V Trstu, sabota 11. marca 1870.
Tečaj I.
„Edinost" izhaja vsako drugo in četrto sabota vsakega meseoa in velja za vse leto gl. 2 kr. 40. „ „ . poln leta „ l * 20. . „ . čtrt w „ — „ 70.
Za oznanila, kakor tudi za „poslanice" se plačuje za navadne tristopne vrste:
8 kr. če se tiska 1 krat 7 » u » n 2 krat 6 „ „ „ „ 3 krat
Zn veče črke po prostoru.
Posamezne številke se dobivajo po 7 kr. v tabakarnah v Trstu pri pošte, pod obokom tik Kalistrove hiše, na Uelvedere pri g. Bertolinu.
V okolici: Na Občini v loteriji, na Prošeku pri g. Gorjupu, v Har-koli pri g. Ani Takan in v Bazovici pri Ani Tuš, v Skednji p »i Fr. Sancin M. Magdaleni zg. J. Ježu Naročnina naj se pošilja k sv. Ivanu št. 424, pisma in dopisi vrednistvu v Škorkoli št. 84. Udje pol. dr. „Edinost* kteri mesečino redno plačujejo, dobivajo list brezplačno na dom.
Glasilo slovenskega političnega društva tržaške okolice.
,V edinosti j« moč".
t
Dr. KAROL LAVBIČ
je dne 3. marcija v 5G. letu v Gorici svoje živenje sklenil.
Njegova nenadna srart je globoko pretresla vsacega rodoljuba, kajti Lavrič je bil mož, kakoršnih ima svet le malo. Njegovo srce je bilo polno ljubezni do naroda, vse svoje telesne in duševne moči je njemu posvetil. Njegove zasluge so neprecenljive, kajti on je največ pripomogel, da se je domača omika po Goriškem tako veselo in krepko razvila, da se je domači jezik kolikor toliko uvel v Šole i pisarnice; on je povsod, kodar koli je bil, sejal plodovito seme boljše bodočnosti vzlasti s tem, ker je mladino tako prijazno učil, vnemal jo za vse dobro, vži-gal v njej sveti plamen narodne ljubezni.
V mladih srcih si je on postavil „mo-numentum aere perenius." Narodu Lavrič nij umrl; njegovo poštenje, njegova marljivost na narodnem terišči, njegova ljubezen do naroda so mu ovenčale ime z nesmrtno diko. Kakor stara Sibila nij mogla umreti, dokler jej nij so prinesli z doma prsti, tako Lavrič nij mogel več živeti, ko so mu vpe-šane telesne i dušne moči začele braniti daljše delo za dom. On je umrl, ali svoj duh je vdihnol narodu, i narod ga bode varoval kakor najdražji biser!
Blagoslovljen Lavričev spomin!
Slovenstvo v tržaškej okolici.
„Največ sveta otrokon sliši Slave," tako je pel naš sloveči pesnik in to je resnica, če vzamemo skupaj vse Slovane, ali resnica je tudi, sicer žalostna, pa vendar le resnica, da smo Slovani razcepljeni v veče in manjše narode s posebnimi nazori v verskih in političnih zadevah in z različnimi narečji ali jeziki. Naš slovenski narod v primeri z drugimi slovanskimi in še bolj v primeri s ptujimi narodi, je majhen, pa čvrst in zarad svojega položaja na meji, za vse slovanstvo jako važen narod. Ali kot varuh
in branitelj slovanskih mej, ima slovenski nnrod veliko nasprotnikov, in le z zedinje-nimi močmi in podprt od drugih sorodnih mu rodov, more izdatno in stalno nasprotne napade odbijati. Vendar prav ta boj, boj za obstanek, izbudil je Slovence iz dolgoletnega spanja k narodnemu delovanju, k narodnoj zavesti in k narodnemu izobraževanju in jih v tem vtrjuje. K popolnemu vresničenju slovenske ideje pa je nam Slovencem dveh reči živa potreba, namreč: zedinjene Slovenije v federalnoj Avstriji v političnem in stalnega književnega jezika v slovstvenem obziru. Ko to dvoje dosežemo, zagotovljen je slovenstva obstanek. Kes je veliko nasprotnikov teh idej ne le v ptujem, temveč tudi v domačem taboru; poslednji bi se lehko imenovali praktični nasprotniki, obu-pajoče duše, nemarneži — ali s stanovitnostjo v prenašanju začasnih udarcev in z neumorno delavnostjo na narodnem polji Slovenec slednjič vse doseže. Največi sovražnik zedinjenej Sloveniji je gotovo sedaj vladajoči sistem v Avstriji, ali sistemi padajo in narodi ostajajo in tako tudi smo uverjeni, da slovenski narod je vtrjen toliko, da se nij bati za njegov obstanek, bodi si kot političen faktor, ali kot posebna narodnost z lastnim neodvisnim slovstvom *).
Drugo vprašanje pa je to: ali se bo mogel slovanski živelj ohraniti na skrajnej meji, v na sej tržaškej okolici, da ga ne izpodrine in pogoltne lalionski mololi, ki svoje nenasitljivo žrelo vedno proti njemu odpira? Na to vprašanje, vsaj po naših mislih, ne moremo naravnost odgovoriti z eno besedico in tudi je reč vredna, da se nekoliko obširnejše pretrese in pomisli, če pogledamo na tržaško okolico, vidimo naj pred v njej precej različnosti, vzrokovane po raznej legi posameznih okrajin. Začnimo z mestom, ki je središče tudi trž. okolici. Mesto je slovenstvu gotovo izgubljeno, ker če tudi bi se slovenski živelj v njem še pomnožil na stotine, da, na tisoče, ne bi se to skoro nič na vnanjem obrazu poznalo: vse se vtopi v laškem morji.
*} Da bi slovenski narod žrtroval svoj jezik in svoje slovstvo, kakor želđ Hrvatje in kakor si mislijo tudi nekteri izobraženi Slovenci, in se poprijel hrvaščine, to nij mogoče in tudi bi bila velika krivica slovenskemu ljudstvu, ki bi prišlo tako ob dušno hrano, katera bi bila potem dosegljiva le učenjakom. Zakaj se rajše Hrvatji tudi ne bližajo kaj nam, kakor se mi bližamo njim? — ako bi oni nad posnemuli, gotovo bi imeli kmalu skupen jezik 1
V Trstu so različne narodnosti, ki vse skupaj gotovo imajo lepo število duš, pa vendar irna mesto ves lašk značaj, ker se temu ljudje drugih narodnosti vdajajo. Se ve da bi Slovani v Trstu lehko kaj več storili za svoj narod, pa vendar ne store in človek ne sme računati na mogočosti, ampak le na dejanja, kajti prvo je domišljija, a drugo resnica. V najbližoj okolici, katero Tržačani sploh že prištevajo mestu *), pa so le predmestja, zginolo je slovenstvo skoro popolnoma, tako je zlasti v obeh Carbolah. V drugih okrajinah spodnje okolice, v tako zvanih kontradah, predvlada sicer slovenstvo, vendar je že jako natnešano s ptujimi elementi, posebno na krajih, ki so bliže mestu se laščina čedalje bolj širi in izpodriva slovenščino. V zgornjej okolici na Krasu je prebivalstvo sicer slovensko in razven gospode, ki hodi po leti na hlad, nij jih skoro laških in sploh ne plujih prebivalcev, ali ta del okolice je ubog v materijalnem in tudi v duševnem oziru. Poglejmo malo na vzroke in nasladkc teh prikazni?
Polaščevanja okolice kriv je pritisk od strani laškega mostnega magistrata in pa razmere v samej okolici, t. j. krivi so tega drugi, pa tudi okoličani sami. O prvem vzroku ne bomo tu obširno govorili; znano je dovolj, kako magistrat prezira vse narodne težnje okoličanov, nezaslišane je njegovo po-čenjanje proti slovenščini, ki se vse dii povedati prav kratko z besedami, da slovenščina pri magistratu nema nobene veljave in pravice. In mestni gospodje so bili dozdaj v tem večjidel, vsaj s pritrdilnim molčanjem, podpirani od onih, ki imajo še v^čo moč v rokah, če tudi bi bili morali ti spoznati, da delajo v svojo lastno škodo, v večo slavo zedinjene Italije, kamor naši Lahoni vedno škilijo. K temu se pridružuje zaničevanje vsega, kar je slovensko, pri surovcti ljudstva in pri slovenskem renegatstvu iz okolice in iz druzih slovenskih dežel, bivajočem v Trstu. To zaničevanje nestanovitne in omahljive narodnjake straši, da si ne upajo svoje narodnosti spoznavati pred ptujci ter celo sami sebe in svoj rod sramotijo z imenom „ščavo* — suženj, popačenim iz „slavo" — Slovan. Tako je pri prostem ljudstvu ; kdor pa se hoče dalje učiti, polašči in izneveri se
•) Tudi v cerkvenem oziru prištevajo so taki kraji mestu, tako n. pr. je pti sv. Jakoba mestna fars, dasi nema v pravem mestu nobeno hišne številke.
narodu v laskih Šolah, kdcr o slovenščini ni duha ni sluha ni.
Druge vzroke polaščevanja pa moramo iskati in jih res nahajamo pri okoličanih samih. Neprijetno je sicer o napakah svojega ljudstva govoriti, a da se resnica sezna in da se napake kolikor toliko popravijo in odstranijo, treba je povedati, kakor mora tudi bolnik razkriti rane, da mu jih lečnik ozdravi. Vendar predno o tem govorimo, moramo, ne v opravičevanje, pa vsaj v olajšanje okoličanov pripoznati, da imajo te napake svoje vzroke tudi v zunanjih okolino-stih, v katerih se nahajajo okoličani, zlasti v dotiki z mestom. O tem bomo govorili
prihodnjič.
--
Dopisi,
V Gradci, 20. svečana.
Mlado družtvo „Triglav" izvrstno napreduje, kakor kažejo pogosti, dobro obiskovani, z veselicami združeni zbori. 15. pret. m. so se sešli „Triglava" udje i gostovi v dvorani pri „divjem moži," kjer je stud. phil. g. Kutar govoril o stanji ženstva pri različnih narodnih i v različnih zgodovinskih dobah — gotovo zanimiv predmet za sedanje čase, ko se toliko govori i piše o ženskej emancipaciji. Pred i po govoru nas je pesmami razveseljevalo slov. akad. pevsko društvo. — 1. t. m. je napravil „Triglav" pri „griinen anger" besedo Vodniku na čast. Kratki, pa jedrnati slavnostni govor gosp. Kutarjev je bil splošno pohvalo sprejet. Slov. akad. pevsko društvo je izbornim petjem poveličevalo svečanost; stud. phil. g. Sket je igral na citre nekoliko komadov iz opere „Lucrezia di Borgia" i gg. Juvanec, Kuralt i Klemenčič so predstavljali Bilčev dramatiški prizor „Vodnik, Cojz i Linhart."
Ves program se je tako izvrstno vršil, da bi bil moral i najstroži kritik nepogojno i
neomejeno hvalo izreči o tej besedi. Zato je
bila pa tudi navdušenost splošna.
Po dovršenem oficijelnem delu, kateri je vodil cand. phil. g. Klemenčič, je bil „per acclamationem" drd. med. g. Šavnik izvoljen za predsednika v hospiciji. G. Šav-nik je imel težko stanje, ker v hospiciji se je pojavilo, kakor uže večkrat pri takih prilikah, staro zoprno nasprotje med povabljenimi hrvatskimi i srbskimi gostovi.
Prelepi govori gg. prof. dr. Kreka, dr. Ipavca i predsednika so jedva mogli potolažiti vznemirjene duhove naših milih gostov. To je vendar čudno: jezikoslovci, zgodovinarji, pesniki nam dokazujejo, da smo vsi Slovani otroci ene in iste matere — a vendar se med seboj pipamo kakor največi sovražniki! — 9. t. m. je imelo slov. pevsko društvo viših šol svoj „tihi večer." čuje se, da misli omenjeno društvo v postu enkrat napraviti besedo slov. dijake podpirajočemu društvu v korist. Misel je gotovo lepa i vse hvale vredna, tudi sem prepričan, da bo pevsko društvo obilo slave i hvale naželo — ali z moraličnim vspehom nij vedno denarni združen. Zat© bi slavni odbor rad opomnil
na vspehe, ki jih je zadnja leta imela „slov. beseda" pri takih zabavah ; i nemško akad. pevsko društvo, ki je v enak namen dalo v gledišči Verdi-jev tako hvaljeni „Requiem," kaj je doseglo? — 500 gl. deficita.
Akoravno je predpust, vendar Gradčani politike nijso popolnoma pozabili. Izvrstni govori drž. posl. g. Hermana i nepristojno vedenje predsednika v drž. zboru njemu nasproti je vzbudilo tukajšne nemške federaliste, da sedaj adreso za poslanca Hermana podpisujejo. — 26. t. m. je v Mariboru volitev poslanca v dež. zbor. Skoraj gotovo bo zmagal zedinjenih Slovencev kandidat dr. Radej nasproti „pavrskemu kmetu" Wrctzlu; kajti Brandstetterjeva sleparija je sadaj mnogim odprla oči — Ako je Graškej „Tagesposti" kaj vrjeti, uže sedaj se na Kranjskem dobro pripravljajo za prihodnje volitve v dež. zbor. Neko nemškutarsko reviče iz Ljubljane toži namreč 18. t. m. tukajšnej tetlki svoje bolečine. Kranjski narodnjaci, ti grduni, so vso deželo z narodno agitacijo spačili, i v ta namen so se celo z učitelji i duhovniki združili. Naj neumniši kranjski kmet nemškutarjem več ne veruje. Će policija i beriči ne pritisnejo, pogine kmalu vsa nemškutarija na Kranjskem. Nazadnje se pa dopisunče še s škofom tolaži, da svojim podložnim prepove za narodnjake agitirati. Naj ima to ceno tolažbo! Samo priporočil bi ga rad odboru za podpiranje v Avstrijo pribeglih Hercegovcev i Bošnjakov, ker pravi, da odbor denar za agitacijo na Kranjskem rabi i za druge namene troši. Naj nakrca tega krščenega Turka po prstih, kakor zasluži.	Ć.
. V Gorici, 5. marca.
Uže ko je danes napočil dan, žalovalo je nebo, ovilo se v črno zagrinjalo ter žalostjo vsacega Slovenca srce napolnilo. Izgubila je namreč mati Slovenija zvestega najblažega svojega sina, dr. Lavriča, moža najčistejšega značaja in poštenja. Zakaj romajo ljudje od dalnjih krajev v slovensko Gorico ? zakaj so došli črno oblečeni ? Prišli so, izvedevši žalostno novico po brzojavu in pošti, spremljevat svojega slovenskega prvaka do črnega groba, skazat mu zadnjo obilo zasluženo čast in zapečatit solzami neprecenljivo in bridko izgubo. Slovenija joka na gomili svojega sina zdihajoče: Kedo mi nadomesti mojega sina? Tako žaluje mati Slovenija na raki dr. Lavriča, očeta goriških Slovencev.
Popoldne o polu šestih je bil pogreb, ljudstvo se je začelo uže ob treh zbirati, ob štirih se je začel mrtvaški obred in o polu petih so bile ulice natlačene, vsa Gorica je bila na nogah. Pogreb je bil velikansk, spredaj godba, za godbo deputacije raznih društev od blizo in iz daljnih krajev, iz Ljubljane, Trsta, s Krasa, Tolmina, i. t. d. štiri čversti belci peljali so na okinčanem vozu trugo z venci prvih svojih prijateljev. Žalostnim srcem se je pomikala množica,
*) Slovenci so slavno zmagali; dr. Radej je dobil 105, njegov naprotnik le 81 glasov. (Ur.)
proti pokopališču, ob straneh je bil špalir, 14 gospodov je neslo vence, dva venca pa sta bila na trugi i trobojnimi krasnimi trakovi in raznimi napisi.
Do groba dospevši, zapeli so pevci na-grobnico, g. Dolenec, urednik Soči, zvesti učenec Lavričev, govoril je nagrobni govor, slikal zasluge umrlega za Goriško, navedel trud in zapreke, s katerimi se je ranjki neustrašljivo boril ; kazal je govornik blago idejo Lavričevo, katera se je izvršila; namreč prebudila se je Goriška iz spanja ter napredovala izmej vseh slovenskih pokrajin najbolje. Zarotil je žalostno občinstvo, naj priseže na Lavričevi gomili, da hoče hoditi po njegovem potu in delati za narod, kakor slavni mrlič.
Pevci so zapeli: jamica tiha, in oči so se slehernemu napolnile solzami, pastor je govoril lep govor ter blagoslovil zemljo, če-stitelji ranjkega so metali prst na trugo.
Žalostnim srcem je zapustila velika množica pokopališče, ljudstva je bilo ogromno število, nad pet tisoč ljudi ga je spremlje-valo, in nad dvanajst tisoč bilo jih je na cesti ter gledalo sprevod.
Takega sprevoda nij imela še slovenska Niča, kar jasno kaže da je bil ranjki poštenjak in občno spoštovan mož po vsej Sloveniji.
Žalostno omreženo je nebo žalovalo, vetrovi so vtihnili in ko je temna noč zakrila žalostno gomilo, zajokalo je nebo ter pomočilo s hladno nebeško roso zemljo, kjer počiva truplo naj plemenitnejšega slovenskega rodoljuba.
Žalosten njegov učenec, --SS®*-
Politični pregled.
Državni zbor je pretekli teden končal svoje seje; ta teden pa so se odprli deželni zbori; postane tedaj bolj živahno gibanje po deželah, ker deželni zbori so ljudstvu dokaj zanimiveji, nego državni zbor.
Te dni so bili ogerski ministri na Du-naji in imeli so pogovore z našimi ministri zarad daljše mejusobne pogodbe, ali na novico, da Peštu zopet žuga povodenj, odšli so naglo na dom.
Andrašijeva nota je vstala brez vspeha, kakor je to vsakdo lehko uže poprej videl, če je imel odprte oči. Vstaši se s turško vlado nečejo pogajati. Baron Rodić, poslan od naše vlade k črnogorskemu knezu v Ce-tinje, nij tudi nič opravil niti pri knezu, niti ni pri vstaših samih, katerih geslo je: svoboda ali smrt.
Uže zadnjič smo omenili, da se vsak dan pričakujejo novi boji v Hrcegovini, in res so se vstaši uže tu pa tam s Turski spopadli, neko turško četo so vstaši vrgli na avstrijsko zemljo, kder je necega avstrijskega podanika umorila, zarad česar so Dalmatinci jako vzburjeni. Grozovit boj je bil 6. t. m. pri Moratovici; turška vojska je bila popolnem pobita, 1800 Turkov je mrtvih obležalo, izgubili so ves živež, vso govejo živino, katero so z saboj gnali, vse konje, strelivo
in dva topa. Vstaši so Turke podili do avstrijske meje in po vsej poti jih grozovito pobijali, 800 odsekanih glav so na kup znesli. Vstaja raste in dela preglavico našej vladi toliko bolj, ker se je pokazalo, da naša diplomacija s pomirjevanjem igj bila srečna.
Nove volitve v francoski državni zbor so popolnem vtrdile francosko republiko, ki tako vspešno in krasno napreduje, da se jej svćt čudi.
Dolgo letne notranje vojske na Španskem je konec; kraljeva vojska je popolnem zmagala Karliste, ki so na francosko zemljo prestopili.
-——
Pogovor na magiitratovi kolibi.
Mihec, Nu Jakec! kako si pust uganjal ; mislim, da si dosti plesal, kali ?
Jakec. O da! dobro sem Tinco sukal, plesal ž njo mazurko „Viola del pensiero;" bila sva v občinskem gledišču, vsi so naju gledali in pozdravljali, bolj nego mestnega župana.
Mihec. Kaj te je vrag zmotil, da si se predrzni! iti v občinsko gledišče, ali ne veš, da ono je le za visoke in mogočne gospode.
Jakec. V saj sva mi dva višja od magistrata, mogočna tako, da častni posel brezplačno opravljava; kdo tedaj nama sme kaj zabranjevati ? In ta večer tudi nij bilo v gledišče niti mestnih naših očetov, niti magi-stratovih cilindrov.
Mihec. Kako bi mogoče bilo našim očetom ta večer na ples iti, ker prav ta dan je strela prinesla telegram z Dunaja, da je bil v državnem zboru sprejet predlog gosp. Nabergoja, naj se tržaška okolica zarad plačevanja vžitninskega davka prestavi v III razred; potem bi okolica veliko koristi imela, mestna denarnica pa bi en milijon goldinarjev na leto izgubila!
Jakec. A, takisto je to! Zato so bili ta dan mestni naši očetje vsi hudo razkačani i poparjeni, kakor bi bilo izpod neba goreče žveplo nanje lilo. Oče Hermet je ves spe-han i poten po mestu letal, ter svoje prijatelje v delegacijo vabil. Oče Luzzatto je zlato tele prosil, naj ga razvestli, da bi mogel v delegaciji iskreno govoriti. Oče Dr. Gorakuki je v naglici spisal dopis v časnik „Citta-dino," in s črnim na belem pokazal, da mestna denarnica en milijon na leto izgubi, okoličani pa se vendar nič ne okoristijo, ker po tem bi gotovo za en milijon več vina na leto spili. Oče župan je ves dan premišljeval nesrečo, katera preti mestni denarnici, boječ se, da to bi utegnilo tudi njemu nekoliko škodovati. Dačni vodja, gosp. P... je zračunil, da se njemu potem plača vsaj za 1000 gld. na leto zniža, in precej se ponudil, da gre na Dunaj razdret kar je g. Nabergoj v korist okolici opravil. S kratka: vsi mestni očetje in magistratovi ljubčki so se bolj potili, nego nekdanji mladenči v raz-beljenej peči. — Slišal sem tudi, da je Bo-nina ves dan mrzlica tresla, očeta Ferlugo pa zona imela.
Mihec. Ti veliko veš, jaz pa še več, jaz vem vse namene naših očetov, pa tudi namerave okoličanov: Tisti večer so se tudi pri sv. Ivanu zbrali vneti rodoljubi iz okolice ; nekov „pat> slavist" jim je veselo novico povedal, da je bil v državnem zboru predlog g. Nabergoja v veliko korist okolice sprejet. To se samo ob sebi ve, da so se delale glasne napitnice g. Nabergoju. Cule so se tudi preklicane besede: Tabor! narodni dom! — Grom te ubij! misliš, da so to nepomenljive reči?
Pogovor.
Miče. Vane, si slišal, da je Janez poslal vredništvu nazaj „Edinost."
Vane. Slišal sem, slišal, daje to storil zato, ker mu „Edinost" ni po godi.
Miče. Kaj pa še! Potem mu ne bi bil po godu noben list, ker ni na nobenega naročen.
Vane. Zakaj tedaj je tisto storil ?
Miče. Zato, ker je ali lakommik ali lahon !
--iMMOM^--
Turška vlada v okolici.
. • >
Magistratovi beriči so sila imenitni in mogočni. Nek kmet je prosil magistratovega beriča, Benčiča, naj mu spiše pobotnico, da dobi plačilo za delo nekega vodnjaka; ta mu res pobotnico spiše, kmet mu da petak, naj ga zmenja, da mu plača pisavo; berič-mu nazaj da 4 gld. rekoč: 1 gld. je za pisavo. Kmet je voljno to krivico trpel.
Drugikrat gre isti kmet spet prosit omenjenega beriča za enako opravilo. Kmet mu da za plačilo 20 soldov. Berič mu naza vrže desetici rekoč: Jaz ne pišem za tako mizerjo. Kmet mu odgovori, da drugikrat pojde rajše k vratarju Marku, ker on je zadovoljen, da le za kavo dobi, pa Benčič mu reče: Marko nima dekreta in tedaj ne sme delati pobotnic. Kmet ga zavrne, da pobotnice sme delati kdor si bode, da le zna nekoliko pisati.
Drug berič je omenjenega kmeta pri dražbi nekega vodnjaka nadlegoval, naj mu da 1 gld., kmet mu ponudi 50 kr., ta mu reče, da mu gre 1 gld., kmet se obrne po stopnicah, berič pa teče za njim kakor bi mu bil kaj ukradel, ter zahteva obečanih 50 k., katere mu kmet da, da se nadlege reši.
Okoličani! magistratovi beriči so iz nase mošnje plačani, tedaj jim nij treba nič dajati, bolje je, da darujete siromakom. Pobotnice in take reči naj vam napravljajo osobe, ki so bolj potrebne in vredne, če tega sami ne znate. Kdor pa zna pisati, naj sam take spise dela v domačem jeziku. Magistrat bi moral prepovedati svojim služabnikom kmete nadlegovati. Ali kaj, ker mu je to v veselje.
Okrajni glavar, g. Montera je rekel, da^nagistratovi služabniki ne smejo ničesar pisati, kar je za magistrat, niti denarja za take reči tirjati. Tako tudi on, kakor oče
siromakom, noče nikomur nikake prošnje risati pravi, da njemu nij spodobno za magistrat pisati.
——•nnAAATJVU^'—-
GOSPODARSTVO
0 LUCERNSKEJ DETELJI KRAŠEVCEM.
Izvestno je Kras tak, da ima razno rastlimstvo v svojem razvijanji premnogo drzovitih zaprek. V prvej vrsti pa stiskata žareče solnce in silni veter travo, in to tim hujše, ker je kraševska zemlja v obče apni-ca, mej katero je mnogo pekočega kamenja. Koliko truda si prizadeva ubogi kraševski kmet, da se utrebi nekoliko metrov kamenitega sveta, kjer mu vzraste skromna peščica sena. In kolikokrat pa niti te malenkosti ne dobi, ako je huda suša. Kaj bode dajal govedi v tacem slučaju?
Kedo ne zna, da je osebito tržaškemu okoličanu krava neprecenljiva dobrota? Evo. Doznal sem iz zanesljivih virov, da se prodaja v Trstu pozimi mleko po 12, poleti pa po 18 novčičev liter (blizo po 16 nč. do 24 nč. bokal). In zarad Trsta je tudi daleč po Krasu maslo jako drago (po 1 f. 20 n. — f. 60 n. kilo, t. j. blizo po 60—80 n. funt). Pa tudi meso se v Trstu tako dobro plačuje, da v malo katerem drugem mestu tako (kilo po 60—90 novč., t. j. blizo po 32--48 novčičev funt). Govedarstveno — mlekar-stveno — pravilo govori: krava, katera ue da 1000 bokalov mleka na leto, naj se izroči mesarju. Vzemimo pa boljše goveje pleme, na pr. muričko (murztaler rasse), katero naj bi se po c. k. dež, kmetj. družbah po subvenciji itd. upeljalo po teh krajih (ker so posebno dobrih parkljev ter izvrstne za vožnjo). Muriške krave imajo poprek na dan po 6 bokalov mleka; leto ima 365 dnij, 365 X 6 = 2190 bokalov. Vzemimo pa le srednjo omenjeno ceno kravjega mleka v Trstu — kacih 18 novčičev bokal, pa nam pokaže račun 2190 X 18 = 394 fior. 20 n. na leto za mleko muriške sivke. Odbijmo celo na 300 for., pa še je lepa svota, katero da jedna krava, po vrhu pa še vrlo lepo tele in gnoj, kojega je tako zelo lačna kraševska apnena njiva in vrt za salato, ki sc tudi vrlo drago prodaje v Trstu ! To se zna, gnojišča bi morala biti znanstveno napravljena, ne pa tako, kakor so sedaj, da ide najboljša moč v zemljo in v zrak, pred-no gnoj na vrt doide!
Duša in glavna podlaga vsemu temu je pa vsakako goveja polaga. Te pa nije po Krasu! poreče kedo. Jaz pravim, dokler ne bode imel Kraševec v gospodarstvu glave na pravem mestu, istinito bode vedno menj-kalo goveje polage. Kako torej v okoin priti temu zlu? Udomačite si tisto slovečo gospodarsko rastlino, ko jej se od dne do dne vedno več pometnejšega sveta klanja. Ta rastlina je — lucernska detelja z modrim cvetjem, Mnogo gospodarjev poznam, kateri do komolca boga hvale, da so si nabavili to dob-rotnico. In detelja daje na leto 5-7 košenj. Živina jo strastno rada žre — da sc še preobje od nje, kar nekateri tvrde, da nije
istina. Zato naj sc rajše ali guši ali pa ba-
ncm z drugo travo poklada goveđim. Boljše je, da jo kmet posuši ter tako daje živini, i to, ko jame poohešati vršičke, pred no se prikazuje cvetje, dokler se še ne uleseni. Tako je več vzraste in nijsino v nevarnosti, da 1 >i sc nam preobjelo koje govedo. Krave dajo mleko od te detelje, kakor — vod<; mnogo!
Na oral treba po staroj meri tega semena 25-30 funtov, torej kacili 15 kilogramov. Prav rada ima, da sc jej no le, predno se vscjc, nogo tudi potlej vsako zimo po vrhu pognoji z gnojem ali gnojnico. Do G. leta je vedno boljša, po tem pa ide nazaj v množiini do 10.-12. leta. Kilogram tega semena prve vrste se dobi po 15-40 novči-čev. Kedor želi, temu ga preskrbim pri zanesljive) semcnarnici, ki mi pošteno robo daje.
Ta detelja požene čez 2 metra dolgo korenine. Kraševci! bodite uverjeni, da tej detelji ne bode suše, ako se radi suše vžc slivam rumene listi.
Posebno pa ta detelja ljubi prav apneno zemljo. Poprimite se je in ne bodite se ni-kedar kosali; žrle jo bodo vaše krave, od katerih mleko vam bode 2-3 krat bolje polnilo mošnjo, nego je to do sedaj pri vas ! — Sejte jo mc8cca maja, ko uže slana ne pada. Dobro srečo I
Perniieh Blaže. ■^sa**-
je bil najzad nji, ko so se vstaši v goro umaknili ; pri priliki ko so podili tisti dan turško vojsko na levem kraji, prenaglil sc je in skočil čez skalovje za Turci, zdaj se za-čujejo turške trobente za hrbton, on pod skalo, pet Turčinov okrog njega, vsa bodala v njega ob mena, kaj jo bilo storiti, v eni roki revolver v drugi hanžar, začne mahati in streljati, da so Turci ali pobegnili ali mrtvi ostali. Njegov tovariš neki Ilrcegovec je ravno na skalovje dospel, ko se je bližala v pomoč druga turška drhal, dal mu jo brzo roko in hajd izlekol ga čez skalovje v zavetje.
Mnogo bi se še dalo pisati od moža, ki je ravnokar popotoval skoz Benedke v Švico da sc opočije od velikega truda, če tudi mu je bilo teško zapustiti bojišče. Zapustil ga je namreč zarad intrig izdajice Pelagiča, kateri je sporazuraljen z Kara-giorgievičem, da bi zanj delal in ga zopet na srbski prestol spravil. In tudi se brez pomoči pri ostrem straženji moje nij dalo več vspešno delati.
Naš rojak poln zaslug, naš junak trpi pomanjkanje ter mora skromno živeti, tržaški Slovenci mu nijso dali kebra, tako je mečenaštvo v Trstu pri Slovencih. Da je mogel dalje popotovati, moral je svoje reči prodati ali zastaviti.
-AAn/U\HJ\JlJWinjv-
Domače stvari.
•
G. Nabergoj in mestni zbor. V seji mestnega zbora v ponedeljek se je sklenilo naj mestna delegacija stori korake pri go-sposkej zbornici na Dunaji, da se ne sprej-od g. Nabcrgoja nas veto vaua in od poslanske zbornice uže sprejeta postava, naj se tržaška okolica prestavi v tretji red pri plačevanju vžitnega davka, kakor je to v kmečkih občinah. Upamo, da gosposka zbornica
potrdi to, kar je sklenila poslanska zbornica. * *
*
Jugoslavija, slika na platnu, katero ima gospod E. F. Bothe v svojej zalogi v Zagrebu, je vsakemu Slovanu tako zanimiva, da bi povsod pri izobraženih ljudeh, in v društvih morala viseti. Slika ima jako lep politični pomen. Poceni je, da jo lahko skoro vsak kupi, velja samo 28 gl. z ličnim bogatim zlatim okvirom, plača se lahko v obrokih, v Trstu je je kupilo vže več gospodov ; pri uredniku našega lista se lahko vidi to krasno delo. Ortografija je 33" široka in 24" visoka in prav v enakih barvah izdelana kakor original.
* * *
Iz Nadbistre se nam 9. t. m. piše: V gosp. Galetovem gozdu je bil ustreljen predvčerajšnjem po polu dne volk srednje velikosti. Ustrelil je tega, kakor tudi zadnjega graščinski pristavnik.	(Narod.)
VABILO
političnega društva "Edinost,, k. IX. občnemu zboru v nedeljo 26. marcija ob 3. uri popoldne v dvorani gospoda A. Pertota na proseški cesti v Barkoli.
Dnevni red:
1.	Branje in potrjenje zapisnika.
2.	Govor in zaupnica državnemu poslancu g. Nabergoju, zarad možatega postopanja v državnem zboru glede vžitnega davka v okolici.
3.	Protest proti demostraciji mestnega svetovalstva, naj se ne sprejme Nabergojev predlog glede užitnine.
4.	Posamezni nasveti in predlogi č. č. g. g. udov.
ODBOR.
Listnica uredništva.
Vsem č. č. g. g. naročnikom v Škofji-loki priporočam, naj nam precej naznanijo, ako ne dobodo lista kot drugi, da se do tukajšnjega poštnega ravnateljstva obrnemo. Ako hoče loški poštar liste čitati, naj se nanje naroči, liste drugih oseb naj dotičnim naročnikom odpošlje kakor je predpisano, ne pa še le drugi dan, kakor nam je več pritožb došlo, ako ne, primoran; bom drugače postopati, takih poštarjev se ne manjka, šlužba je sveta reč, in pravica je zlata tehtnica, zapomnite si to.
Ako kak naročnik lista ne dobi, naj precej reklamira v nezaprtem pismu, od katerega ni treba nič plačati.
JUNAK HUBMAJER.
Pretekli teden je bival mej nami slovenski junak Ilnbmajcr, imeli smo priliko mnogo šlišati od njegn, kako se stvari na jugu vrše in kako se naši bratje bijejo z krvoločnim Turkom.
Nezgode in muke je prenašal Ilubma-jer lahko, krepil ga je blagi čut do zatiranih bratov, neglede na dobro službo in dobro živlenje popustil je oboje ter šel na bojišče ko je prva puška poknila. On ko nekdanji ognjičar pri topničarjih izveden, ženjalen in pogumen vojak, pridobil si je precej veliko simpatije Ilrcegovccv, posebno, ko je oble-gcl z malo ustašev trdnjavica Drien, nesel je namreč zvečer veliko patrono dinamita, da bi bil trdnjavico v zrak razpršil j da je bila nevarnost smrtna, to se ve samo ob sebi, kajti Turci so palili dobro puške na njega a zadela ga ni nobena krogla, dospevši pod trdnavico sc jo splazil po zidu do nekega okna ter utaknil patrono v okno. Turci, ki so vedno Čuvali dobro, zapazivši na okno svitlobo, ker je vžigalna nit gorela, neki pogumen Turk sune s puško patrono ven ; Hubmajer, komaj 10 korakov od nje, v nevarnosti, da bode raztrgan na tisoče koscev, urno plane na stran; Turki so strelali nanj pa krogla ga ni zadela nobena, patrona dinamita pa je zgorela pod trdnjavico brez vse koristi. Turki so bili vsi prestrašeni, ker je bilo vse razsvitljeno, mislili so, da je velika armada ustašev, klicali Alah il Alah.
Drugi hrabri čin bil je zopet, kedar so Turci napadli Dužemonastir; Hubmajer
Statistika Trsta. Preteklo leto se je rodilo v Trstu 4993 otrok in sicer 2595 moškega 2298 ženskega spola; umrlo je 44GG ljudi, 2440 moških in 202G ženskih. Pomnožilo se je ljudstvo za 527 oseb. — Prijadralo je v Trst 8152 ladij, mej tem z blagom 6998 z 876-381 tonelat *), praznih 1154. Mej temi je bilo 4502 avstrijskih z blagom, praznih pa 82G. Užitnine za meso in pijačo je dobil tržaški magistrat 2 milijona 159 tisoč 343 gol. a vendar ima tržaški magistrat vsled slabega gospodarstva 1 milijon primanjklaja.
* * *
Veselica v korist ubogim. Katero je napravila tržaška gospoda, donesla je
ubogim deset tisoč goldinarjev.
* *
*
Silne povodnji vsled velikega snega so skoraj po vsej Evropi napravile na milijone škode. Na Francoskem, Nemškem so narastle vse reke, odnesle mostove, hiše in žemljišča, več tisoč ljudi je brez strehe. Na češkem, Ogerskem in na Dunaji je bila tudi povodenj, mesto Pešt je bilo tako pod vodo, da so se po ulicah z ladijami vozili; na Dunaji se je nakopičil led ter podrl veliki jez in voda je stala po bližnih ulicah, da so morali ljudje bežati. V nekterih krajih na češkem je prišla voda ponoči, zaplavila vasi in hiše, da se prebivalci še rešiti nijso mogli. Vedno se še čuje o novih povodnjih, zlasti dohajajo žalostne novice iz Nemčije in Ogerskega.	^
*) Totielata ima 18 centov.
Lastnik izdatelj In odgovorni urednik Ivan Dolinar.
Tisk avstrijskega Lloyda.