Ljubisav Markovič:   I
KRATE8    TECfiJ   POLITICNE   EKONOMIJE
Sodobne proizvajalne sile
3. Vznjerana vez med proizvajolnimi silami in proizvodnimi odnosi
Proizvodni odnosš so se spre-minjaliv teku zgodovine. Kaj je bilo pogoj za nji"hov razvoj? Na to vprašanje je Marx znan-slveno našel odgovor v proiz-vajalnih silah družbe. predvssm v r.azvoju in spreminjanju orod-}a za delo. Proizvodni odncsi so nastajali in se sprecninjali na podlagi razvitosti proizva-jalnlh sil družbe in njihovem zna-čaju. Proizvajalne sile so torej primarnega p&mena, ker so »d njih odvisni proizvodni odnosi ter s tem končno tudi vsi drugi. V zapleteni zvezi s proizvodnimi odnosi pripada pn>zvaj'alnim silam odločilna vloga.
Iz teg>a ni treba sklepati, da >o proizvodni odnosi saroo pa-•ivna posledica proizvajalnih sil. Nasprotno, tudi ti so aktivna sila, ki obratno vpliva tudi na razvoj proievajalnih sil in na samo proizvadnjo. V odnosu na proizvajalne sile imajo proiz-¦vodni odnosi določeno samostoj-nost. Spremnembe proizvajalnih sil se ne odražajo avtomatično na proizvodnih odnosih. Rekli smo, da je med njimi določeno protislovje. Tudi to protislovie Pa ima svoje meje, kajti konč-no, v splošnem smislu se mora razvijati skupno progresivno gi-banje tako proizvajalnih sil k?kor proizvodnih odnosov.
-<akšno je v praksi gtbanje proizvajalnih sil m proizvodnih odnosov, to je, kako se med njima razvija nasprotje in do česa  pelje?
o gibanje je zapleten pro-ces. ima svoj tok najprej v okvi-ru istega načina proizvodnje. Na primer v okviru kapiitalizina. Polem sledi posebno giba.nje, ki fnmeni zameno nekega druž-benega reda z drugira, ki je na-prednejš«, višji. V tem se pre-pleta delovanje več elementov. Po eni strani deluje naravna težnja proizvajalnih sil, da se ©svobode okov, ki jih zanje predstavljajo stari, preživeli proizvodni odnosi ter da se na-mesto njih vzpostavljajo novi, taki, ki jkn ustrezajo in jira odpiraj'0 pot v nadaljnji razvoj. Kapitalistični odnost, eksploata-cija delavcev in kmetov. proiz-vajanje za profit. .. precistav-ljajo danes očitno okove za moderne proizvajalne sile in *ato  se  upirajo  na  razne nači-
ne. Eden velikih takih uporov je bila na primer gospodarska kriza l«ta 1929/1933, k« j« glo-boko pretresla kapitalistični svet. Strah pred gospodarsko krizo v kapitalizmu še danes pomeni priznanje, da je kapt-talistični gospodarski sistem v globokem spopadu s proizva-jalnimi sil-ami in da je potreben nadaljnji družbeni razvoj. Po drugi strar.i pa je za sara potek tega gib^nja v času, ko je sp.v-pad med proizvajalnami silami in družbenlrni odnosi že zelo dozorel, zelo važeti tudi suib-jektivni element — zavest m akcija ljudi, da bi se odstranilo tisto, kar je preživelo ter da b» se proizvajalne sile usvobodile za nadaljnji vzpon. Aktivnost ljudi, v našem pricmeru politič-na in družbeno-gospodarska vlo-aa dclavske^a razreda, postaja odlocilen činitelj za hitrejsi in lažji prehod iz kapitaiizma v napredni družbeni red, ki za-radi proizvajaanih sil tnora biti kormunističen.
Izhodno točko t€ga gibanja predstavlja razvoj orodja za delo, materialnih proizvajalmh sil družbe. Ljuclje imajo pri !sn običajno pred očmi kakšno ko-rist. torej nekaic ozek cilj. Zato »zpopolnjujejo in spreminjajo svoja orodja za delo, izboljšuje-jo organizacijo dela in s tem f zvezi dosegajo večje izkušnje. Izvabljeni z neposredno koristjo razvsjajo ljudje svaje proizva-jaine sile v okviru obstoječih oroizvodnih odnosov. (Ker se proizvajalne sile množc, se ši-rojo tudi proizvodni odnosi, to-ria odnosi starega tipa, ki vla-dajo  v tem  obdobju.)
Ljudje v vsem tem ne vidijo družbetiih posledic, ki juh sicer sami pripravljajo z borbo za določene bližje interese. Ne za-vedajo se, da z razvojem svojih proievajalnih sil razvijajo osnov-no vzmet, ki bo končno privedla do tegia, da se bo družba, v ka-teri žive, popolna-ma spreme-nila. Torej podzavestno priprav-Ijalo gospodarske, zato pa tudi celotni družbeni preobrat, pri čemer j« vseeno, ali to želijo ali ne. Tako je bilo v dosedanji zgodovini. Družba sama je pod-zavestno razvijala v sebi sile. ki so v doloienem obdabju nuj-no pripeljale do spremembe ce-lotne  njene  {iziognom»>e.
4. Splošni zakon lazvoja
Družbeno gibanje se v svoji »snovi razvija kot g,ibanje pro-tfelovij imed proizvajainimi si-ki.nj in določenimi proizvodnimi odnosi m nujnosti, da se vzpo-gtavijo karaikterju proizvajalnih Bi! ustrezajočl proizvodni odnosi.
Kako nastane   to   protislovje?
To na.stane zaradi razvoja družbenih proizvajalnih sil. Ob-stoječi proizvadni odnosi, v či-gar okvirth funkcionirajo te proizvajalne sile, vplivajo ak-tivno m pozitivno na ta razvoj.
gia pospešuj«jo. V tem primeru so progresivna oblika za razvoj proizvajalnih sil. Sčasoma pa začno zaostajat«, to. je, med razvojem začnejo proizvajalne sile kazati vse bolj take ka-rakteristike, ki So nasprotne obstoječim proizvodnnm odno-som, in teže, da jih nekako pre-idejo, da se prebijajo iz njih, da b> se gibale dalje. Stari proiz-vodni odnosi jim več ne uslre-zajio. Spremenili so se v zavoro proizvajalnih    sil.    Profevajalne
sile se vse bolj upirajo tera okovom. Iz tega spopada pro-izvajalnih sil »n proizvodnih odnosov, ki so preživeli, nasta-ja revolucionarna preobrazba, prevrat v na^inu proiizv&dnje, zamenjava starega z novim, višjim načinom proizvodnje. Smisel tega revolucioJiarnega skoka je v tem, da se vzpostavi višja oblika odnosa proizvodnje, oblika, ki ustrez-a proizvajal-nim silam družbe in daje do-volj pmstora za njihov razvoj. Toda ... za dolo6en čas. V novl zgodovinski obliki priHaja spet na dan ista zakonitost v giba-niu proizvajalnhh sil družbe in njihovih proizvodnih odnosov. V tem leži zakonitost svetovne zgodovine.
Nekdaj je Po zamenjavi fev-daljzma nujno nastopil kapita-lizem. V teh pogojih je Lgral buržoaznl razred revolucionarno vlogo. V tmenu »pravice in enakosti« se ie dvignil proti privilegijem in prednostim plem-stva in duhovščine, ki so pred-stavljali uradno družbo. Stsnov-ske prednosti plemstva, lokalna izoliranost, privezanost nepo-srednih proizvajalcev na zemljo, eksploatacija na temelju izven gospodarske pristljenosti, ozkost oblik družbenega življenja, tnnogoštevilne pregraje in cari-ne — več ne ustrezajo buržoaz-nerrbu razredu in načinu projz-vodnje, katere proizvod in no-silec je sam. Ustanove in poi-movanja fevdalizma so se zgo-dovinsko preživele. V nasprotju so z novimi proizvajalnimi si-lami, ki jih razvija buržoazija. Proizvajalne sile, ki so zrastle v fevdalizmu, zahtevajo dru-gačne odnose proizvodnje. Za njihov svoboden razmah je nuj-no š.iroko tržiiče, svoboda v pren.ašanju blaga in kapitala. svoboda v preseljevanju velikih količin dela iz ene sfere proie-vodnje v drugo, \z enega pod-ročja v drugo. Buržoazija pa, ne glede na gesla, s katerimi vzva-lovi družbo, v vrenju, opravlja tfete naloge, ki so objektivni izraz notranje narave proizva-jalnih sil družbe. Ta osvobaja družbo vseh fevdalnih omejitev in ozkosti. Hkrati pa osvobaja tudi ogromno večino družbe, proizvajalce njihovih sredstev za delo. Proizvajalne sMe druž-be se sedaj razvijajo na teme-lju gospodarskega, to je blagov-nega odnosa med pravno svo-bodnimi »enakopravnimi« po-godbeniki-kapitaiisti in naezdni-mi delavei. To je oblika, ki na tej stopnji razvoja proizvajalnih sil  družbe, tem nssjbolj  ustreza.
Gibanje protislovja družbene proizvodnje pa s tem n» konča-no. Buržoazni odnosi proizvod-nje silno pospešujejo razvoj družbenih prizvajalnih stl. Ne-prestano revolucioniranje proiz-vodnje, njen ogTomini razvoj je tisto, s čimer buržoazno obdobje daleč prekaša vsa preišnja ob-dobja družbene zgodovine. Bur-žoazija je zrevolueionirala teh-niko proizvodnje, promet, dala je človeku v službo moč velikjh
rek, pare, elektrike itd. Odkriva nove, neslutene vire proizvod-nje. Ves ta ogromni razvoj drožbe pa se pojavlja kot sred-stvo, s katerim hoče buržoazija doseči svoje ozke sebične smo-tre kot neugasljiva žeja za lastno obogatitvijo, za profitom. Toda prav to predstavlja tisto ozko podlago, k« jo razvoju pro-izvajalnih sil v&iljujejo bur-žoazni odnosi proizvodnje. Bur-žoazni odnosi proizvodnje in razdelitve postajajo za proizva-jalne sile, ki ji,h- je buržoazija zelo razvila, vsebolj tesn« in zato se jim te vse bolj upirajo. Znova nastaja zgodovinska nuj-nost, da se prežuvela epoha družbe, ki je zasnovana na pre-živelem načinu pro»zvo-d>nje, za-tnenja z novo, višjo družbeno-gospodarsko ureditvijo. Družbi se vsebolj nalaga kot naravna nujnost ukinitev kapiitalizina in prehod v kamunizem.
Torej je temeljni zakon vsa-ketia načina proizvodnje pa tudi celotnega družbenega reda, ki na njem sloni razvoj proizva-jalnih sil družbe in protislovij nied proizvajalnitni silami in starimi proizvodnimi odnosi dru/be. Najbistvenejši, odloču-joči element tega zaimctanega razvojnega procesa pa je razvoj in sprememba jrjsterialnih pro-izvajalnih sil družbe, orodij za delo.
Marx je zelo slrnjeno izrazil celotno načelo materialfetičnega pojmovanja zgodiovine njen osnovnii   razvojni   mehanizem 3
temi zgodovinskkni skiepi: »V družbeni proizvodnji svojega življenja vstopajo Ijudje v dolo-čene nujne odmose neodvisno od njihove volje, v proizvodne odnose, ki ustrezajo določeni stopnji razvoja njihovih mate-rialnih proizvajalnih sil. Celot-nost teh proizvodnih odmosov tvori ekonomsko strukturo druž-be, realno osnovo, na kateri se dviga pravna in poLitična nad-gradnja in kateri ustrezajo do-lodene abliike družbene zavesti. Način proizvodnje materialnega življenjia je pogoj za proces so-cialnega, političnega in duhov-nega žhvljenja sploh. Ne določa zavest ljudi njihovo bit, tamveč obratno, njihova družbena bit določa njihovo zavest. Na dolo-deni stopnji svojega razvoja priihajajo materiaJne proizvajal-ne sile družbe v protislovje z obstoječimi proizvodnimi odnosl alb, kar je samo pravni izraz za to, z odnosi lastndne, v katerih okviru so se gibal« dotlej. Iz oblik razvijanja proizvajalnih sil se ti odnosi spreminjajo v njihove okove. Tedaj naslopa o-bdobj« socialne revolucije.« (Marx — Predgovor h Kritiki poliUJtve ekonomije.)
Sodobna družba kaie najostre-Je vse Jca.rakteristike krize ka-pitalističnega načina prouzvod-nje, odtod tu-di neobliodnost ob-dobja socialne revolucije na te-melju protislovij sitno razvitih prcizvajalnih sil in preživelih ka,pitaHstični!h odinosov proie-vodnje.
5. Narava sodobnih proizvajalnih sii
Za neke države na svetu pra-vkno, da so gospodarsko ra^vi-te, da iniiajo močno industrijo. Gospodarstvo teh držav nam v nekera pogledu lahko pokaže sliko in glavne karakteristike sodobnih   proizvajalnih  sil.
Kaj bomo tu karaJcterističnega vtdeli?
Glavna odlika gospodarstva raavitih držav je v tem, da se v vseh panogah proizvaja na industrijski način. Pov&od je temelj stroj in strojni sistem, pa riaj gre za kopanje rude, gradnjo ceste, pašo živine ali pranje perila. Cloveško delo je oboroženo z veliko mehaničm) močjo razhih strojev. Mnoge delovne operacije opravljajo stroj« brez kakršnekoli človeko-ve prisotnosti. Celo cele to-varne   so   avtomatizirane.
Nadaljmja odlika je v tem, da n« m'Oremo več govoriti o ssmo-stojnosti posamezni'h tovarn niti v tehničnem smislu. Malone ce-lotno gospodiarstvo im.a isto po-gonsko moi: povezani sistsm hidrocentral »n terrnocentral, ki po daljnovodih napaja s tokom vso industrijo, promet, mesta in naselja. Isti pogonski meha-nizem vltva na eni strani jeklo, fta  drugl  strami pa  striže  ovce.
V gospodarsko razviti državi se kaže tudi zelo raznovrstna dejavnost- Izkori.šoa naravna bogastva, ki jih ima. Predeluje jili   do   k<~»nca   v  razne   prcizvo-
de. Razvit promet — železnice, ladje, kamiioni, telegraf itd. —¦ prenaša lahko in hitro ogromme koHčine dobrin. V roestih je do-sti uslužnih dejavnosti, ki so tudi mehsnizirane in ki nudijo usluge strojem «n ljudem.. Med temi dejavnosbmi je torej širo-ko razvita delitev dela. Taka država pa se ne om«juje samo na predelavo svojih surovin. Su-rovine nabavlja iiz drugih držav. Drugim pa pošilja nekatere svo-je surovine. Prav tako nabavJja in izroča izdelane proizvode drugim (po izmenjavi). Je torej povezana z druginvi gospodar-stvi. Zavzema določeno mesto v mednarodni  delitvi dela.
V taki državi je zelo velnko znanstvenoh zavodiov, laborato-rijev, raziskovalnih ekip. Veliko števi>lo znanstvenikov neposred-no proučuje ter tehnično in ekonomsko spremlja gospodar-slvo. Znanost je tarej v vsej svoji razpredenosti poslala ne-posredni soudeleženec proizvod-nje — od nege piščancev pa do odkritja novnh, ogromnih viro>r energije in reševanja problam« njene  uporabe.
Gospodarstvo take države ka-žc vsestransko povezanost na bazi strojne proizvodnje. V njej se je razpredlo povezano meha-nično okostje — ceintrale, dalj-novodi, stroj:i, železniške proge in  lelefonsko-telegrai&ke   linije.
Urednlštvo :n glavna uprava »Naše skupnosti« (v srbohrvaštinl »NaSe zajednice«) Beograd.  Dečanska  35/IV.  telefon  20-118.    —   Glavni   1n   odgovornl   urednlk Liubisav   Markovič    —   Uredniški   odbor  in  dopisništvo  za  S!over\iio, LjuMjana. Ul. Tcmeta Tr.mšiča   9/II.,   telefcra   21-605.   —   Uprava »Naše skupnosti« za Slovenijo, Ljubljana,  Ul.  Tonp'     ^cmšiča  5111.  telefon   za   ljubljanske  naročnike 20-W3. za zunanje 21-832, požtri predal 29, tekoči račun  60-KB-5-?:-r!n7. s posebno oznako »za ^ašo  skupnosf«.  —  Tiska   Casopisno-založnisko   podjetje   »Slovenski poročevalec«. — Za tisk odgovoren Franc Plevel.