščakom in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot! Vsakemu posebej in vsem skupaj še enkrat hvala! Ni te več na njivah, ni te več v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši. A tudi če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih ugasnila ne bo nikdar! Žalujoči vsi njegovi Savinjske novice št. 23, 5. junij 2015 23 Za razvedrilo Cvetke NA ZDRAVJE TUDI BREZ NAZDRAVLJANJA Na visoki ravni (uro hoda iz Strug v občini z lučjo) sta se ob odprtju nove turistično-vzgojne kmetije Zgornji Drtičnik srečala župnik katoliške cerkve Viki Košec (levo) iz Luč in pastor evangeličanske cerkve Randy Bell iz Amerike. Ko je prvi z vso andohtjo žegnal cim-proje in zbrane vernike, sta si gospoda segla v roke in si nato imela kaj povedati. Medtem ko je Bell že spil pol litra studenčnice, je Viki kar pozabil, da bi rad trinknil s kozarcem jabolčnika. A sta se že kmalu po tem spoprijateljila tudi brez pijače in se dogovorila, da se kmalu spet srečata. KONTAMINIRANO IZ PEKARSKE »VALILNICE« Ko se je mozirski »dvorni« viničar Miha Fajfar (desno) srečal z ambasadorjem slovenskega reda vitezov vina Milanom Kneževi-čem, si ob prisotnosti Mihove hčerke Anje nista izmenjala običajnih vinskih poklonov. Kneževič je menil, da so v škatli mali piščančki, Anja pa je malce popravila: »Ne, ne, to še niso izvaljena jajčka, so le z moko pomešane, hrustljavo zapečene žemljice!« REŠIL GA JE »DAMENVAL« Franjo Marolt (levo), upokojeni višji pastir izpod Travnika, in občasni župan mozirske občine Drago Poličnik si imata vedno kaj za povedati. Prvi je ponudil pijačo drugemu, drugi pa je dejal, da ga glih zdej čaka »damenval«, česar se pa na Golteh ob zvokih ansambla Golte ne odpove. In se ni, Franjo je pa prišparal. 24 Savinjske novice št. 23, 5. junij 2015 Križanka, Informacije SESTAVIL: PETER UDIR NEPRE-VODNIK kruSna MATI izraelski general in politik (saron. 1928-2014) KRAjSl MELO-OltNIODLO-MEK. SORODEN ARIJI KUPCUA kanadska pisateljica in pesnica (leona) GRäKA POKRAJINA STRIC V DALMATINSKEM OKOLJU NASILEN VSTOP tovarna v celju osnovni delec brez električnega naboja in brez mase modro barvilo iz indigovca razdalja ALI VlSlNA, ki se doseže z odrivom od podlage večerna družabna prireditev TEŽA EMBALAŽE občinski funkcionar egipčanski bog. varuh rokodelcev in umetnikov etiopski naziv za gospoda ZLITINA BAK-RAIN DRUGIH KOVIN VELETOKV SIBIRIJI napad. naskok vrhunec. višek BOŽJE-POTNIK nekd.avstr. kancler (julius) gl. mesto gane KDOR ORJE BRIGA indijski oreh. akažu POKRAJINA V ž. SLOVENIJI skupina žuželk v le™ NEKDANJI TURŠKI VELIKAS ioealma indijska žena rastlinska hrama ža ŽIVALI ukrep proti storilcu prekrška tone čufar EFREMOV. OLEG električna energija KORAK. STOPAJ kdor rad kadi tobak Knjižne novitete v Knjižnici Mozirje LEPOSLOVJE: Hayes, Terry: Romar, Hannah, Sophie: Zamenjana zibelka, Young, Samantha: Junak, Brown, Sandra: Chase, Watson, S. J.: Drugo življenje, Hawkins, Karen: Kako ujeti grofico, Rollins, James: Zadnja prerokba, Quinn, Julia: Nepozaben večer, Glines, Abbi: Slepo zaljubljena, Bowden, Oliver: Bratovščina, Jazbinšek, Ernest: Trdoživa Kozjanka, Ho-yt, Elizabeth: Ljuba moja pošast, Flisar, Evald : Tam me boš našel, Jančar, Drago: Maj, november. STROKOVNA LITERATURA: Bowers, Chris: Novak Bokovic : športni državnik, Millan, Cesar: Vzgoja srečnega psa, Loyd, Alex: Princip ljubezni, Kondo, Marie: Umetnost pospravljanja, Štefančič, Marcel: Hitler : kako je preživel, Gostin-čar, Karmen: Moja domača kozmetika, Innerhofer, Georg: Sirup in nektar iz sadja, cvetov in zelišč, Alexander, Eben: Oris večnosti. MLADINSKA LITERATURA: Muck, Desa: Škratovile in pasje srce, Novak Kerbler, Nina: Hrti na sprehodu, Lionni, Leo: Mali modri in mali rumeni, Kivirähk, Andrus: Sara, Simon in skrivnosti, Lainšček, Feri: Velecirkus Argo, Žoltowska-Dar-ska, Yvette: Messi : mali deček, ki je postal velik nogometni junak, Stin-son, Kathy: Violinist, Šrut, Pavel: Lihožerci se vračajo, Milton, Stephanie: Minecraft, Osnovni priročnik. Slovarček: GOM - kanadska pisateljica in pesnica (Leona); SOAREJA - večerna družabna prireditev; WET - namibijski politik (Jan de); Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): BASBARITON. ENERGETIKA, RIBI, ZAKOP, GLOSA, KOLO, AIR, STAVEK, ANNETTE, IK A, BET, JERMEN, MASER, RAMENJAČA, ULANOVA, ZAIR, IM, MATI, ALFA, ČEPKA, PLANERKA, JANUAR, SINGULAR, SREBRO V_ KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 24. številki SN Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): Savinjske novice št. 23, 5. junij 2015 25 Napovednik, Informacije, Mali oglasi, Oglasi MORDA STE ISKALI PRAV TO ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ OGREVANJE in VODOVOD Kotli na biomaso, toplotne črpalke, solarni sistemi, adaptacije kopalnic. GSM 040/750-552. Robert Bevc s.p., Rore 5, 3342 Gornji Grad. ◊ HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila ... Gsm 041/354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6, 3332 Rečica ob Savinji. ◊ KAMNOSEŠTVO PODPEČAN Ugodna izdelava nagrobnikov in kamnitih okenskih polic. Tel. 03/89-70-300 ali gsm 070/849-569. Kamnoseštvo Podpečan Sebastjan s.p., Šalek 20, 3320 Velenje. ◊ ŠIVILJSTVO ŽANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje. ◊ AVTOVLEKA BIDER Nudimo prevoze karamboliranih, pokvarjenih in izrabljenih vozil, traktorjev in kmetijskih strojev ter gradbene mehanizacije; gsm 041/689-504. Bider Matej s.p. Nizka 2, 3332 Rečica ob Savinji. ◊ LASTNIKI GOZDOV IN VRTOV Pomagamo vam pri sečnji, spravilu in odkupu lesa. Pomagamo tudi pri urejanju vrtov in obžagamo drevesa na višini. tel. št. 040/830-093, polcnik.ml@gmail.com Gozdarstvo in storitve, Jože Polčnik s.p., Kokarje 44, Nazarje. ◊ IZDELUJEMO PROJEKTNO DOKUMENTACIJO Izdelujemo projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja, dovoljena za izvedbo in uporabnega dovoljenja za vse vrste objektov, kakor tudi za odstranitev objekta in legalizacijo. Gsm 041/764-315. PRINTS d.o.o., Aškerčeva ulica 28, 3330 Mozirje. ŽENITNA POSREDOVALNICA ZAUPANJE, za različne starosti. Gsm 031/836-378. www.zau.si Napovednik dogodkov Petek, 5. junij ob 17.00. Športno igrišče Nazarje Nogomet med zaselki KS Nazarje ob 17.00. Športno igrišče Rečica ob Savinji Prijateljska tekma v tenisu Luče : Rečica ob Savinji ob 19.00. Na Hočevarjevi njivi v Lučah Pripovedovalski večer - zgodbe o kresni noči Sobota, 6. junij ob 9.00. Izpred Rečiške občinske stavbe Pohod na Kuglo ob 9.00. OŠ Rečica ob Savinji Regijsko tekmovanje ekip Rdečega križa in civilne zaščite Nedelja, 7. junij ob 10.00. Športni park Mozirje Nogometna tekma ND Mozirje : NK Šoštanj (ml. dečki) Torek, 9. junij ob 9.00. Potok, pri Motorčku Pohod upokojencev na Farbanco Sreda, 10. junij ob 16.00. CDM Rečica ob Savinji Odprtje CDM - Medgen borze Četrtek, 11. junij ob 17.00. Kulturni dom Ljubno ob Savinji Pevske delavnice ob kitari ob 18.00. Glasbena šola Nazarje Klavirski koncert Urške Babič Petek, 12. junij ob 9.00. Mozirski gaj, pri čebelnjaku Dan odprtih vrat Čebelarske družine Janeza Goličnika Mozirje Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO_ Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO_ Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE_ Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se nato napoti dežurni elektromonter na teren. (03) 42 01 000 (centrala) (03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7. do 15. ure (03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ_ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145. ŽIVALI - PRODAM Pujske, odojke in kokoši, stare 16 mesecev, 10 kom, prodam; gsm 031/542-798 ali 041/527-728. Prodam brejo telico, pašno; gsm 041/793-519. Prodam bikca sivca, starega en teden; gsm 041/942-169. Prodam 2 bikca sr, 110 kg; gsm 031/759-955. Prodam gosko 041/696-802. in gosaka; gsm ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo, telico, bikca za zakol, dopitanje in teličke nad 100 kg; gsm 031/533-745. ŽIVALI - ODDAM Oddam prijaznega psa mešanca, starega 9 mesecev, rad ima otroke; gsm 040/543-561. VOZILA - KUPIM Kupim traktor zetor, IMT, štore, uni-verzal ter ostale traktorje; gsm 030/419-790. DRUGO - PRODAM Ugodno prodam štedilnik; gsm 041/220-259. Domača kokošja jajca prodam. Možna dostava; gsm 031/861865. Prodam ventilator vihar, skoraj nov in elektro motor 10 kW; gsm 040/543-561. IŠČEM Prosim, če ima kdo za podarit igrače avtomobilčke ali lego kocke; tel št. 58-45-458. NEPREMIČNINE Manjše stanovanje v okolici Mozirja oddam; gsm 051/788-049. V Sp. Krašah prodamo 2 ha travnika; gsm 031/453-163. 26 Savinjske novice št. 23, 5. junij 2015 Oglasi Vam blizu z izboljšanimi krediti Banke Celje; POTROŠNIŠKI EKOLOŠKI KREDIT w odslej tudi za rta kupe gospodinjskih aparatov energijskega razreda A (in višjih) — ugodnejše obrestne meie | banka celje www tenka-celje I Savinjske novice št. 23, 5. junij 2015 27 t_A. NAGRAJUJEMO NOVE NAROČNIKE Spoštovani bralci Savinjskih novic, vabimo Vas, da postanete naročniki in koristite vse prednosti, ki Vam jih prinaša naročniško razmerje. Savinjske novice boste prejemali na domači naslov, vsak petek ob isti uri. Tudi takrat, ko časopisa zaradi aktualnih vsebin zmanjka na prodajnih mestih, ga Vi zagotovo dobite, pa še 10 odstotkov cenejši je kot v prosti prodaji. Nudimo Vam: - 15-odstotni popust pri objavi osmrtnic in zahval - brezplačno dostavo na vaš naslov, - nagradni bon za brezplačno objavo čestitke, - možnost sodelovanja v nagradnih igrah za naročnike. Postanite del velike družine zadovoljnih naročnikov Savinjskih novic, ki v letu 2015 prihajajo v zgornjesavinjske domove že 47. leto zapored! Prvih petnajst novih naročnikov, ki se boste naročili na Savinjske novice, prejmete lepo darilo - darilni bon marketa Kea v vrednosti 20 evrov. Izpolnite naročilnico in jo oddajte v poštni nabiralnik! Zakaj Savinjske novice? Ker edino v njih izvem, kaj se dogaja v moji soseščini. Savinjske so zgornjesavinjski časopisE L/l 1 ¿1 1*1 -- s v. ■B $ »m d J5 o o j o. a. a. clS '5 O Ï J5 rt I I S ■ S ^ 1 II < o t/l LU i y > t/l o i £ LU tfl T! O £ u <£ m y vi - E¡ > «i rc m i/i m m E C > H s E 2 l > L/~l O n Tj » P ■X E e 1 "5 Î £ o o = £ >U O C S i Si % s 5 Naročniški klub SAVINJSKE NOVICE Ugodnosti za naročnike mm Nižja cena tednika Savinjske novice Za naročeni in dostavljeni izvod SivinsV. hi novic plačate m^nj kot pri vsJem prodajalcu časopisov. Brezplačna dostava Savinjskih novic na celotnem območju Republike Slovenije. Dostava na drug naslov Med dopustom ali med dalj5o odsotnostjo vam Savinjske novice dostavimo na drugi selen i naslov. Popusti Naročniki Savinjskih novic, i rud ju jjojjust pri objavah osivirinit, zahval, malih oglasov in čestitk bralcev. Nagradna žrebanja Občasne nagradne igre z lepimi nagradami (izleti...) naročnike Savinjskih novic. mÊte - Darilni m bon 20 EUR market