Psiholo.ka obzorja / Horizons of Psychology, 9, 3, 45-66 (2000)H © Dru.tvo psihologov Slovenije 2000, ISSN 1318-187HZnanstveni empirieno-raziskovalni prispevekH Predstavitev prve poskusne oblike ocenjevalne lestvice4socialne prilagojenosti pred.olskih otrok (OLSP) ter njene4konstruktne veljavnosti4 MAJA ZUPANEIE1*, ALENKA GRIL2 IN TINA KAVEIE 1 1 Univerza v Ljubljani, Oddelek za psihologijo, LjubljanaH2 Pedago.ki in.titut, LjubljanaH Povzetek: V prispevku predstavljamo prvo slovensko poskusno obliko psiholo.kega instrument a Ocenjevalna lestvica socialne prilagojenosti pred.olskih otrok (OLSP). Prevedle in priredile smo ga iX ameri.kega izvirnika Social competence and behavior evaluation (SCBE) avtorjev LaFreniera in Dumas a (1995). V prvi pilotni .tudiji, ki predstavlja zaeetni korak k standardizaciji tega merskega instrument a v Sloveniji, je sodelovalo 18 vzgojiteljic. Z OLSP in z Vpra.alnikom vedenjskih reakcij - VR (Horvat ¸ 1985) so ocenile obna.anje 95-ih otrok iz Ljubljane, v starosti od 64 do 75 mesecev. Rezultati .tudijI ka.ejo, da so posamezne temeljne in sestavljene lestvice OLSP ustrezno notranje skladne. PrevoB izvirne oblike SCBE se je v prvi .tudiji izkazal za veljaven merski pripomoeek, saj so vse temeljnI lestvice pripadale tistim sestavljenim lestvicam, ki jim pripadajo tudi v izvirniku. Poleg tega so temeljnI in sestavljene lestvice konvergirale k istim konstruktom kot lestvice na podobnem, v Sloveniji . I preizku.enem instrumentu (VR), ki merijo podobna otrokova obna.anja v vrtcu, kot naj bi jih meri× OLSP. Z namenom, da bi .e nekoliko poveeale zanesljivost instrumenta, smo na podlagi ocene korelaci . posameznih izvirnih in alternativnih postavk z lestvicami, ki jim pripadajo, oblikovale drugo poskusn 1 obliko instrumentap Kljuene besede: socialna kompetentnost, pred.olski otroci, notranja skladnost, konvergentna veljavnost ¸ diskriminativna veljavnost, ocenjevalne lestvice, socialna prilagojenost, Slovenij a Presentation of the first pilot version of the social compe-4tence and behavior evaluation scales - preschool edition4(OLSP) and their construct validity4 MAJA ZUPANEIE1, ALENKA GRIL2 AND TINA KAVEIE 1 1 University of Ljubljana, Department of Psychology, Ljubljana, SloveniaH2 The Educational Research Institute, Ljubljana, SloveniaH Abstract: The contribution presents the first Slovenian version of the Social Competence and BehavN ior Evaluation - Preschool Edition (OLSP) scale. It was translated and adapted from the AmericaU *Naslov / address: izr. prof. dr. Maja Zupaneie, Univerza v Ljubljani, Oddelek za psihologijo, A.kereeva 2, 1000HLjubljana, Slovenija, e-mail: maja.zupancic@ff.uni-lj.siH 464M. Zupaneie, A. Gril in T. Kavei original (SCBE) of the authors LaFreniere and Dumas (1995). 18 preschool teachers participated iU the first pilot study of this instrument, which presents the first step towards its standardisation in Sloveniap Using the OLSP and the Questionnaire of Behavioral Reactions - VR (Horvat, 1985), the teacher. evaluated behaviours of 95 children aged between 64 and 75 months, all living in Ljubljana. ThI results of the study support relevant internal consistency of all basic and composite OLSP scales. ThI Slovenian translation of the SCBE was further established to be a valid instrument since all of the basi ¬ scales constituded the same composite scales as they did in the original American studies. In addition ¸ the basic and the composite scales converged towards the same constructs as did the similar scales o . children.s behaviors in kindergarten, which have already been well established in Slovenia (VVR). T 1 increase the reliability of the instrument, we constructed the second pilot version of OLSP considerin . the correlation estimates of the original and additional items with the corresponding basic scalesp Key words: social competence, pre-school children, internal consistency, convergent validity, disN criminative validity, rating scales, Sloveni a CC=2222, 284 1 Socialna prilagojenost se nana.a na regulacijo posameznikovega vedenja skladno . pogoji in zahtevami socialne skupine, v kateri se nahaja. Razliene socialne skupinI posamezniku postavljajo razliena vedenjska prieakovanja in zahteve, tako gledI osebnostnih kot vedenjskih kvalitet, na osnovi katerih prihaja do medkulturnih razli÷ v definiciji socialno prilagojenega obna.anja (Triandis, 1994). V procesu prilagajanj a socialnemu okolju otrok razvija sposobnosti organizacije in nadzora lastnega vedenj a ter eustvenega odzivanja, ki je uravnote.eno s skupinskimi normami in prieakovanji ¸ .eljami in interesi drugih oseb. Tako individualne razlike v regulaciji in eustveni . odzivih v interakciji s situacijskimi dejavniki vplivajo na kompetentno odzivanjI otrok (Fabes in dr., 1999). Socialno kompetentnost posameznika opredeljujej 1 sposobnosti ueinkovitega obvladovanja z zahtevami doloeenega socialnega okolj a (Oppenheimer, 1989, po Durkin, 1995), ki se odra.ajo tako v primernem eustvene . izra.anju in vedenju kot tudi v prepoznavanju prieakovanj, .elja, interesov in nameQ drugih ter njihovem usklajevanju z lastnimi .eljami, potrebami in interesi (Fabes iU dr., 1999; Putallaz in Sheppard, 1992). Socialna kompetentnost se ne nana.a le n a medosebne spretnosti posameznega otroka, temvee tudi na njegovo splo.n 1 funkcioniranje v skupinskih interakcijah (van Lieshout in Doise, 1998) p Ocenjevalna lestvica socialne prilagojenosti pred.olskih otrok (OLSP) jI psiholo.ki merski instrument, s katerim ugotavljamo socialno kompetentnost, naeinI eustvenega izra.anja in te.ave v socialnem prilagajanju otrok v vrtcu od starosto dveh let in pol naprej. Prevedle smo ga na podlagi ameri.kega izvirnika Social ComN petence and Behavior Evaluation - Preschool edition (SCBE) avtorjev LaFreniera iU Dumasa (1995); njune avtorske pravice je leta 1999 odkupil Center z a psihodiagnostiena sredstva v Ljubljani. V sodelovanju s Centrom za psihodiagnostien a sredstva in Western Psychological Services v Los Angelesu na Katedri za razvojn 1 psihologijo Oddelka za psihologijo v Ljubljani pripravljamo instrument z a Lestvica socialne prilagojenosti pred.olskih otrokH74 standardizacijo, ki jo bomo predvidoma zaeele izvajati jeseni 2000. Priprave n a standardizacijo potekajo v okviru dveh pilotnih .tudij. V prieujoeem prispevkß prikazujemo rezultate prvep Za prevod in priredbo SCBE ter standardizacijo OLSP smo se odloeile n a podlagi naslednjih razlogovç aÖ psihologi in psihologinje, ki se strokovno ukvarjajo s pred.olskimi otroki ¸ veeino vedenjskih in eustvenih te.av v obdobju zgodnjega otro.tva ne opazujej 1 neposredno, temvee podatke o njih dobijo preko izjav otrokovih star.ev ¸ opazovanja otrokovega obna.anja med obiski v svetovalnicah, njegove igre ¸ risbe, presejalnih postopkov in projekcijskih preizku.enj. Za oceno otrokovI socialne kompetence in obna.anja v skupini je pomembno pridobiti informacijI tudi od oseb, ki opazujejo otroke v pogojih, v katerih se njihova socialn a kompetentnost, prilagojena obna.anja in te.ave v socialnem prilagajanju tipien 1 pojavijo, to je v socialnih skupinah izven dru.ine. V pred.olskem obdobju s 1 to najpogosteje skupine v vrtcu. Zaradi tega sta avtorja oblikovala SCBE tako ¸ da vkljueuje tipiena otrokova obna.anja v skupini v vrtcu, ocenjujejo pa g a otrokove vzgojiteljice, ki njegova obna.anja v vrtcu najbolje poznajoe bÖ kljub temu, da SCBE vkljueuje 80 trditev, ga vzgojiteljice izpolnijo razmerom a hitro, v pribli.no dvajsetih minutahe cÖ instrument je predvsem namenjen ugotavljanju otrokovih vedenjskih nagnjenj ¸ na podlagi katerih vzgojiteljem in star.em svetujemo pri usmerjanju njihoveg a vzgojnega dela, ne pa razvr.eanju otrok v diagnostiene kategorije, saj soeasn 1 odkriva otrokova »moena« in ».ibka« podroeja obna.anja v socialni skupino izven dru.inee dÖ poleg uporabne vrednosti na podroeju vzgoje in izobra.evanja je uporabeU tudi v klinienem in raziskovalnem kontekstu. Raziskovalni potencia× instrumenta vidimo zlasti v spremljanju otrok, ki so rizieni za kasnej.e motnjee eÖ SCBE, standardiziran v ZDA (LaFreniere in Dumas, 1995), v Quebecu . Kanadi in v Franciji (Dumas, LaFreniere, Capuano in Durning, 1997), im a ustrezne merske karakteristike: je objektiven, zanesljiv in veljaven psiholo.ko instrument, obeutljiv na razvojne spremembe in na spremembe v obna.anju ¸ ki jih izzovemo med terapevtskim delom s pred.olskimi otrokip S skupnim rezultatom na SCBE dobimo vpogled v otrokovo splo.no socialn 1 prilagajanje v vrtcu. Opisuje ga osem temeljnih lestvic, ki se nana.ajo na znaeilnosto otrokovega eustvenega izra.anja (Veselje-Potrtost, Zaupljivost-Anksioznost iU Strpnost-Jeza), njegove interakcije z vrstniki (Vkljueevanje-Osamljenost, MirnostN Agresivnost in Prosocialnost-Egoizem) ter njegove interakcije z vzgojiteljicamo (Sodelovanje-Nasprotovanje in Samostojnost-Odvisnost). Te lestvice interpretiram 1 posamieno, poleg tega pa s specifieno kombinacijo med njimi tvorimo .e tri sestavljenI rezultate: Socialno kompetentnost v o.jem smislu (izra.enost pozitivnih polov osmi . 484M. Zupaneie, A. Gril in T. Kavei temeljnih lestvic), Te.ave ponotranjanja (sklopi negativnih postavk lestvic VeseljeN Potrtost, Zaupljivost-Anksioznost, Vkljueevanje-Osamljenost in SamostojnostN Odvisnost) ter Te.ave pozunanjanja (sklopi negativnih postavk lestvic Strpnost-Jeza ¸ Mirnost-Agresivnost, Prosocialnost-Egoizem in Sodelovanje-Nasprotovanje) p Posamezne temeljne in sestavljene lestvice bomo podrobneje predstavile v opisß instrumentap Pri pripravi instrumenta za slovensko standardizacijo smo sledile postopku ¸ ki so ga oblikovali v Franciji in v Quebecu v Kanadi (Dumas in dr., 1997). V prvo pilotni .tudiji smo se usmerile na ustrezen prevod in priredbo SCBE ter na ugotavljanjI nekaterih pokazateljev konstruktne veljavnosti prve slovenske poskusne oblikI instrumenta (OLSP). To je na preverjanje notranje skladnosti posameznih lestvic iU njihove konvergentne ter diskriminativne veljavnosti na vzorcu starej.ih pred.olski . otrok. Glede na to, da smo instrument prevedle in bi na podlagi tega lahko pri.lo d 1 spremembe pomena posameznih postavk, je bilo potrebno najprej ugotoviti, ali jI njegova notranja zgradba - ne glede na razvidno veljavnost - ohranila psihometrienI znaeilnosti izvirnika. Ker je SCBE sestavljen iz vsebinsko razlienih lestvic, smo . slovenskem prevodu (OLSP) za vsako lestvico posebej ugotavljale njeno notranj 1 skladnost oz. homogenost postavk znotraj posameznih lestvic. Ee so postavke, ko sestavljajo posamezno lestvico, homogene pomeni, da merijo isti konstrukt (ne p a vee razlienih konstruktov). Tako z ugotavljanjem notranje skladnosti ugotavljam 1 tudi enega izmed vidikov konstruktne veljavnosti instrumenta (Bucik, 1997). V nadaljevanju smo konstruktno veljavnost posameznih lestvic vpra.alnik a preverjale preko konvergentnosti in diskriminativnosti pokazateljev posamezni . konstruktov, ki naj bi jih vpra.alnik meril. Tako smo poleg OLSP v prvi pilotno .tudiji uporabile .e drug instrument, ki meri .tiri razliene konstrukte, vsebinsk 1 podobne posameznim predpostavljenim konstruktom (vedenjskim znaeilnostim) n a OLSP. Na konvergentno veljavnost lestvic OLSP bi lahko sklepale v primeru, ee bo vsebinsko podobne mere, dobljene pri istih udele.encih z dvema razlienim a instrumentoma (rezultati na OLSP in rezultati na .e uveljavljenem instrumentu z a merjenje istih ali sorodnih vedenjskih znaeilnosti), med seboj visoko korelirale 2 torej konvergirale k istemu konstruktu. Na diskriminativno veljavnost lestvic OLS . bi kazale ni.je medsebojne korelacije med merami vsebinsko razlienih vidiko . socialne prilagojenosti, merjenimi z istim ali drugim instrumentom, v primerjavi . korelacijami med vsebinsko podobnimi merami, merjenimi z razlienimi instrumentip Kot najbolj primerna (ee ne zaradi pomanjkanja tovrstnih psihometrieno relevantni . instrumentov za ugotavljanje vedenjskih znaeilnosti pred.olskih otrok celo edinaÖ mera konstruktov, ki naj bi jih SCBE zajemal, je v Sloveniji Vpra.alnik vedenjski . reakcij -VR (Horvat, 1985) p Sestavljeni rezultat Socialna kompetentnost bi moral visoko pozitivno korelirato s Socializiranostjo ter negativno z Anksioznostjo in Vedenjskimi te.avami na VVRp Socialna kompetentnost vkljueuje namree veliko .tevilo pozitivnih kvalitet otrokoveg a socialnega delovanja, ki odra.ajo socialno prilagojeno, pro.no, eustveno zrelo iU Lestvica socialne prilagojenosti pred.olskih otrokH prosocialno obna.anje ter pozitivne socialne izide (npr. med vrstniki je priljubljen ¸ vzgojitelji ga cenijo), ki jih otrok dose.e s svojim obna.anjem (Hubbard in Coie ¸ 1994; LaFreniere in Sroufe, 1985). Taka obna.anja zajema tudi lestvica Socializiranos1 na VR (priljubljenost, iskrenost, sociabilnost, pomoe in prilagajanje drugim ¸ vkljueevanje v skupinsko delo). Socialno kompetentni otroci izra.ajo eustva, skladn a s skupinskimi normami, in i.eejo ravnote.je med lastnimi in .eljami ter intereso drugih otrok (Putallaz in Sheppard, 1992), so eustveno bolj stabilni in pogosto izra.aj 1 pozitivna eustva (Sroufe, Schork, Motti, Lawroski in LaFreniere, 1983). Sposobno so eustvene in vedenjske regulacije in s tem tudi modulacije eustvene odzivnosti . socialno prilagojeni smeri ter delovati ueinkovito tudi v eustva vzbujajoeih situacija . (Fabes in dr., 1999). Socialno kompetentni otroci bi morali izra.ati tudi man . anksioznih, zadr.anih, bojeeih (lestvica Anksioznost na VR) in manj nevodljivih ¸ neugodljivih, nasprotovalnih in predrznih obna.anj (lestvica Vedenjske te.ave na VVR). Sestavljeni rezultat Te.ave ponotranjanja na OLSP bi moral visoko negativn 1 korelirati z Anksioznostjo na VR, saj se te.ave ponotranjanja odra.ajo v potrtosti ¸ anksioznosti, osamljenosti in odvisnosti od odraslih. Sestavljeni rezultat Te.avI pozunanjanja pa bi moral visoko negativno korelirati z Vedenjskimi te.avami na VR, ker se te.ave pozunanjanja ka.ejo v jezi, agresivnosti, egoizmu iU nasprotovalnostip Izmed temeljnih lestvic na OLSP bi morala Samostojnost-Odvisnost najvi. I pozitivno korelirati z Intelektualna ueinkovitostjo na VR, ki se nana.a na otrokov 1 aktivnost, iniciativnost, iznajdljivost in vztrajnost. Visoko naj bi s tem obna.anje . korelirale tudi temeljne lestvice Vkljueevanje-Osamljenost, Zaupljivost-Anksioznos1 in Strpnost-Jeza na OLSP. Kot ugotavljajo Newcomb, Bukowski in Pattee (1993), sI kognitivna ueinkovitost otrok povezuje s sociabilnostjo, socialnimi spretnostmi z a doseganje medosebnih ciljev in vzdr.evanje pozitivnih odnosov, z za.eljenostjo meB vrstniki ter nizko stopnjo agresivnosti in socialnega umika. Temeljna lestvic a Zaupljivost-Anksioznost na OLSP bi morala najvi.je negativno korelirati X Anksioznostjo na VR, visoko negativno pa bi morale s slednjo korelirati tudi lestvicI Samostojnost-Odvisnost, Veselje-Potrtost in Vkljueevanje-Osamljenost na OLSP. ¤ anksioznim vedenjem se namree povezujejo socialni umik, zavraeenje s strano vrstnikov, osamljenost v skupini (Cillessen, van Ijzendoorn, van Lieshout in Hartup ¸ 1992), depresivnost, vzbujanje pozornosti in odvisnost (Newcomb in dr., 1993). ¤ edenjskimi te.avami na VR bi morale visoko negativno korelirati lestvicI Sodelovanje-Nasprotovanje, Mirnost-Agresivnost, Prosocialnost-Egoizem iU Strpnost-Jeza na OLSP. Simptomatika vedenjskih te.av, ki jo na podlagi multivariatnI statistiene analize 61-ih .tudij navajata Quay in Werry (1986), zajema naslednjI znaeilnosti otrokovega obna.anja: napadalen, neugodljiv, nasprotovalen, trmast ¸ destruktiven, nekooperativen, uporen, bahav, dominanten, postavlja.ki, motee ¸ nadlegovalen, razdra.ljiv, vzkipljiv, zavraeajoe, nepo.ten, osredotoeen nase in la.nivp S Socializiranostjo na VR bi morale pozitivno korelirati vse temeljne lestvice n a OLSP, najvi.je povezave pa smo predpostavile z lestvicami VkljueevanjeN 504M. Zupaneie, A. Gril in T. Kavei Osamljenost, Samostojnost-Odvisnost, Prosocialnost-Egoizem in MirnostN Agresivnost na OLSP. Otroci, za katere je znaeilno socialno ueinkovito obna.anjI (vkljueuje ga lestvica Socializiranost na VR), so prosocialni, priljubljeni, dobr 1 re.ujejo probleme, so spretni pogajalci, nudijo podporo drugim (Erwin, 1993e Mendelson, Aboud in Lanthier, 1994; Putallaz in Gottman, 1981) ter so manj agresivni ¸ ambivalentni, kritieni in osamljeni kot socialno neueinkoviti otroci (Asher, Parkhurst ¸ Hymel in Williams, 1990; Ladd in Price, 1987; Shantz, 1986) p Diskriminativna veljavnost testa po definiciji zahteva, da so rezultati merjeneg a konstrukta razlieni od drugih po vsebini razlienih konstruktov, ne glede na to, alo smo jih merili z isto metodo (instrumentom) kot obravnavani konstrukt (Bucik, 1997) p Rezultati na posameznih lestvicah OLSP, ki naj bi odra.ali razliene vedenjskI znaeilnosti, tako med seboj ne bi smeli korelirati vi.je kot rezultati na tistih lestvica . OLSP in VR, za katere predpostavljamo, da merijo isti konstrukt (korelacije meB razlienimi potezami, merjenimi z isto metodo, so ni.je kot korelacije med istimo potezami, merjenimi z razlienimi metodami). Vse ali vsaj veeina korelacij meB posameznimi lestvicami OLSP in VR, ki se nana.ajo na razliene konstrukte, bo morale biti ni.je kot korelacije med tistimi lestvicami OLSP in VR, za katerI predpostavljamo, da pripadajo istemu ali podobnemu konstruktu (korelacije meB razlienimi potezami, merjenimi z razlienimi metodami, so ni.je kot korelacije meB istimi potezami, merjenimi z razlienimi metodami). Temeljne lestvice OLSP, ki sI vkljueujejo v pojasnjevanje razlienih sestavljenih lestvic, bi morale med sebo . korelirati ni.je ali v obratni smeri kot tiste temeljne lestvice, ki pripadajo isti . sestavljenim konstruktom (korelacije med razlienimi potezami, merjenimi z ist 1 metodo so ni.je, kot korelacije med istimi potezami, merjenimi z isto metodo). V prieujoei .tudiji smo ugotavljale homogenost lestvic slovenskega prevod a izvirne oblike SCBE, ki vkljueuje 80 postavk, in celotne prve slovenske oblike OLSP ¸ ki vsebuje .e dodatnih 19 postavk. Te postavke so bile alternativne tistim izvirni . postavkam, ki so se v francoskih poskusnih oblikah priprav na standardizacijo . Quebecu in v Franciji (Dumas in dr., 1997) izkazale kot vsebinsko in psihometrien 1 ustreznej.e od ameri.kih izvirnih. Primerjale smo notranjo skladnost posamezni . »izvirnih« temeljnih in sestavljenih lestvic (s prvimi 80-imi »izvirnimi« postavkamiÖ z notranjo skladnostjo »raz.irjenih« lestvic (celotna slovenska oblika je zajemala 9a postavk). V primeru nizke notranje zanesljivosti lestvic z izvirnimi postavkami bo lahko z vkljueevanjem dodatnih poveeali homogenost lestvic. Homogenos1 instrumenta, ki bi ga v nadaljevanju priprav na standardizacijo oblikovale v drugo pilotni .tudiji, bi lahko izbolj.ale tudi z nadomestitvijo psihometrieno najman . ustreznih izvirnih postavk z morebitno ustreznej.imi alternativnimi, brez dodajanjap Lahko pa bi se pri oblikovanju popravljene oblike instrumenta poslu.ile obojega ¸ soeasno z upo.tevanjem razvidne veljavnosti posameznih lestvic, na katero je mo.n 1 sklepati s pomoejo pripomb ocenjevalk (vzgojiteljic) k posameznim postavkam prvI poskusne oblike OLSP. Po drugi strani bi bilo mo.no, da je instrument siceQ zadovoljivo ali celo visoko notranje skladen, ni pa tudi veljaven za merjenje tisti . Lestvica socialne prilagojenosti pred.olskih otrokH514 obna.anj, ki jih .elimo z njim ugotavljati. Lahko bi se izkazalo, da instrument, ki n a ameri.kih, kanadskih in francoskih otrocih meri .e navedena obna.anja otrok v vrtcß (konstrukte), na slovenskih meri nekoliko drugaene konstrukte in/ali da na slovenske . vzorcu otrok posamezni temeljni konstrukti konvergirajo k nekoliko drugaeni . sestavljenim konstruktom. Kot navaja Bucik (1997), je instrument z nizko veljavnostj 1 ne glede na visoko zanesljivost brez vrednosti za merjenje predvidenega konstrukt a in ga je zato potrebno vsebinsko predelati. V .tudiji smo tako poleg notranjI zanesljivosti »izvirne« in »raz.irjene« oblike OLSP preverjale njegovo konstruktn 1 veljavnost z vidika skladnosti posameznih temeljnih konstruktov (lestvic) . sestavljenimi in z vidika povezanosti podobnih in razlienih konstruktov, merjenih X dvema razlienima instrumentomap Metoda4 Udele.enci V vzorec je bilo vkljueenih 95 starej.ih pred.olskih otrok, ki so bili v easu, ko so ji . ocenjevale vzgojiteljice, stari od 5 let in 4 mesece do 6 let in 3 mesece (povpreen a starost 5 let in 9 mesecev) in so obiskovali enega od .tirih ljubljanskih vrtcev. Vso otroci so bili predhodno vsaj tri mesece vkljueeni v skupino vzgojiteljice, ki jih jI ocenjevala. Pri ocenjevanju je sodelovalo 18 vzgojiteljic (glej tabelo 1) p Instrumenti4 aÖ Prvo poskusno obliko instrumenta Ocenjevalna lestvica socialne prilagojenosto pred.olskih otrok (OLSP) z 99-imi postavkami sva iz ameri.kega originala, SCBf (LaFreniere in Dumas, 1995), ki vsebuje 80 postavk, prevedli M. Zupaneie in Ap Gril. 19 postavk je bilo dodanih na podlagi francoske oblike SCBE (Dumas in dr. ¸ 1997), ki sva jo v slovenski jezik prevedli isti avtorici. Prva slovenska oblik a instrumenta je tako obsegala 99 trditev, ki so jih vzgojiteljice ocenjevale n a .eststopenjski lestvici (od »Obna.anje se nikoli ne pojavlja« do »Obna.anje se vedn 1 pojavlja«). Nekatere trditve otrokovo obna.anje opisujejo bolj splo.no (npr. »JI Tabela 1. Frekvenena porazdelitev otrok glede na njihovo kronolo.ko starost in spolH starost v mesecih spol 64 in 65 66 in 67 68 in 69 70 in 71 72 in 73 74 in 75 skupaj fantki 8 6 9 7 11 7 48 punekv 11 11 6 8 6 5 47 skupaj 19 17 15 15 17 12 95 Struktura vzorca je glede na spol in kronolo.ko starost proporcionalna (c2 = 4.405, df = 5, p § 0.493) p 524M. Zupaneie, A. Gril in T. Kavei samozavesten.«), druge pa se nana.ajo na obna.anje v konkretnih situacijah (npr.«K 1 ga vzgojiteljica graja, trmoglavi.«). Prvih 80 postavk (slovenski prevod izvirnI ameri.ke oblike SCBE) se vkljueuje v osem temeljnih in v .tiri sestavljene lestvice. Vsako temeljno lestvico sestavlja deset postavk. Od tega jih pet opisuje uspe.n 1 prilagajanje in pet prilagoditvene te.avep Prve tri od osmih temeljnih lestvic opisujejo znaeilni naein otrokoveg a eustvenega izra.anja v vrtcu in so opredeljene bipolarno. To so lestvice VeseljeN Potrtost (npr. »Zlahka se smeje.«), Zaupljivost-Anksioznost (»Je pla.en, bojee.«) iU Strpnost- Jeza (npr. »Je razdra.ljiv, hitro se razjezi.«) p N isok rezultat na lestvici Veselje-Potrtost pomeni, da vzgojiteljice otrok a opisujejo kot veselega, dobro razpolo.enega, pripravljenega n a sodelovanje v dejavnostih v vrtcu. Nizek rezultat na isti lestvici pomeni ¸ da vzgojiteljice otroka ocenjujejo kot razmeroma potrtega, negativn 1 razpolo.enega, ki ga je te.ko motivirati za razliene dejavnosti, saj ka. I malo zanimanja za dogajanje v vrtcup N isok rezultat na lestvici Zaupljivost-Anksioznost pomeni, d a vzgojiteljice otroka opisujejo kot radovednega, motiviranega za ueenjI novega, kot otroka, ki zaupa vase in se ugodno prilagaja novim ljude . in situacijam. Nizek rezultat na isti lestvici pomeni, da vzgojiteljicI otroka dojemajo kot pla.nega, pretirano zaskrbljenega in zadr.anega . odnosu do ljudi in stvari, ki veekrat izra.a za svojo starost eustven 1 nezrela obna.anjap N isok rezultat na lestvici Strpnost- Jeza ka.e, da vzgojiteljice opisujej 1 otroka kot strpnega, ko naleti na ovire in te.ave, kot takega, ki se ugodn 1 prilagodi na obremenilne situacije in izzive. Nizek rezultat na tej lestvico pomeni, da otroka vzgojiteljice opisujejo kot razdra.ljivega iU vzkipljivega, kot otroka, ki ima te.ave s sprejemanjem nujnih omejite . pri vsakodnevnem .ivljenju v vrtcu in z upo.tevanjem drugih ljudip Naslednje tri temeljne lestvice opisujejo otrokove interakcije z vrstniki v vrtcup Te so: Vkljueevanje-Osamljenost (npr. »Zaeenja z igro ali daje predloge za igr 1 drugim otrokom.«), Mirnost-Agresivnost (npr. »Tepe, grize in brca otroke.«) iU Prosocialnost-Egoizem (npr. »Sam od sebe pomaga pobirati stvari in igraee drugemß otroku.«) p N isok rezultat na lestvici Vkljueevanje-Osamljenost pomeni, da se otro÷ po mnenju vzgojiteljice vkljueuje v skupino vrstnikov in je dejaven . njej ter, da je za.elen in priljubljen med vrstniki, saj se »zna« igrati X drugimi. Otrok, ki dose.e nizek rezultat, je po mnenju vzgojiteljicI nagnjen k samotarstvu, nerad se vkljueuje v skupne dejavnosti z vrstniki ¸ ostaj a loeen od skupine in se ne odziva na povabila drugih k skupno Lestvica socialne prilagojenosti pred.olskih otroM 5d igrip N isok rezultat na lestvici Mirnost-Agresivnost pomeni, da ima otro÷ glede na opa.anja vzgojiteljice ugodne odnose z vrstniki v vrtcu. Vspornih polo.ajih, ki nastanejo v skupini, i.ee mirne, tudi za druge otrokI sprejemljive re.itve in te.i k temu, da ne prizadene drugih otrok, zlasto ne .ibkej.ih od sebe. Otrok, ki je glede na vzgojiteljieina opa.anj a dosegel nizek rezultat na tej lestvici, je napadalen in pogosto povzroe a .kodo drugim: jih tepe, ustrahuje in unieuje stvari. Ima .ibko sposobnos1 re.evanja sporov v skupini, saj njegovo obna.anje obieajno vodi d 1 stopnjevanja sporov v pretep in socialni razdorp N Otrok z visokim rezultatom na lestvici Prosocialnost-Egoizem se p 1 mnenju vzgojiteljic povezuje z drugimi otroki v vrtcu na skrben iU pozoren naein. Sposoben se je postaviti na mesto drugega, skladno . tem ravnati ter ugodno sprejema dejstvo, da ne more biti neprestano . sredi.eu pozornosti. Nizek rezultat na tej lestvici pomeni, da vzgojiteljicI otroka dojemajo kot osredotoeenega nase, preprieanega v »lastni prav« ¸ pozornega le do sebe, s .ibko sposobnostjo upo.tevanja potreb in .elj a drugihp Zadnji dve temeljni lestvici ocenjujeta odnos med otrokom in vzgojiteljico . vrtcu: Sodelovanje-Nasprotovanje(npr. »Ne zmeni se za navodila vzgojiteljice, temve: dela stvari po svoje.«) in Samostojnost-Odvisnost (npr. »Prosi za pomoe tudi taktrat ¸ ko to ni potrebno.«) p N Otrok z visokim rezultatom na lestvici Sodelovanje-Nasprotovanje po mnenjß vzgojiteljice sodeluje z odraslimi v vrtcu. Ka.e spo.tovanje do avtoritete ¸ ugodljivo obna.anje, pripravljenost pomagati vzgojiteljici in rad sprejema njen 1 vkljueevanje v lastno dejavnost. Obratno pa je otrok z nizkim rezultatom n a tej lestvici nagnjen k nasprotovanju in kljubovanju odraslim. Upira sI vzgojiteljici, kljubuje njenim navodilom, ne odziva se na razumne utemeljitvI prepovedi in ne sprejema kompromisovp N Otrok z visokim rezultatom na lestvici Samostojnost-Odvisnost glede na ocen 1 vzgojiteljic potrebuje le malo nadzora in pomoei odraslega poleg nadzora, ko ga potrebujejo vsi pred.olski otroci. Ko naleti na te.ave, jih sku.a najpre . re.iti sam, i.ee malo pozornosti vzgojiteljice, ko se mu pripeti manj.a nesreea ¸ je ueinkovit v novih in izzivajoeih situacijah, ki se jih obieajno veseli, in jI sposoben voditi skupino vrstnikov. Otrok z nizkim rezultatom na isti lestvico potrebuje veliko pomoei in nadzora odraslih v vrtcu, da se obna.a na socialn 1 primeren naein. V novih situacijah je bojee, kar navadno izra.a z jokom iU te.njo po pretirani vzgojiteljieini pozornosti. Pogosto se vda .e, ko se sooei X majhnimi te.avami, joka in negoduje tudi brez oeitnega razloga ter zahtev a takoj.njo pomoe odraslega, namesto da bi se sku.al najprej sam spopasti X f M. Zupaneie, A. Gril in T. Kavei manj.o te.avop .tiri sestavljene lestvice sta LaFreniere in Dumas (1995) razvila na podlago ob.irnih statistienih analiz, ki temeljijo na oceni otrokovega obna.anja, kot so g a ocenili otrokovi vzgojitelji/vzgojiteljice, in na otrokovem dejanskem obna.anju, ko so ga opazili izurjeni ocenjevalci/ocenjevalkep N Prvo sestavljeno lestvico, Socialna kompetentnost, sestavlja 40 postavk. Vkljueuje vse tiste, ki odra.ajo pozitivno kakovost otrokovega prilagajanja . vrtcu: socialno prilagojene, pro.ne, za otrokovo starost eustveno zrele iU prosocialne vzorce obna.anjap N Druga sestavljena lestvica, Odsotnost te.av ponotranjanja, zajema 20 postavk ¸ ki opisujejo odsotnost anksioznega, potrtega, osamljenega in odvisneg a obna.anjap N Tretja sestavljena lestvica, Odsotnost te.av pozunanjanja, vsebuje preostali . 20 postavk, ki odra.ajo otrokova jezna, agresivna, sebiena in nasprotovaln a obna.anjap N Zadnja sestavljena lestvica, Splo.no prilagajanje, vkljueuje vseh 80 postav÷ (prisotnost socialno prilagojenega pola obna.anja in odsotnost socialn 1 neprilagojenega pola), kar omogoea primerjavo otrok na enem samem indeksup Notranja zanesljivost temeljnih in sestavljenih lestvic v ameri.kem izvirnikß SCBE (kot tudi v francoskemu prevodu) je visoka. Za temeljne lestvice se Cronbacho . koeficient alfa na dveh ameri.kih (ZDA) vzorcih giblje med 0.80 in 0.89 (LaFrenierI in Dumas, 1995). V francoski obliki se koeficient alfa na temeljnih lestvicah ¸ uporabljenih v Quebecu in Franciji, giblje med 0.79 in 0.91, na sestavljenih lestvica . pa med 0.81 in 0.92 (Dumas in dr., 1997). Skladnost med ocenjevalci (SpearmanN Brownova ocena korelacij) za temeljne lestvice v ZDA zna.a od 0.72 do 0.8a (LaFreniere in Dumas, 1995), v Quebecu od 0.72 do 0.89 za temeljne lestvice in oB 0.83 do 0.89 za sestavljene ter v Franciji od 0.70 do 0.90 za temeljne in od 0.84 d 1 0.91 za sestavljene lestvice. Retestna zanesljivost temeljnih lestvic na quebe.ke . vzorcu (po dveh tednih) se giblje od 0.74 do 0.87, sestavljenih pa od 0.78 do 0.85p Na francoskem vzorcu (po petih tednih) zna.a za temeljne lestvice od 0.70 do 0.7 . in za sestavljene od 0.75 do 0.84 (Dumas in dr., 1997). LaFreniere in Dumas (1995Ö navajata ustrezno konvergentnost temeljnih lestvic SCBE s podobnimi merami n a drugem instrumentu (Child Behavior Checklist-Teacher Report Form, CBCL), ko zna.ajo od 0.30 do 0.68, in sestavljenih lestvic SCBE, ki se gibljejo od 0.53 do 0.71p Ustrezna je tudi divergentnost temeljnih in sestavljenih lestvic z nesorodnimi meramo CBCL, saj so korelacije med njimi nizke in veeinoma nepomembne. Ista avtorja st a z merami otrokove socialne participacije v skupini in otrokovega sociometrieneg a polo.aja v skupini podprla tudi kriterijsko veljavnost SCBEp Francoska oblika SCBE, ki je bila standardizirana v Quebecu in Francijo (Dumas in dr., 1997), se glede na 19 postavk od 80-ih, kolikor jih vsebujeta ameri.k a Lestvica socialne prilagojenosti pred.olskih otrokH554 in francoska oblika instrumenta, nekoliko razlikuje od ameri.ke, predvsem . posameznih pomenskih odtenkih postavk, ki so prej kvantitativne kot kvalitativnI narave - torej v ostrini, moei, kategorienosti izjave. Na podlagi teh alternativni . oblik izvirnih postavk smo v prvo slovensko poskusno obliko OLSP vkljueile 8 1 izvirnih ameri.kih postavk in 19 alternativnih francoskih: lestvica Veselje-Potrtos1 jih ni vkljueevala, lestvica Zaupljivost-Anksioznost je vkljueevala .tiri dodatnI postavke, lestvice Strpnost-Jeza, Vkljueevanje-Osamljenost in Mirnost-Agresivnos1 so vkljueevale po tri, lestvice Prosocialnost-Egoizem, Sodelovanje-NasprotovanjI in Samostojnost-Odvisnost pa so poleg izvirnih vkljueevale .e po dve dodatno postavkip b)Vpra.alnik vedenjskih reakcij . VR (Horvat, 1985) je instrument s tridesetimo postavkami, na katerih vzgojiteljice/vzgojitelji ali ueiteljice/ueitelji ocenijo obna.anjI otroka v vrtcu/.oli s pomoejo tristopenjske ocenjevalne lestvice (ni tak.en, delom a je tak.en, veeinoma je tak.en). Namenjen je oceni otrokovih vedenjskih znaeilnosto v starosti od 6 do 8 let in meri .tiri podroeja njegovega delovanja v vrtcu/.oliç Intelektualno ueinkovitost (npr. »Pri delu je aktiven in iniciativen.«), Anksioznos1 (npr. »Ne javi se, tudi ee pozna pravilen odgovor.«), Vedenjske te.ave (npr. »D 1 vzgojiteljice/ueiteljice je predrzen.«) in Socializiranost (npr. »Zlahka se vkljuei . skupinsko delo.«). Prognostiena veljavnost posameznih lestvic na vpra.alniku gledI na splo.ni ueni uspeh otrok v prvem in drugem razredu osemletke, ocenjen s .tevilen 1 oceno, se giblje med 0.43 do 0.63. Povezanosti med uenim uspehom in Intelektualn 1 ueinkovitostjo ter Socializiranostjo so pozitivne, med uenim uspehom iU Anksioznostjo ter Vedenjskimi te.avami pa negativne (Horvat, 1986). Podobne, a nekoliko ni.je povezave ugotavljamo med lestvicami na vpra.alniku in otrokovi . opisnim uenim uspehom v prvem razredu osemletke, tudi ob nadzoru vpliva izobrazbI otrokovih star.ev, ki pomembno prispeva tako k varianci uenega uspeha kot vedenjski . reakcij (Zupaneie in Puklek, 1999). Konstruktna veljavnost vpra.alnika je bil a konfirmatorno podprta s faktorsko analizo (Horvat, 1985). Novej.e analize Vy ka.ejo, da se rezultati na lestvicah Anksioznost in Socializiranost povezujejo X otrokovo eustveno stabilnostjo, in sicer Anksioznost negativno, Socializiranost p a pozitivno (Gril in Puklek, 1999). Koeficiente notranje skladnosti posameznih lestvi ¬ smo prvie preverjale v okviru prieujoee .tudije in zna.ajo za Intelektualno ueinkovitos1 0.75, Anksioznost 0.81, Vedenjske te.ave 0.72 ter Socializiranost 0.78p Postopek4 Na Katedri za razvojno psihologijo Oddelka za psihologijo v Ljubljani smo pri pari.ko zalo.bi ECPA najprej kupili francosko obliko instrumenta in priroenika SCBE (PSA ¸ Dumas in dr., 1997) v raziskovalne namene. Lestvico sta v slovenski jezik neodvisn 1 druga od druge prevedli dve razvojni psihologinji in prevod nato medsebojno uskladilip Slovensko obliko je nazaj v francoski jezik prevedla francistka. Na osnovi primerjavI 564M. Zupaneie, A. Gril in T. Kavei pomena postavk izvirne francoske, slovenske in nazaj v franco.eino prevedene oblikI instrumenta, smo slovensko obliko nekoliko popravile. Popravljeno slovensko oblik 1 je jezikovno uredila slavistka. V preliminarni raziskavi na Katedri za razvojn 1 psihologijo (Horvat, 1998) se je instrument izkazal kot ustrezen za ugotavljanjI individualnih razlik med starej.imi otroki v vrtcu, razmeroma enostaven z a ocenjevanje in po ocenah slovenskih strokovnjakov in strokovnjakinj za razvojn 1 psihologijo kot primeren in potencialno zelo uporaben pri svetovalnem delu . pred.olskimi otroki. Na podlagi tega smo se v sodelovanju s Centrom z a psihodiagnostiena sredstva v Ljubljani odloeile, da SCBE standardiziramo n a slovenskih pred.olskih otrocih, ko odkupimo avtorske pravice in sklenemo pogodb 1 o standardizaciji z Western Psychological Services, ki je izdala izvirni SCBE. P 1 sklenitvi pogodbe smo se lotile prevoda ameri.kega izvirnika instrumenta iU priroenika. Primerjava dveh neodvisnih prevodov instrumenta iz angle.kega . slovenski jezik je pokazala malenkostna razhajanja v obliki stavkov, ki sva ji . prevajalki uskladili. Slovensko obliko smo prevedle nazaj v angle.eino. Ta prevoB se ni razlikoval od izvirne angle.ke verzije, zato usklajevanje z avtorji izvirnika no bilo potrebno. Razen za 19 postavk, ki se v francoski obliki SCBE nekoliko razlikujej 1 od ameri.ke izvirne oblike, je bil prevod angle.ke oblike po usklajevanju identieeU konenemu prevodu instrumenta iz franco.eine. 19 neidentienih postavk iz prevod a ameri.ke oblike sva prevajalki med seboj uskladili in pripravili prvo poskusno oblik 1 OLSP tako, da je prvih 80 postavk zajemalo celoten ameri.ki izvirnik, preostalih 1a (alternativnih francoskih) pa je sledilo izvirnim po vrstnem redu pojavljanja te . postavk v francoski obliki. Preden je koneno poskusno obliko instrumenta pregledal a slavistka, sva pomen vseh posameznih postavk ponovno preverili z vidika razvidnI veljavnosti. Lektorirano prvo poskusno obliko OLSP so nato izpolnjevale vzgojiteljicI v vrtcihp Predhodno smo za sodelovanje pisno zaprosile ravnateljice/vodje enot peti . ljubljanskih vrtcev in tam zaposlenih vzgojiteljic, ki delajo s skupinami otrok, stari . med 64 in 75 mesecev. Pro.nji so se odzvali .tirje vrtci, v katerih so vse vzgojiteljicI pristale na sodelovanje. Ob upo.tevanju predpostavljene strukture vzorca otrok p 1 spolu in starosti smo otroke vzoreile nakljueno. Star.em izbranih otrok so nat 1 vzgojiteljice posredovale pro.njo za »pasivno« sodelovanje njihovih otrok v .tudijo in izjavo, s katero dovoljujejo, da otrokovo obna.anje oceni njegova vzgojiteljicap Od 104 star.ev se jih je pritrdilno odzvalo 95p Za sodelujoee vzgojiteljice in vodje enot smo avtorice v vsakem izmed .tiri . vrtcev pripravile enourno uvodno predstavitev prve pilotne .tudije. Seznanile sm 1 jih z okvirnim namenom .tudije in s postopkom ocenjevanja otrokovega obna.anj a na obeh instrumentih. V navodilu smo poudarile, da naj (a) vsakega otroka najpre . ocenijo na OLSP in potem na VR; (b) ocenjujejo otroke zaporedno, najprej s prvi . in nato z drugim instrumentom, ne pa soeasno vee otrok z istim instrumentom; (cÖ ocenjujejo po vrstnem redu pojavljanja postavk v posameznem instrumentu; (dÖ ocenijo prav vse postavke, v primeru dvoumnosti pa ob postavki zapi.ejo, kaj s 1 Lestvica socialne prilagojenosti pred.olskih otrokH574 ocenjevale oz. kako so razumele postavko; (e) na hrbtni strani zapi.ejo svoje pripombee (f) ocenjujejo to, kar so same opazile brez posvetovanja z drugimi; (g) skrbno hranij 1 instrumente od prejema do oddaje. Po 14-ih dneh od prejema OLSP in VR so na . vzgojiteljice vrnile izpolnjena instrumentap Opravile smo analizo notranje zanesljivosti (Cronbachov koeficient alfa z a izvirno in raz.irjeno obliko temeljnih in sestavljenih lestvic OLSP ter korelacijI posameznih postavk z lestvicami, ki jim pripadajo) in veljavnosti instrument a (Pearsonovi koeficienti korelacije med temeljnimi in sestavljenimi lestvicami OLSP ¸ med temeljnimi lestvicami OLSP in lestvicami VR ter med sestavljenimi lestvicamo OLSP in lestvicami VR) p Rezultati4 Temeljne in sestavljene lestvice izvirne oblike instrumenta (z 80-imi postavkamiÖ imajo visoko notranjo zanesljivost. Dodane (alternativne) postavke bistveno nI prispevajo k poveeanju homogenosti posameznih lestvic. Da bi bila druga poskusn a oblika OLSP sestavljena iz najustreznej.ih izmed vseh postavk, uporabljenih v prvo poskusni obliki (izvirnih in dodanih), smo preverile, ali se katere izmed dodani . postavk vi.je povezujejo s temeljnimi lestvicami, ki jim pripadajo, kot izvirne. Vnadaljevanju prikazujemo tiste korelacijske koeficiente, ki dajejo pritrdilen odgovoQ na zastavljen problemp Temeljna lestvica Veselje-Potrtost v prvi poskusni obliki ne vkljueuje dodani . Tabela 2. Prikaz koeficientov notranje skladnosti (Cronbachov alfa) za temeljne inHsestavljene lestvice OLSP z izvirnimi in dodanimi postavkamiH OLSP temeljne lestvice: izvirne postavke z dodanimi postavkami Veselje – Potrtost 0.87 - Zaupljivost - Anksioznost 0.88 0.91 Strpnost - Jeza 0.80 0.84 Vkljueevanje - Osamljenost 0.90 0.92 Mirnost - Agresivnost 0.77 0.84 Prosocialnost - Egoizem 0.80 0.78 Sodelovanje - Nasprotovanje 0.81 0.86 Samostojnost - Odvisnost 0.85 0.88 sestavljene lestvice: Socialna kompetenca 0.94 0.95 Te.ave ponotranjanja 0.89 0.91 Te.ave pozunanjanja 0.90 0.93 Splošna prilagoditev 0.96 0.96 584M. Zupaneie, A. Gril in T. Kavei postavk. Lestvica Zaupljivost-Anksioznost ima poleg desetih izvirnih dodane .e .tiro postavke, ki predstavljajo alternativo .tirim izvirnim. Nobena izmed alternativnih . to lestvico ne korelira vi.je kot izvirne postavke. Lestvica Strpnost-Jeza poleg deseti . izvirnih vkljueuje .e tri dodane postavke. Ena izmed njih (»Je nasprotovalen.«, katerI korelacija s celotno lestvico zna.a 0.61) se je izkazala za psihometrieno bolj ustrezn 1 od izvirne (»Je frustriran.«, katere korelacija s celotno lestvico zna.a 0.20). LestviciVkljueevanje-Osamljenost z desetimi izvirnimi postavkami so dodane tri alternativnep Ena izmed njih (»Rad se igra z otroki.«, katere korelacija s celotno lestvico zna. a 0.72) je z vidika homogenosti lestvice nekoliko ustreznej.a od izvirne (»U.iva v igro z drugimi otroki.«, katere korelacija z lestvico zna.a 0.69). Lestvica MirnostN Agresivnost poleg desetih izvirnih vkljueuje tri alternativne postavke, ki ustreznejI prispevajo k homogenosti lestvice kot izvirne tri: (a) izvirna »Tiranizira otroke, ki s 1 .ibkej.i od njega.« (0.57) je manj ustrezna kot alternativna »Te.i k temu, da se pretep a z otroki, ki so .ibkej.i od njega.« (0.72); (b) izvirna »Z otroki se prepira.« (0.66) jI manj ustrezna kot alternativna »Z otroki prihaja v spore.« (0.71); (c) izvirna »U.iva ¸ ee prizadene druge otroke.« (0.55) je manj ustrezna kot »Ko po.koduje druge otroke ¸ izra.a zadovoljstvo.« (0.60). Lestvica Prosocialnost-Egoizem poleg desetih izvirni . vsebuje .e dve alternativni postavki, od katerih je ena (»Sledi le svojim interesom iU ne prepozna interesov drugih.«, 0.70) ustreznej.a od izvirne (»Je usmerjen nase iU ne prepozna interesov drugih.«, 0.61). Lestvica Sodelovanje-Nasprotovanje pole . desetih izvirnih vsebuje .e dve alternativni postavki, ki sta se izkazali za ustreznej. o z vidika homogenosti lestvice: (a) izvirna »Ne upo.teva vzgojiteljice.« (0.53) je man . ustrezna od alternativne »Ne meni se za vzgojiteljico.« (0.77) in (b) izvirna »Kljubuje ¸ ko ga drugi o.tevajo.« (0.43) je manj ustrezna od alternativne »Ko je grajan ¸ trmoglavi.« (0.65). Lestvica Samostojnost-Odvisnost poleg desetih izvirnih vsebujI .e dve alternativni postavki, od katerih je ena (»Svoje .elje izra.a jasno iU neposredno.«, 0.66) nekoliko ustreznej.a od izvirne (»Ko kaj hoee, to izra.a jasno iU neposredno.«, 0.62) p Konvergentno veljavnost sestavljenih lestvic smo preverjale s korelacijamo (Pearsonov koeficient - r) med njimi in sklopi pozitivnih in negativnih postav÷ temeljnih lestvic (Slika 1). Vsako temeljno lestvico sestavlja sklop petih pozitivni . in sklop petih negativnih postavk. S sestavljeno lestvico Socialna kompetentnos1 visoko pozitivno korelirajo (p<0.001) sklopi pozitivnih postavk vseh temeljnih lestvicp Najvi.ja je korelacija s sklopom pozitivnih postavk lestvice VkljueevanjeN Osamljenost. Nekoliko ni.je so korelacije s sklopom pozitivnih postavk lestvi ¬ Samostojnost-Odvisnost, Prosocialnost-Egoizem, Zaupljivost-Anksioznost iU Strpnost-Jeza. Ni.ji od teh korelacij, a .e vedno visoki, sta korelaciji s sklopom a pozitivnih postavk lestvic Veselje-Potrtost in Mirnost-Agresivnost. S sestavljen 1 lestvico Socialna kompetentnost zmerno pozitivno korelira tudi sklop pozitivni . postavk lestvice Sodelovanje-Nasprotovanje. S sestavljeno lestvico Te.avI ponotranjanja visoko pozitivno korelirajo (p<0.001) sklopi negativnih postavk .tiri . Lestvica socialne prilagojenosti pred.olskih otrokH5L 0.88 9NOMX.HYDQMH- 0.83 Samostojnost - 0.82 Prosocialnost - Socialna kompetenca 0.80 Zaupljivost - 0.78 Strpnost - 0.74 Veselje - 0.73 Mirnost - 0.56 Sodelovanje - 7HaDYH ponotranjanja - Anksioznost0.83 - Potrtost 0.81 - Odvisnost - Osamljenost 0.79 0.77 7HaDYH pozunanjanja 0.85 - Agresivnost -Nasprotovanje 0.84 -Jeza - Egoizem 0.83 0.59 Slika 1: Korelacije sklopov pozitivnih in negativnih postavk temeljnih lestvic sHsestavljenimi lestvicami OLSPH 604M. Zupaneie, A. Gril in T. Kavei temeljnih lestvic. Najvi.ja je korelacija sklopa negativnih postavk lestvice ZaupljivostN Anksioznost. Nekoliko ni.je so korelacije s sklopi negativnih postavk lestvic VeseljeN Potrtost, Samostojnost-Odvisnost in Vkljueevanje-Osamljenost. Sklopi negativni . postavk omenjenih .tirih temeljnih lestvic poleg tega ni.je korelirajo s sestavljen 1 lestvico Te.ave pozunanjanja. S sestavljeno lestvico Te.ave pozunanjanja pozitivn 1 korelirajo sklopi negativnih postavk preostalih .tirih temeljnih lestvic. Visok 1 korelirajo sklopi negativnih postavk lestvic Mirnost-Agresivnost, SodelovanjeN Nasprotovanje in Strpnost-Jeza, medtem ko je korelacija s sklopom negativnih postav÷ lestvice Prosocialnost-Egoizem zmerna. Omenjeni sklopi negativnih postavk pole . tega ni.je korelirajo s sestavljeno lestvico Te.ave ponotranjanja. Konvergentn 1 veljavnost sestavljene lestvice Splo.no prilagajanje smo preverjale na podlagi korelaci . (Pearsonov koeficient - r) z vsemi osmimi temeljnimi lestvicami. S sestavljeno lestvic 1 Splo.no prilagajanje visoko pozitivno korelirajo (p<0.001) vse temeljne lestvicep Najvi.ji sta korelaciji s temeljnima lestvicama Strpnost-Jeza in SamostojnostN Odvisnost (r=0.79). Visoke so tudi korelacije temeljnih lestvic VkljueevanjeN Osamljenost (r=0.78), Veselje-Potrtost (r=0.77), Zaupljivost-Anksioznost (r=0.76Ö in Mirnost-Agresivnost (r=0.73). Nekoliko ni.ji sta korelaciji med sestavljeno lestvic 1 Splo.no prilagajanje in temeljnima lestvicama Prosocialnost-Egoizem (r=0.68) iU Sodelovanje-Nasprotovanje (r=0.61). Pri tem je potrebno opozoriti, da so visokI korelacije med temeljnimi in sestavljenimi lestvicami obremenjene tudi z isti . izvorom variance, saj rezultat na sestavljenih lestvicah predstavlja vsoto rezultato . na temeljnih lestvicahp Tabela 3. Korelacije med temeljnimi lestvicami OLSP in lestvicami VVRH OLSP \ VVR Ueinkovitost Anksioznost Vedenjske te.avv Socializiranost Veselje – Potrtost 0.53** -0.68** -0.50** 0.67** Zaupljivost – Anksioznost 0.56** -0.79** -0.41** 0.59** Strpnost – Jeza 0.55** -0.32** -0.62** 0.56** Vkljueevanje – Osamljenost 0.58** Mirnost – Agresivnost 0.53** Prosocialnost– Egoizem 0.38** Sodelovanje – Nasprotovanje 0.40** Samostojnost – Odvisnost 0.71** -0.68** -0.20 -0.19 -0.18 -0.73** -0.51** -0.63** -0.55** -0.73** -0.52** 0.76** 0.68** 0.60** 0.55** 0.67** ** . p < .0 1 Lestvica socialne prilagojenosti pred.olskih otrokH614 Temeljna lestvica Veselje-Potrtost na OLSP najvi.je pozitivno korelira X lestvico Socializiranost in najvi.je negativno z lestvico Anksioznost na VR. Ist a lestvica nekoliko ni.je korelira z lestvicama VR Intelektualna ueinkovitos1 (pozitivno) in Vedenjske te.ave (negativno). Temeljni lestvici OLSP ZaupljivostN Anksioznost in Vkljueevanje-Osamljenost visoko pozitivno korelirata z lestvicamaVR Socializiranost in Intelektualna ueinkovitost ter visoko negativno zlasti X Anksioznostjo na VR. Obe omenjeni lestvici OLSP nekoliko ni.je in negativn 1 korelirata z Vedenjskimi te.avami na VVR. S Socializiranostjo in Intelektualn 1 ueinkovitostjo na VR prav tako visoko pozitivno korelira temeljna lestvica OLS . Strpnost-Jeza, ki pa negativno najmoeneje korelira z lestvico VR Vedenjske te.avep Nekoliko ni.ja in negativna je korelacija te temeljne lestvice OLSP z VR lestvic 1 Anksioznost. Temeljne lestvice OLSP Mirnost-Agresivnost, Prosocialnost-Egoize . in Sodelovanje-Nasprotovanje najvi.je pozitivno korelirajo s Socializiranostjo na VVR ter najvi.je negativno z Vedenjskimi te.avami na VVR. Vse te tri temeljnI lestvice OLSP nekoliko ni.je in pozitivno korelirajo tudi z lestvico VR Intelektualn a ueinkovitost, medtem ko so njihove korelacije z Anksioznostjo na VR statistien 1 nepomembne. Temeljna lestvica OLSP Samostojnost-Odvisnost visoko pozitivn 1 korelira z Intelektualno ueinkovitostjo in Socializiranostjo ter visoko negativno zlasto z Anksioznostjo, nekoliko ni.je pa tudi z Vedenjskimi te.avami na VVR. Na osnovo visokih korelacij med temeljnimi lestvicami OLSP in VR bi lahko sklepali, d a posamezni konstrukti, ki jih meri instrument, niso jasno razmejeni, temvee sI medsebojno prepletajo. Po drugi strani pa bi to morda lahko pripisali znaeilnostim VR, ki je zgolj tria.en instrument in ne omogoea natanenega merjenja razlieni . konstruktovp Zanesljivost vseh treh sestavljenih lestvic OLSP je visoka. Koeficiento veljavnosti ka.ejo, da sestavljena lestvica Socialna kompetentnost na OLSP visok 1 pozitivno korelira z lestvico Socializiranost na VR, sestavljena lestvica Te.avI ponotranjanja na OLSP (nizek rezultat pomeni prisotnost te.av) visoko negativno X lestvico Anksioznost na VR ter sestavljena lestvica Te.ave pozunanjanja na OLS . (nizek rezultat pomeni prisotnost te.av) visoko negativno korelira z Vedenjskimo te.avami na VR. Poleg tega Socialna kompetentnost na OLSP visoko negativn 1 korelira tudi z lestvicama VR Anksioznost in Vedenjske te.avep Dobljeni koeficienti razlienih potez-istih metod in razlienih potez-razlieni . metod ka.ejo, da sestavljena lestvica Socialna kompetentnost na OLSP vi.je korelir a z lestvico Socializiranost na VR kot s sestavljenima lestvicama Te.ave ponotranjanj a in Te.ave pozunanjanja na OLSP (v obeh primerih visok rezultat pomeni odsotnos1 te.av) ter z lestvicama Anksioznost in Vedenjske te.ave na VVR. Sestavljena lestvic a Te.ave ponotranjanja na OLSP vi.je (negativno) korelira z Anksioznostjo na VVy in Socialno kompetentnostjo na OLSP kot z lestvico Te.ave pozunanjanja na OLS . ter lestvicama Socializiranost in Vedenjske te.ave na VVR. Sestavljena lestvic a Te.ave pozunanjanja na OLSP vi.je kot z drugima dvema sestavljenima lestvicam a tega instrumenta in z lestvicama Socializiranost in Anksioznost na VR korelira X 624M. Zupaneie, A. Gril in T. Kavei Tabela 4: Matrika veeih potez-veeih metod (MTMM): koeficienti zanesljivosti1,Hkonvergentne2 in diskriminativne3 veljavnostiH Metode OLSP Poteze A1 B1 C1 A1 (0.94) 0.76** 0.39** OLSP B1 (0.89) 0.31** C1 (0.90) A2 VVR B2 C2 VVR A2 B2 C2 0.87** -0.70** -0.68** 0.71** -0.75** -0.55** 0.43** -0.06 -0.60** (0.78) 0.53** -0.53** (0.81) -0.63** (0.78) Legendaç 1..... diagonala zanesljivosti (koeficienti alfa - v oklepajuÖ 2.... diagonala veljavnosti (koeficienti korelacije - v le.eeem tiskuÖ 3.... koeficienti korelacije razlienih potez-istih metod in razlienih potez-razlienih metoB A1..sestavljena lestvica Socialna kompetenca na OLS . B1..sestavljena lestvica Te.ave ponotranjanja na OLS . C1..sestavljena lestvica Te.ave pozunanjanja na OLS . A2..lestvica Socializiranost na Vy B2..lestvica Anksioznost na Vy C2..lestvica Vedenjske te.ave na VVy **.. p < .0 1 edenjskimi te.avami na VR (negativna korelacija). Visoke korelacije med meramo razlienih potez, merjenimi z istim instrumentom, in med merami razlienih potez ¸ merjenimi z razlienima instrumentoma, ka.ejo na .ibko diskriminativno veljavnos1 modela. Nezadostno medsebojno razlikovanje konstruktov, ki naj bi jih meril OLSP ¸ je morda pogojeno z izborom drugega sorodnega instrumenta (VR), s katerim sm 1 preverjale konstruktno veljavnost OLSP. Tria.na narava VVR namree ne omogoe a natanenega razlikovanja merjenih dimenzij. Vendar pa v slovenskem prostoru ni n a voljo drugega (in nemara psihometrieno ustreznej.ega) instrumenta za merjenjI socialne prilagojenosti pri pred.olskih otrocihp Razprava4 Temeljne in sestavljene lestvice izvirne oblike OLSP imajo ustrezno visoko notranj 1 skladnost. Dodanih 19 postavk le nekoliko zvi.a zanesljivost vseh lestvic, razeU temeljne lestvice Prosocialnost-Egoizem. Na osnovi tega smo se odloeile, da v drugo poskusni obliki OLSP pri vsaki temeljni in posledieno tudi sestavljeni lestvico Lestvica socialne prilagojenosti pred.olskih otrokH634 obdr.imo izvirno .tevilo postavk - po 10 za vsako temeljno lestvico. Primerjav a koeficientov alfa na ameri.kem (LaFreniere in Dumas, 1995), quebe.kem, francoske . (Dumas in dr., 1997) in na slovenskem vzorcu udele.encev v prieujoei .tudiji (oblik a z izvirnimi 80-imi postavkami) ka.e na podobno notranjo zanesljivost temeljni . lestvic, medtem ko je zanesljivost sestavljenih lestvic na slovenskem vzorcu . I nekoliko vi.ja kot na quebe.kem in francoskemp Ker se je izkazalo, da nekatere alternativne postavke vi.je korelirajo . pripadajoeimi lestvicami kot izvirne, smo oblikovale .e potencialno optimalnej. 1 sestavo druge oblike OLSP tako, da smo psihometrieno manj ustrezne izvirne postavkI izloeile in jih nadomestile z alternativnimi. Pri tem smo upo.tevale tudi pisne pripombI vzgojiteljic glede jasnosti postavk. Sicer razmeroma redke pripombe so se pojavljalI veeinoma ob postavkah, ki so najni.je korelirale s pripadajoeo lestvico. Drug a poskusna oblika OLSP vsebuje devet takih zamenjav. Osem zamenjanih postavk jI identienih tistim, ki jih prikazujejo rezultati kot psihometrieno ustreznej.e. En 1 alternativno postavko (»Je nasprotovalen.«), ki se je izkazala kot psihometrieno bol . ustrezna od izvirne »Je frustriran.« pa smo nadomestile z novo. Kljub vi.ji korelacijo s temeljno lestvico Strpnost-Jeza, nasprotovalnost vsebinsko ne sodi v to lestvicop Zato smo na podlagi pripomb vzgojiteljic glede razumevanja vsebine izraz a »frustriran« (presplo.en izraz) oblikovale postavko »V vsaki stvari vidi te.ave, ki sI mu zdijo nepremostljive.«. Pregled korelacij ostalih osmih alternativnih postavk . primerjavi s korelacijami izvirnih ka.e, da s pripadajoeimi lestvicami vi.je koreliraj 1 postavke z bolj blago (negativno ali pozitivno) kot z bolj ekstremno konotacijop Notranjo konstruktno veljavnost OLSP smo preverjale s korelacijami meB sklopi pozitivnih in negativnih postavk posameznih temeljnih lestvic s sestavljenimo lestvicami. Rezultati podpirajo veljavnost vseh .tirih konstruktov sestavljenih lestvicç Socialna kompetentnost, Te.ave ponotranjanja in Te.ave pozunanjanja ter Splo.n 1 prilagajanje. Tako na slovenskem pilotnem vzorcu starej.ih pred.olskih otrok kot n a standardizacijskem vzorcu v ZDA (LaFreniere in Dumas, 1995) ter v Quebecu in . Franciji (Dumas, LaFreniere, Capuano in Durning, 1997) temeljne lestvice OLSP iU SCBE konvergirajo k istim sestavljenim konstruktomp Rezultati podpirajo konstruktno veljavnost temeljnih lestvic OLSP, ki smo j 1 preverjale s pomoejo korelacij med njimi in lestvicami VR, torej z drugi . instrumentom, ki meri podobna podroeja socialnega vedenja pred.olskih otrok. Pra . tako korelacije z lestvicami VR potrjujejo tudi konstruktno veljavnost sestavljeni . lestvic OLSP. Poleg tega, da sestavljena lestvica OLSP Socialna kompetentnos1 konvergira z lestvico Socializiranost na VVR, bi na osnovi ni.jih, eeprav statistien 1 pomembnih korelacij z lestvicama Anksioznost in Vedenjske te.ave na VVR in X lestvicama Te.ave ponotranjanja in Te.ave pozunanjanja na OLSP lahko sklepalo tudi o njeni diskriminativnosti. Tudi sestavljena lestvica Te.ave pozunanjanja im a ustrezno konstruktno veljavnost, kar podpira konvergentnost z lestvico VedenjskI te.ave in diskriminativnost glede na druge lestvice VR in preostali dve sestavljeno lestvici OLSP. Sestavljena lestvica Te.ave ponotranjanja ima ustrezno konvergentn 1 64M. Zupaneie, A. Gril in T. Kavei veljavnost, podprto z lestvico Anksioznost na VR. Njena diskriminativnost X lestvicama Socializiranost in Vedenjske te.ave na VVR in sestavljeno lestvico Te.avI pozunanjanja je ustrezna, medtem ko to ne dr.i za sestavljeno lestvico Socialn a kompetentnost. Rezultat ka.e na to, da sklopi negativnih postavk lestvic, ki sestavljaj 1 Te.ave ponotranjanja, visoko korelirajo s pozitivnimi sklopi istih lestvic, ki sestavljaj 1 lestvico Socialna kompetentnost. Pozitivni in negativni sklopi lestvic, ki sestavljaj 1 lestvico Te.ave pozunanjanja, pa med seboj ne korelirajo v tolik.ni meri, da bi se t 1 odra.alo v diskriminativni veljavnosti lestvicep Z drugo poskusno obliko OLSP, oblikovano na podlagi rezultatov prieujoe I .tudije, bo seveda potrebno ponovno preizkusiti notranjo skladnost temeljnih iU sestavljenih lestvic, njihovo easovno zanesljivost (retestno po preteku pribli.no eneg a meseca in easovno stabilnost po preteku pribli.no .estih mesecev), skladnost lestvi ¬ med razlienima ocenjevalkama (vzgojiteljica in pomoenica vzgojiteljice), njihov 1 diagnosteno veljavnost (moe razlikovanja med nakjuenim vzorcem otrok in klinien 1 skupino isto starih otrok), kriterijsko (soeasno) veljavnost (skladnost s sociometrieni . polo.ajem otrok v skupini v vrtcu) in moe razlikovanja med starostnimi skupinamo (od dveh in pol do .estih let in pol) p Sklepi4 Prva poskusna oblika OLSP je pokazala visoko notranjo skladnost in ustrezn 1 konstruktno veljavnost temeljnih in sestavljenih lestvic OLSP, prevoda ameri.keg a SCBE. Primerjava korelacij posameznih postavk ameri.kega izvirnika in francoskI priredbe, ki se nekoliko razlikujeta, je odprla mo.nost morebitne optimalnej. I slovenske priredbe instrumenta, kot bi ga nudil zgolj slovenski prevod ameri.keg a izvirnika. Na podlagi prieujoeih rezultatov smo pripravile drugo poskusno oblik 1 OLSP z 80-imi postavkami, ki vsebujejo jasne in kratke opise otrokovih obna.anj . vrtcu. V naslednji pilotni .tudiji bomo to obliko instrumenta preverile z vidika tisti . psihometrienih kriterijev, ki jih je potrebno doseei pred standardizacijo OLSP n a vzorcu slovenskih pred.olskih otrok, ki obiskujejo vrtce. Instrument v tej obliki sI bo nana.al na socialno prilagajanje otrok v vsakdanjih situacijah v vrtcu kot g a ocenjujejo vzgojiteljice. Pri tem pa ne izkljueujemo mo.nosti priprave oblikI instrumenta, ki bi omogoeala ocenjevanje otrokove socialne prilagojenosti . dru.inskem okolju in bi jo torej izpolnjevali otrokovi star.ip Literatura4 Asher, S.R., Parkhurst, J.T., Hymel, S. in Williams, G.A. (1990). Peer rejections anB loneliness in childhood. V S.R. Asher in J.D. Coie (ur.), Peer Rejection in Child-H hood (str.253-273). Cambridge: Cambridge University Pressp Lestvica socialne prilagojenosti pred.olskih otrokH654 Bucik, V. (1997). Osnove psiholo.kega testiranja [Foundations of psychological testing].HLjubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijop Cillessen, A.H.N., van Ijzendoorn, H.W., van Lieshout, C.F.M. in Hartup, W.W. (1992) p Heterogenity among peer rejected boys: Subtypes and stabilities. Child develop-Hment, 63, 893-905p Dumas, J. E., LaFreniere, P. J., Capuano, F. in Durning, P. (1997). Profil socio-affectif.HEvaluation des competences sociales et des difficultes d.adaptation des enfants de 2Hans 1 a 6 ans. Paris: ECPAp Durkin, K. (1995). Developmental Social Psychology, From Infancy to old Age. CamN bridge, Massachusetts, Oxford: Blackwell Publishers Incp Erwin, P. (1993). Friendship and Peer Relations in Children. Chichester: Wileyp Fabes, R. A., Eisenberg, N., Jones, S., Smith, M., Guthrie, I., Poulin, R., Shepard, S. iU Friedman, J. (1999). Regulation, emotionality, and preschoolers. socially competen1 peer interactions. Child Development, 70, 432-442p Gril, A., in Puklek, M. (1999). Socioemocionalne in vedenjske znaeilnosti otrok ob vstopß v .olo [Social, emotional and behavioral characteristics of children starting school]. V M. Zupaneie (ur.), Razvojnopsiholo.ke znaeilnosti razlieno starih otrok ob vstopuHv .olo (str. 43-66) [Psychological characteristics of children starting school atHdifferent ages]. Ljubljana: i2p Horvat, L. (1985). Vpra.alnik vedenjskih reakcij [Questionnaire of behavioral reactions] p Ljubljana: Katedra za razvojno psihologijop Horvat, L. (1986). Pred.kolsko vaspitanje i intelektualni razvoj [Preschool education andHintellectual development]. Beograd: Zavod za ud.benike i nastavna sredstvap Horvat, L. (1998). Psihosocialni razvoj otrok v prvi triadi [Psychosocial development ofHchildren during the first triad]. Neobjavljeno poroeilo o raziskovalni nalogi [UnN published research report]. Ljubljana: Ministrstvo RS za .olstvo in .portp Hubbard, J. A., in Coie, J. D. (1994). Emotional correlates of social competence in chilN dren.s peer relationships. Merrill-Palmer Quarterly, 40, 1-20p Ladd, G.W. in Price, J.M. (1987). Predicting children.s social and school adjustmen1 following the transition from preschool to kindergarten. Child Development, 58,H1168-1189p LaFreniere, P. J. in Sroufe, L. A. (1985). Profiles of peer competence: Interrelations amon . measures, influence of social ecology, and relation to attachment history. Develop-Hmental Psychology, 21, 56-69p LaFreniere, P.J. in Dumas, J. E. (1995). Social competence and behavior evaluation,HPreschool edition (SCBE). Los Angeles: Western Psychological Servicesp Mendelson, M.J., Aboud, F.E. in Lanthier, R.P. (1994). Personality predictors of friendshio and popularity in kindergarten. Journal of Applied Developmental Psychology, 15 ¸ 413-435p Newcomb, A.F., Bukowski, W.M. in Pattee, L. (1993). Children.s peer relations: AmetaN analytic review of popular, rejected, neglected, controversial, and average sociometN ric status. Psychological Bulletin, 113, 99-128p Putallaz, M. in Gottman, J. (1981). Social skills and group acceptance. V S. Asher iU J.Gottman (ur.), The Development of Children.s Friendships. Cambridge: CamN bridge University Pressp 664M. Zupaneie, A. Gril in T. Kavei Putallaz, M. in Sheppard, B. H. (1992). Conflict management and social competence. V Cp U. Shantz in W. W. Hartup (ur.), Conflict in child and adolescent development (strp 330-355). Cambridge: Cambridge University Pressp Quay, H. C. in Werry, J. S. (1986). Psychopathological disorders og childhood. New Yorkç John Wiley & Sonsp Shantz, D.W. (1986). Conflict, aggression and peer status. an observational study. ChildHDevelopment, 57, 1322-1332p Sroufe, L., Schork, E., Motti, E., Lawroski, N. in LaFreniere, P. (1983). The role of affec1 in social competence. V C. E. Izard, J. Kagan in R. B. Zajonc (ur.), Emotions,Hcognition and behavior (str. 289-319). New York: Plenump Triandis, H. C. (1994). Culture and social behavior. New York: McGraw-Hillp van Lieshout, C. F. M. in Doise, W. (1998). Social development. V A. Demetriou, Wp Doise in C. van Lieshout (ur.), Life-span Develpmental Psychology (271-316) p Chichester: John Wiley & Sons Ltdp Zupaneie, M. in Puklek, M. (1999). Napoved uene uspe.nosti ueencev v prvem razredß osnovne .ole [Predicting school achievement of children at the end of the first gradI of primary school]. V M. Zupaneie (ur.), Razvojnopsiholo.ke znaeilnosti razlienoHstarih otrok ob vstopu v .olo [Psychological characteristics of children startingHschool at different ages] (str. 76-92). Ljubljana: i2p Prispelo/Received: 04.05.200a Sprejeto/Accepted: 06.06.200a