Sfev. 213. Posamezna številka stane 1 Din. V LWaiii, v oeleK dne 21. seplemliro 1923. Naročnina za državo SHS: do preklica: t) po poŠti mesečno Oln li dostavljanj na dom mesečna...... „ 12 za inozemstvo: msBečao .,,,... Ola 23 53 Sobotni izdaja: — t Jugoslaviji.....Oin 20 v Inozemstvu ..... „ £0 WT UrednlitTo je v Kopitarjevi olloi Stev. 8/m. Rokopisi se ne vračajo; netraaklrana plsmr se ne sprejemalo. Oredn. telet štv. 50, nprara. štv. 328. Lelfi LI. m* G«ra» In ser a turn t mm KnustoipnB petltna vrsta mali ogla« po Oln 1*50 In Oln 2'—, »»liki oglasi nad 45 mm »1-&tn» po Oln. 2 60, poslana itd. po Oin. 4 —. Pri več|em naročila popnst Izhaja vsak dan lzvzemSI ponedeljka (n dneva po pmz. nlkn ob 5, url zjatra]. Političen list m slovenski naro1 Oprava |e v Kopitarjevi ni. 6. — Kačun poštna uran. ljubljansse št. 650 za naročnino In št. 349 za oglase, zatjreb 39.011, sara|ev. 7563, prašSe In dnna). 24.797. Zakon o taksah. Zopet en ponesrečen in nesrečen za-;oni Finančni minister je predložil'narodni skupščini zakonski predlog o izpremem-bah in dopolnitvah v zakonu o taksah in pristojbinah. Ta zakonsld načrt v formalnem oziru ni nič dnigega kakor ponesrečeno razširjenje srbskega pristojbinskega sistema na celo državno ozemlje, vsebinsko pa pomeni nov in prekomeren fiskalen na-Ekok g. finančnega ministra na državljane. V uvodu razlaga g. finančni minister Sr. Stojadinovič, da hoče s predloženim zakonskim načrtom doseči čimprejšnje izenačenje tozadevnih zakonov v skladu z iz-premenjenimi gospodarskimi razmerami po pojni, kar se je deloma zgodilo že z zakolom o državni trošarini, taksah in pristoj-)inah z dne 27. junija 1921. Ta njegov za-;ovor je pa prav jalov. Ako hoče doseči izenačenje dosedanjih pristojbinskih zako-iov po posameznih pokrajinah, bi moral lajprej skrbeti za izenačenje upravnih zatonov, na katere se nanašajo nove takse, o pa se ni zgodilo in posledica bo, da bo lastala velika zmešnjava radi nesoglasij ned drugimi obstoječimi zakoni in novim :akonom o taksah. Naš dosedanji pristoj-)inski sestav je prikrojen na pri nas ve-javne zakone in se v načelih bistveno raz-ikuje od srbskega iz leta 1911. Zato se ne la v posameznostih poljubno po srbskem istemu izpreminjati kakor se ne da srbski istem kratkomalo na naš upravni sistem brimenifi. Take ponesrečene poizkuse de- 0 samo šušmarji in diletanti, ne pa res-li zakonodavci. Zato je čisto jasno, da ni >il pravi cilj finančnemu ministru izena-ienje taks in pristojbin, ampak je imel fi-lančni minister zgolj namen, povečati dr-avne dohodke in to s tako visokimi povi-d, ki nikakor ne odgovarjajo obstoječim azmeram. Finančni minister pričakuje od ga zakona za 100 milijonov dinarjev več iohodkov. Trditev finančnega ministra, da ta zakon v skladu z novimi, povojnimi conomskimi razmerami, ne odgovarja dej-itvom, ker četudi bi priznali, da poviški Ogovarjajo predvojni vrednosti naše valite, moramo odločno zanikati, da bi odgo-arjali tudi narodnogospodarskim in sodnim razmeram predvojne dobe. Tozadev-10 strašno razliko občuti vendar danes vsak an sleherni človek, predvsem vadništvo, d že dovolj časa zahteva, da se mu da pla-a predvojne vrednosti, za kar pa ima g. inančni minister gluha ušesa. Vsa modrost edanje vlade obstoji v enostavni metodi, a linearno, poljubno povišuje davke, ta-ife, takse in pristojbine; ne brigr. se zato, 1 je to povišanje v skladu z gospodarsko nočjo prizadetih ali ne, ali s previsokim, eopravičenim povišanjem mordr ne ubija [ospodarskega razvoja in s tem sama maši ire <\'žavnih dohodkov. Če bo vladna večina sprejela zakonci načrt o taksah neizpremenjen, bo 'o trašen udarec za širclce sloje ljudstva, zlati pa še za gotove sloje. Vsaka pametna 'lada se obrača na priznane strokovnjake, radar pripravlja kak zakonski načrt, in pošteva njihova mnenja. Toda pri nesmi-elni fabrikaciji zakonov pri nas te prakse ie poznajo. Ta zakon je zmašil znani srbski iskalist Robiček, če pa mu je kdo poma-, je bil ravnotak šušmar kakor pravi oče a zakonskega načrta, ki se umešava ce-v obrtne predpise in uvaja celo nove Uvke obliki takse, kakor davek na tfarino. Da je v zakonu vse polno neias-losti, s katerimi se bo ubogo uradništvo 'bijalo glave in plačevalo strašno visoke ^zni, ako ne bo pravilno postopalo, ni tre-•3 še posebej naglašati. Specialiteta tega Poznega zakona je namreč, da odkaztije 'jistojbinsko postopanje tudi uradništvu, za ta posel ni kvalificirano in je hoče z kr.arnimi kaznimi prisiliti, da razume ne-t8ji za kar ni usposobljeno. Čl. 44. ustvar-a celo iz vseh državnih in samoupravnih |radnikov finančne kontrolorje, neke vrsto lančne detektive, k' morajo brskati po -sli aktih, ki jim pridejo pod roke, če so s> akti pravilno kolkovani. Nemogoče nam je, spuščati se v vse ^drobnosti tega zakona — to bo naloga aHamentarnc delegacije — opozorili pa hočemo vendar na par stvari v zakonu, ki so zanj značilne. Tarif, postav, člena 1., ki določa za pogodbo o nakupu ali prodaji premičnin 2 odstotno, nepremičnin pa 6 odstotno takso, določa za cenitev mešano komisijo, ki bo povečini sestavljena iz državnih organov, predsedoval ji bo načelnik finančne" uprave, toroj odvisen uradnik, ki naj sodi v svoji zadevi. Če" ta komisija dožene, da je zasebni udeleženec cenil prometno vrednost nepremičnine za več kakor 15 odstotkov niže kakor ta komisija, bo kaznovan razen z redno takso na višek vrednosti še na dvakratni iznos te takse in na poravnavo komisijskih stroškov. Razentega bosta kupec in prodajalec kaznovana z denarno globo od 100 do 50.000 Din. Tako bodo intere-sirani privatniki izdani komisijam na milost in nemilost ali pa bodo raje brez komisije prostovoljno priznali večjo vrednost pogodbenemu objektu kakor mu jo sami prisojajo ali kakor bi jo prisodila morda druga komisija. Tu se torej določa kazen za mnenje in ne za kako kaznivo prikrivanje.-Kdo pa jamči, da ni morda zasebnik pravilneje cenil kakor komisija, ki je iudex in propria causa in ker je odvisna, bo raje cenila više nego niže. Škandalozne so določbe tarif, postavke 14, ki namerava dohodek hišnih posestnikov obdavčiti iz najemnin, kar bo izzvalo pri hišnih posestnikih vihar ogorčenja. Meslo da bi se hišni posestniki razbremenili in bi se tako povečala vsled pomanjkanja stanovanj gradbena podjetnost, bodo poleg obstoječega davka plačevali še nov davek v obliki taks. Vsak hišni posestnik bo moral imeti z najemnikom pismeno pogodbo — ki pri nas vsled poštenosti ni bila potrebna in zalo ne običajna — na katero bo lepil takse, če pa pogodbe ne ^o, so bo pa kol koval a priznanica o plačani zakupnini, seveda poleg takse za — prizna-nico. Če pa hišni posestnik ne bo imel ne pogodbe ne priznanice, se bo karneval s trikratnim iznosom neplačane takse za eno leto nazaj. Tudi hoteli, restavracije, gostilne, kavarne, penzijoni itd. bodo v krajih z več kakor 2000 prebivalci osrečeni s takso za račune, ki bo znašala 0.20 Din, v katero svrho bo minister izdal monopolske obrazce. Še večja nesmisel je zahteva, da se morajo za vsaic prepis aktov, za vsak izpisek iz uradnih knjig, celo za vpogled vanje, za vsako potrditev in overitev predpisov napraviti pismene vloge, seveda zato, da se more nanjo »udariti« taksa. Kaj pa bodo storili srbski analfabeti, ki sami ne znajo pisati? G. minister, če Vam to abotnost uzakoni narodna skupščina, boste v parlamentarni sreči dosegli svetovni rekord. Ta določba bi se mogla glede svoje umestnosti kosati samo še z določbo, da bo moral obtoženec plačati takso od 50 do 500 Din, tudi če bo — oproščen vsled nezadostnih dokazov. Za manjše škode in krivice polagoma itak nihče ne bo več hodil iskat k sodiščem pravice, ker bodo takse znašale več kakor škoda, ki jo je imel. Treba je samo še, da Vam priskoči na pomoč pravosodni minister in uzakoni odvisnost sodnikov, pa bo balkanizacija v pravosodni stroki popolna in potem gremo državljani lahko pravice iskat k Culukafrom, kjer jo bomo lažje in bolj poceni dosegli kakor v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Če pa že hočete, g. minister, oguliti nas, prizanesite vsaj naši narodni kulturni bodočnosti, katere predpogoj je, da bo omogočen študij našemu dijaštvu, ki se po veliki večini rekrutira iz revnih slojev. Pri nas obstoja šolska obveznost. To dejstvo pa ravno zasigura g. finančnemu ministru sigurno dohodke iz taks za šolska spričevala, ki so bila dosedaj pristojbine prosta. Uvesti hoče takse za ljudsko-šolska spričevala 5 Din, za nižje razrede srednjih šol 5 Din, za višje razrede 10 Din, istotako za strokovno šole, univerze bodo pa lahko pohajali samo šo sinovi belgraj-ske porodice. Poleg manjših taks od 20 do 1^0 Din bo moral akademik plačati za diplomo o položenem doktoratu 500 Din, za doktorski izpit 500 Din, za ponavljanje doktorskega izpita, če je imel enkrat smolo, pa 1000 Din, pri vsem tem pa je v zakonu še nejasno, ali veljajo te takse za prijave in odobrenja za vse izpite skupaj ali za vsak rigoroz posebej. Ta namera fiskusa ni samo atentat na kulturni razvoj vseh treh državotvornih narodov, marveč še posebej strašna socialna krivica za nadarjene sinove r^mih staršev, ki jim je danes itak že skoro onemogočen študij. To bomo bridko občutili zlasti še Slovenci, ki smo siromašen narod; to je pljuska našim zgodovinskim čustvom, ki jih je tako prisrčno zapisal Simon Gregorčič v verzih: ' Kar mož nebesa so poslala da večnih nas otmo grobov, ^/se mati kmetska je zibala, iz kmetskih so izšli domov. Naj bo dovol j primerov iz tega zakonskega načrta, na katerega je g. finančni minister očividno še ponosen. Omenimo naj samo šc kuriozno določbo, da more vlada takoj, ko se zakonski načrt predloži narodni skupščini, še preden bo sprejel, odrediti plačevanje taks, kakor jih določa načrt, m da bo imel zakon obvezno moč zr nazaj od 1. septembra 1923, kar se nam sploh zdi neizvršljivo. Kdo se bo šel zglaševat, da je od 1. septembra do časa. ko bo zakon objavljen v : Službenih novinah \ plačal pro-nisko takso? Gospod finančni minister očividno nc brije norcev samo iz parlamenta in parlamentarcev vladne večine, ampak iz vse naše javnosti. MANIFESTACIJE PROTI ITALIJANSK KLUB OSMEŠIL KORUPTNO Belgrad, 20. septembra. (Izv.) Zasedanje parlamente bo trajalo najbrže do 1. oktobra, nakar bodo šli poslanci do 20. oktobra domov razen članov zakonodajnega in finančnega odbora. Narodna skupščina mora v tem zasedanju rešiti dvanajstine, dalje konvencijo z Avstrijo in Poljsko. Poleg tega bodo ministri odgovarjali na razne interpelacije. Interpelacije Jugoslovanskega kluba so političnega značaja in so zelo važne za razmere v Sloveniji. Težko, da bodo ministri odgovorili na te zanje neugodne stvari, ker če bi odgovorili odkritosrčno, bi kompromitirali sami sebe. Na današnji seji narodne skupščine se je predsednik Ljuba Jovanovič v toplih besedah spominjal f poslanca Ivo Eve-toviča. Omenjal jc njegove velike zasluge na gospodarskem in zadružnem polju in pa njegovo zaslužno delo ob prevratu, Poslanci so predsednikov gover poslušali stoje in na koncu trikrat zaklicali: Slava! Nato so bili prebrani razni ukazi, prošnje, pritožbe in pa zahteve pravosodnega ministra za izročitev raznih poslancev sodišču. Predsednik Ljuba Jovanovič je nato oficielno obvestil skupščino o rojstvu prestolonaslednika. Poslanci so klicali: Živio. Prebrale so sc razne interpelacije. Ministri so izjavili, da bodo nanje odgovorili, ko dobe potrebne podatke. Med branjem interpelacije o reškem v p r a-š a n j u je došio do burnih manifestacij proli italijanskemu imperializmu in proti naši nesposobni diplomaciji. Vlada bo na to interpelacijo odgovorila jutri. Nato so posamezni ministri odgovarjali na razne prej vložene interpelacije. Notranji minister je odgovoril na interpelacijo posl. Žebota, Pušenjak a, dr. H o h u j e c a , B c d j a n i č a in tovarišev o radikalni agitaciji za časa volitev. EMU IMPERIALIZMU. — JUGOSLOV, IN NEZNAČAJNO VLADO. Finančni oziroma notranji minister jc poslal političnim oblastem na Štajerskem akt v katerem poroča, da je vlada dala na razpolago 1,400.000 K kot podporo za vi-ničarje. Ker 18. marca dr. Stojadinovič na Štajerskem ni bil izvoljen, ta denar ni bil razdeljen, — Minister je odgovoril, da mu o tem ni ničesar znanega! Posl. Žebot se z odgovorom ni za« dovoljil. Če bi minister zahteval podatkov od političnih oblasti, ki so izjavile neposredno pred volitvami, da jc na razoolagr. 1,400.000 K za viničarje, bi danes drugače odgovoril. Nekaj dni pred volitvami so dobile politične oblasti akt, da je finančni minister dal na razpolago 1,400.000 kron, krave, govedo itd. za podporo viničarjem. Obstoji uradni akt nekega okrajnega glavarstva pod štev. 10.971 od 14. marca, da je vlada v Belgradu že nakazala za viničarje to vsoto. Župani so morali popisati viničarje, njih družine itd, Tri dni kasneje so žandarmerijska poveljstva dobila ukaz, da telefonično obveste župane, da jc denar že v Mariboru prt davčnem uradu. Vlada je imenovala tudi posebno komisijo za razdelitev te vsote. Predsednik te komisije je bil bivši demokrat, socialni demokrat, komunist in sedanji radikal Slanovec. Poslanec Žebot zahteva, da vlada posveti več pozornosti temu vprašanju. Govor posl. Žebota je vzbudil veliko zanimanje. Vlada jc bila večkrat izpostavljena zasmehu. Minister Perič jc skušal vlado zagovarjati s tem, da je vlada meslo denarja poslala koruzo. Posl. Žebot. je odgo- * voril, da ta koruza sploh še ni razdeljena, da nekje leži in da je že čisto pokvarjena. Poleg tega jc pa ta koruza tudi mnogo predraga. Prihodnja seja bo jutri. Dnevni red: Razprava o interpelaciji o reškem vprašanju in konvencija s Poljsko. OSTER NASTOP POSLANCA ŽEBOTA PROTI KRIVICAM REŽIMA NAPRAM SLOVENIJI. Belgrad, 20. septembra. (Izv.) Po seji parlamenta so imeli svoje seje skoro vsi poslanski klubi, ki so razpravljali o parlamentarnem položaju. Istočasno sta se vršili tudi seji finančnega in zakonodajnega odbora. Na seji finančnega odbora, ki sc je vršila dopoldne in popoldne, jc bilo dovoljenih 25.000 Din za most čez Pesnico v ptujskem okraju, 5 milijonov dinarjev za nadaljevanje železniške proge Ormož — Ljutomer — Murska Sobota in razni drugi krediti, Predsednik finančnega odbora jc hotel kratkim potom dati na glasovanje predlog o k o n v c n c i j i s Poljsko, Ker pa poslanci toga predloga vsled kratkega časa niso mogli proučiti, se je poslanec Žebot temu prntivil in prccliagal da sc od-godi. Žebolov predlog jo bil sprejet. F)___1 1 * ' - 1 ----."O x opoietne se jc začela n-..».ein<* iJi,-prava o dvanajstinah za oktober, november in december. Govorili so posl. Klima nudi, Pušenjak, Žebot in musliman M u 1 a b d u Posl. Pušenjak jc obsojal, ker vlada gospodari na temelju dvanajstin, ne uvažuje sklepov zakonodajnega odbora ter zapostavlja prečanske kraje. Čudi se, kako more vlada kriti izdatke na škodo invalidov. Protestira proti vladnemu postopanju proti Slovencem in Hrvatom in zahteva, da vlada zapusti to svojo napačno pot. — Finančni minister dr. Stojadinovič je odgovoril, da jc proračun centraliziran in nima nobenih postavk za posamezne kraje. Poslanec Žebot jc zelo ostro govoril rroti vladni finančni politiki. Odločno jc nastopil proti odpuščanju in penzioniranju častnikov, železničarjev in uradnikov. Invalidom v Sloveniji hoče vlada vzeti 30 ?„*. podpore. Na železniška ravnateljstva v Sarajevu, Zagrebu in Ljubljani se postavljajo sami Srbiianci. Našim obrtnikom in trgovcem erar po več let nc plača svojih dolgov. Sedanja vladna finančna politika jc hazardna in va-banquc igra. -J^U-l., i o ek-liš-ll i f.vi/ulu lil 1 ItJVli..-s.. . . odgovarjati radikal Grgin. Dejal je, da Slovenci in Hrvati sploh nimajo sposobnih železniških strokovnjakov! Edino Dcroko da ic mož, ki bo napravil red v prometu, Proti tej izjavi so poslanci Jugoslov. kluba f odločno protestirali. Vladni predlog je bil v načelu sprejet * glasovi radikalov in Nemcev. Seja ministrskega sveta. RADIKALNO VLADO DRŽIJO NEMCI. Belgrad, 20. sept. (Izv.) Seja ministrskega sveta se je vršila danes od 4.— 8 ure. Sklenjeno je, da se v zakonu o železniškem osobju izvrše nekatere izpremembe, tako da polno penzijo dobivajo železniški upravni uradniki po 30. letih, izvršilni uradniki pa po 25. letih. Na seji se je govorilo tudi o parlamentarnem po- . ložaju. Vlada je zadovoljna z držanjem ; Nemcev, ki so danes ponovno obljubili, da bodo pomagali vladi, ki jim bo zato dala koncesije na škodo Hrvatov in Slovencev in sploh državnih interesov. Od Lžemijeta je bil na današnji seji navzoč samo 1 poslanec. O zunanjem položaju vlada ni dala nobenega obvestila. Doklade orožnikom. Belgrad, 20. sept. (Izv.) Na seji finančnega odbora je poslanec Žebot vprašal finančnega ministra, zakaj se ne izplačajo orožuikom doklade, kakor je sklenil finančni odbor julija meseca. Dr. S t o j a d i n o -v i č je odgovoril, da jo 14 milijonov dinarjev že nakazanih in da je samo upravna pogreška, ako te doklade še niso izpla- čane. železničarski zakon. Belgrad, 20. sept. (Izv.) Na seji zakonodajnega odbora je Lil prebran : bonski predlog o železničarrlror^ osobju. Ker se vlada še ni mogla zediniti v nekaterih točkah, se bo razprava začela še-le na prihodnji seji, ki bo 24. sept :nbra. Zmar?a Hrvatske pučke stranke v hrvatskem Primorju. Zagreb, 20. sept. (Izv.) V nedeljo so se vršile občinske volitve v Jelenju pri Sušaku. Pri volitvah je dobila Hrvatska pučka stranka 950 glasov, a združeni radi-čevci, komunisti in Tomljenovičevci 25 glasov. Na podlagi tega je HPS dobila vseh 12 občinskih odbornikov. Pri prejšnjih volitvah je dobila HPS samo 3 občinske odbornike, ostale stranke pa devet. ŠURMIN ZLETEL. Zagreb, 20. sept. (Izv.) Ur. Juro Surmin je 17. t. m. odložil vsa častna mesta, ki jih je imel v Hrvatski Zajednici. Izvrševalni odbor Frvatske Zajednice danes to odpoved vzel na zruv.Ja. Preprečen komymstično-zemljoradniški mt v Bolgariji. Sofija, 20. sept. Izv.) Minister za zunanje zadeve Rusev je sporočil zastopnikom časopisja, da so vladni organi odkrili velike priprave za komunistični prevrat v državi. Vsled tega je bilo takoj aretiranih več voditeljev komunizma in prostori glavnega tajništva od policije zaseženi. Iz dokumentov, ki so jih pri tem izsledili, je razvidno, da so za 16. september komunisti v zvezi z bolgarsko kmetsko stranko pripravljali državni prevrat, kateri bi se začel s stavko železničarjev, poštnega in telefonskega osobja. Istotako je preiskava dognala, da je bilo bolgarskim komunistom od sovjetskega balkanskega komiteja naročeno, da militaristično gibanje v Jugoslaviji radi konfliktov z Italijo podpirajo, da bi se s tem lažje pripravila tla za nemire. Rusev poroča, da so se komunisti postavili v bran z orožjem in so bili vsled tega trije ustreljeni. Na mnogih krajih je policija izsledila večje zaloge orožja. Prebivalstvo je ukrepe vlade vzelo z zadovoljstvom na znanje. BOLGARSKI DEMENTI. Sofija, 20. sept. (Izv.) Bolgarska brzojavna agencija je pooblaščena izjaviti, da so neresnična poročila, ki govore, da je vlada kraljevine SHS izročila v Sofiji noto, v kateri protestira proti zbiranju bolgarskih če-tašev ob jugoslovanski meji. Balc!win v Parizu. Ramboirllet, 20. sept. (Izv.) Predsednik Millerand je sprejel Baldwina v poldrugo uro trajajoči avdijenci. Razgovori so tekli zelo prisrčno. Pariz, 20. sept. (Izv.) Sestanek angleškega ministrskega predsednika s Poinca-rejem splošno ocenjujejo kot prvovrsten politični dogodek. S svojim obiskom je Baldvvin hotel pokazati, da vezi med Anglijo in Francijo niso prekinjene. Onim zaveznikom, ki smatrajo ruhrsko zasedbo za pogrešeno, bo Poincare lahko dokazal, da je vzdrževanje pasivnega odpora Nemčijo veljalo več kakor pn če hi bila izpolnila svoje obveznosti. Splošno izražajo upanje, da bo Stresemann pomen tega obiska razumel in da Nemčija ne bo več računala nn nesloeo med zavezniki. Pari«, 20. sept. (Izv.) Baldwin se je danes vrnil nazaj v London. Belgijski pogoji za pogajanja z Nemčijo. Pariz, 20. sept. (Izv.) V tukajšnjih političnih krogih se govori, da bi Belgija utegnila razprave o ureditvi reparacijskega vprašanja nadaljevati pod sledečimi pogoji: 1. reparacijsko vprašanje je treba vzeti kot gospodarski problem in ga ločiti od politike, 2. Nemčija mora opustiti pasivni odpor in 3. Nemčija bi morala plačati 50 milijard zlatih mark. Nemška eksptoatacija v Rusiji, Stockholm, 20. sept. (Izv.) Bivši nemški državni kancler dr. Wirth je danes prišel na svojem povratku iz Rusije v Stockholm. Sklenil je baje z rusko vlado pogodbo za eksploatacijo velikega gozdnega ozemlja v izmeri 1 milijona desjatin južno od Petrograda. Nemška vlada bi prispevala k podjetju 7 milijonov zlatih rabljev. Nemški industrijci bi tam ustanovili celo vrsto tovarn. Berlin, 20. sept. (Izv.) Wolfov urad poroča, da vesti o rusko-nemški gozdni pogodbi uradno še niso potrjene. ZADOŠČENJE GRČIJE. Rim, 20. sept. (Izv.) Grške ladje, raz katere se je vila italijanska trobojnica, so danes pozdravile laško brodovje v atenskem pristanišču z 21 pozdravnimi streli. Prisostvovale so tudi angleške in francoske ladje. PREDSEDNIK IRSKE REPUBLIKE. London, 20. sept. (Izv.) Za predsednika irskega parlamenta je bil izvoljen Hay-es, za predsednika irske republike pa Cos-grave. Dublin, 20. sept. (Izv.) Prve seje irskega parlamenta se republikanci niso udeležili, ker nočejo priseči kralju. IZ ŠPANIJE. Madrid, 20. sept. (Izv.) Po celi deželi so odstavili civilne guvernerje. Na njihova mesta so imenovani vojaški upravniki. Madrid, 20. sept. (Izv.) Vlada je pozvala vse prebivalstvo, da snuje meščanske garde. MAŽARSKI IN ALBANSKI ODPOSLANCI V ANGORI. Angora, 20. sept. (Izv.) Semkaj je prišlo posebno odposlanstvo iz Ogrske. — V kratkem pričakujejo tudi odposlance iz Albanije. SKLICANJE POLJSKEGA PARLAMENTA Varšava, 20. sept. (Izv.) Predsedniki parlamentarnih klubov so pozvali predsednika parlamenta, da čim prej skliče parlament. Predsednik je z ozirom na to željo sklical poljski parlament za 25. t. m. ZVIŠANJE ŽELEZNIŠKIH IN POŠTNIH PRISTOJBIN NA POLJSKEM. Varšava, 20. sept. (Izv.) Vlada je sklenila zvišati železniške in poštne pristojbine in sicer s 1. oktobrom. Železniške tarife bodo dvignili za 100 odstotkov, poštne pristojbine doma za 200 odstotkov, za inozemstvo pa za 250 odstotkov. Varšava, 20. sept. (Izv.) Cene gorenje-šleskega premoga bodo zvišali za 40 odstotkov. PONAREJEVALCI DOLARSKIH BAN OVCEV NA MAŽARSKEM. Budapest, 20. sept. (Izv.) Policija je izsledila ponarejevalce dolarskih bankovcev in je zaprla Karla Rat.geber.ja, "VVil-helma Oer-iy in Kellerbauma. Seja višjega šolskega sveta dne 20. septembra. Trajala jo dobrih 5 ur. Razen zastopnika staršev — sploh se šo ne ve, kdo .ie, ali Vidmar ali dr. Gosar — so bili navzoči vsi člani, oziroma njihovi namestniki. P re d s e cl n i k dr. Beuk .io poročal med drugim, da pridejo po službeni pragma-tiki disciplinarne zadeve učiteljstva pred upravno sodišče. Zato so se vso tozndevne točko, ki so bile na sporedu te seje, postavile z dnevnega reda. Omenil je skrb višj. šol. sveta za obmejne šole, na katere so se koj ob začetku novega šolskoga leta poslale potrebne učne moči. Ljubljanski ženski licej bi država takoj sprejela v svojo upravo, če bi ji mestna občina brezplačno prepustila licej-sko poslopje. Vrše se še pogajanja. Nadzornik dr. Poljanec je razložil celo zgodovino ukinitve meščanske šole v Murski Soboti. — Vladni tajnik dr. Majcen je poročal o I. dekl. meščanski šoli v Mariboru, ki jo bila doslej nemška, pa ima vedno manj nemških nčonk. Sklenilo se je, da se pretvori v slovensko šolo z nemškimi vzporednicami. Nadzornik Wester je poročal o učencih, ki se vozijo v šolo in iz šole po železnicah. V preteklem šolskem letu so bili določeni za učence posebni vozovi, v katerih so bili sami zase. Meseca avgusta t. 1. pa je železniška uprava sporočila, da nčencem ue bo dajala posebnih voz, ker so se doslej na teh posebnih vozovih med učenci dogajalo razno nerodnosti, ampak se bodo morali voziti skupaj z drugim občinstvom, da bodo tako pod nadzorstvom odraslih. Na to je odgovoril višj. šol. svet, da je »nadzorstvo« za mladino lahko zelo nevarno in da naj so šol-ski*otrool puščajo le v vozove, v katerih so resni, pošteni ljudje. — Daljo je višj. šolski svst naročil ravnateljem srednjih šol, naj dajo učencem, ki se morajo voziti v šolo po železnici, od 14. do 18. ure eno ali dve sobi na razpolago kot zavetišče, naj se napravi za ta zavetišča poseben red in naj se skrb za red izroči zanesljivemu učencu kakega višjoga razroda. Prof. Lov še je pripomnil, da bi taka zavetišča bila potrebna tudi zjutraj pred šolo, če vlaki zgodaj prihajajo. Nadzornik Gangl je poročal o oddaji učnih most na osnovnih šolah na Kranjskem in v Prekmurju. Za kateheta v Kočevju je bil imenovan Vinko Lavrič, dotlej kaplan v Ribnici. Nadzornik G a b r š e k jo poročal o težkočah, ki nastanejo na šolah, ki jih obiskujejo otroci slovenske in nemško narodnosti. Tu je nekaj slovenskih otrok, pa no toliko, da bi se zanje otvoril poseben razred, tam med večino slovenskih otrok nekaj nemških. Zbor je bil mnenja, naj so na takih krajih poučujejo otroci v dveh oddelkih kakor na enorazrcdnicah z nerazdeljenim poukom. Če je bil kje kak nemški razred, naj ostano, dokler no pade število učencev pod 25. Če parle pod 25, naj odloči višji šolski svet, ali naj razred še ostane ali naj se ukine. —-Nato so je oddalo nekaj stalnih učiteljskih učnih mest na Štajerskem in se je sistemizi-rala služba za nadučiteljico na dekliški šoli v Hrastniku. Nazadnje so je razpravljalo o nekaterih zelo umestnih predlogih podpredsednika učitelja Šknlja glede šolstva na naši severni meji. Dajatve za šolske potrebščine tam še niso v redu, ker zemljiške knjige v štajerskih obmejnih občinah še niso urejene. Treba bi bilo tam najboljših učnih moči, čo mogoče moških. Po novi službeni pragmatiki bo morda mogoče doseči, da se bo v težavnih obmejnih krajih štelo učiteljem 8 mesecev za 1 leto službe. Krive so nezdravih razmer v obmejnih krajih razne uradne osebe, ki s svojim netaktnim postopanjem ljudstvo odbijajo. Predlagatelj želi, da bi se te osebe za-menilc z drugimi. Zdi se mu tudi primerno, da bi duhovska oblast dala posebna navodila duhovnikom, ki delujejo ob meji. Zastopnika katehetov sta k temu pripomnila, da se je edino duhovnikom zahvaliti, da sc narodnostna. meja ni pomaknila Se bolj proti jugu. Učitelji pa naj delajo v šoli tako, da bodo pridobili srca otrok in po otrocih tudi srca staršev. V kulturnih društvih svobodomiselni učitelj in duhovnik ne moreta skupaj delovati. Zato ni potreba pošiljati učiteljev na mejo, da bi tam suovali sokolska društva. S tem ne bodo ljudstvo nikdar pridobili. K sklepu naj še omenim neko prikazen, na katero je nekdo prav primerno opozoril med to sejo: Vedno pogosteje se čnjejo pri prošnjah za službe imena učiteljev in učiteljic, ki so bolj spakam podobna kot imenom. Človeku se zdi, kakor bi mu zvenela na ušesa imena kakega čieto tujega naroda. Lepih starih imen, s katerimi so se klicali naši predniki skozi stoletja, je teh gospodov sram. Ln te spake so se žo tako razširile, da so prodrle celo v samostane ... Zadnji čas jo že, da vzame kdo metlo v roke in pošteno pomete po naši slovenski domovini. -f Proti kuluku in vlaganju denarja v hipotekarno banko smo zopet prejeli proteste iz. sledečih občin: Muljava,- Veliki Gaber, črni vrh, Zagorica, Leskovec pri Višnji gori, Lahovče, Radeče pri Zidanem mostu, Lokvica, Hrastje, Križe pri Brežicah, Dolsko, Dol pri Črnomlju, Stari trg pri Črnomlju, Trata, Kovor, Videm, Loka, Zmi-nec, Kranjska gora, Trojane, Dol, Stari trg pri Ložu. -j- Velik politični pomen zadnjega sestanka federalističnega bloka v Zagrebu. Kakor smo že poročali, je sklenil federalistični blok v Zagrebu krepko nadaljevati svojo akcijo proti sedanjemu belgrajske-mu režimu. Ta skiep je napravil v hrvatskih krogih najboljši vtis. Tako piše n. pr. včerajšnji »Obzor« med drugim: »Na podlagi poročil iz Zagreba so radikali računali, da bo Radič razvil v Londonu proti-državno propagando, ki je ne bo mogel odobravati niti dr. Korošec niti dr. Spaho. Posledica bi bila, da pride med temi skupinami do »esogiasja doma. Zato so radikali z veliko pozornostjo motrili vsak korak dr. Korošca in so upali, da se bo današnji sestanek končal s prelomom med temi strankami, nakar bi dobila dr. Korošec in dr. Spaho svobodne roke za nova pogajanja v parlamentu. Iz poročila o poteku sestanka med HRSS, SLS in JMO pa je razvidno, da sodelovanje imenovanih strank ni preprečila niti Radičeva pot v London in da tudi dr. Korošec ni voljan še enkrat se pogajati in vdrugič podpirati kasen »Markov protokol«. Čeprav imata stranki dr. Korošca in dr. Spaha drugačen program kakor HRSS vendar te razlike niso nikaka ovira za skupen nastop v obrambi proti Belgradu.« '+ Čudno. Iz Belgrada se potrjuj vest, da se sestaneta Pašič in Mussolii prve dni oktobra v Benetkah. Tam se d< menita tudi glede formalnosti, tičočih s obiska kralja Aleksandra I. ,v Rimu j protiobiska italijanskega kralja v Belgr; du. Če se misli že na tak obisk, ki je na višji izraz prijateljstva med dvema drži vama, potem mora reško vprašanje bi že rešeno in ni razumljivo, zakaj režimsk časopisje piše sploh o kakšni napetosl med našo vlado in Italijo. Nasprotno, pr jateljstvo mora biti izredno veliko, če b< mo imeli priliko pozdraviti v naši sre< kralja Viktorja Emanuela in morebiti cel gospoda Mussolinija. Belgrajska vlada ž ve, kaj dela. + Dr. Trumbičev politični shod v Spi tn. Za prihodnjo nedeljo je v Splitu ski can politični shod, na katerem bo govor dr. Trumbič o tekočih političnih vprašanjil + Demokratske želje. Belgrajsk »Pravda« poroča, »da se v parlamentarni krogih govori, da bo sedanje zasedanje pai lamenta zelo kratko in da bo trajalo mori biti le kakih pet dni«. Dalje poroča isti lis »da vlada poskuša zopet dobiti mandat 2 izvedbo novih volitev«. — Novih volitev žele gotovo demokratje, ker upajo, da b< do zlezli vsled raznih nepopularnih ukri pov sedanje vlade zopet na površje. -f Francoski senator Beranger v Zi grehu. Belgrajska vlada se že dolgo pogi ja s Francijo glede posojila v znesku 3( milijonov frankov. Za posojila se poleg J\ goslavije pogajajo tudi še druge države, 1 niso j>osebno »dobre«. Zato so previdi Francozi poslali v te dežele, ki bi rade di nar, odličnega finančnika senatorja Berai gerja, da si položaj teh držav natančn ogleda, ker Francozi kot pametni ljudje hi čejo vedeti, komu in na kaj dajo svoje m lijončke. Naš finančni minister pa ni povi bil gospoda senatorja najprej v Belgra ali pa samo v Belgrad, ampak ga je dirig raj najprej v Zagreb. S tem je linančni m nister priznal očitno, kje je gospodarsi moč države in kje je red in kje nered, k, zaupanje in kje nezaupanje. Senator Bi ranger jo imel priložnost prepričati se r lastne oči o gospodarski moči Hrvatov, 1 so mu drage volje dovolili vpogledov knjig hrvatskih denarnih zavodov, in če je pri vičen, o čemur pri tako odlični osebi 1 dvoma, bo svoji vladi tudi lahko poroča da išče kredita ne na svoj, ampak na hi vatski, na slovenski in sploh na prečansl račun. Vprašanje je torej, če bodo hote dati Francozi svoj denar iz rok brez pri čanskega podpisa, ker samo ta d rži, bo grajski je pa bolj za »konto dubiozo«. + Zanimiva izjava zagrebškega veli industrijalca g. Arkota. Z ozirom na nek v hrvatskih listih razširjeno vest o nel novi hrvatski stranki, kjer bi imel znate vpliv tudi znani zagrebški veleinduslrijj lec Arko, je dal ta objaviti v njemu bliz stoječih listih izjavo, kjer odklanja vsak vmešavanje v dnevno politiko in zatrjuj' »da bo skupno z ostalimi gospodarskin krogi deloval za najširšo gospodarsko i administrativno dekoncentracijo, ki se j pokazala tekom zadnjih let za brezpogo no potrebno.« — Ta izjava je zelo podobe izjavi dr. Žerjava na blejskem shodu JD in zasluži zato tudi ravno tak odgovo Nobena gospodarska »dekoncentracija« t bo hrvatskim in slovenskim gospodarski krogom prav nič pomagala, dokler bo vs politična in zakonodajna moč v rokah ed nole Belgrada. Brez politične moči tudi 1 gospodarske neodvisnosti. Za slovenske 1 hrvatske gospodarske kroge je zakoni dajna avtonomija neobhodno potrebna, i se hočejo rešiti izmozgavanja in zatiran od strani belgrajskih izkoriščevalcev. — Imenovanje škofa na Krkn. Z oz rom na vest »Piccola«, da .je za škofa n Krku imenovan vseučiliški profesor Ljubljani g. dr. Jos. S r e b r n i č, se1; naš belgrajski dopisnik obrnil na min stra za vere g. dr. Janiča, ki je izjavil, f jc to imenovanje gotova stvar, vendar T on o tem še nima oficielnega, obvestila- — V ljubljansko semenišče naj P' dejo gg. bogoslovci v nedeljo, 7. oktobr popoldne ali najkasneje v ponedeljek, di 8. oktobra do 8. ure zjutraj. — Vojni list, ki te dni prispe v Lju ljano, prinese vpokojitev nad <300 slove skih in hrvatskih častnikov. Med nj!1 bodo, kakor se z vso gotovostjo trdi, £ neral M a j s t e r , general P 1 i v e 11 admiral Koch, polkovnik Bleiwe itd. Vojni minister pa pripravlja potem 1 bacncnje vseh slovenskih naredi kov in vojaških uradnikov ter piSJ niških moči, tako da bodo Slovenci in I vati odslej le prosti redovi ali kvečj< kaprali. Gotovo je, da bo »Jutro« h° zavpilo, zlasti če se vpokoji naš edini f neral, toda slovenska javnost jc hvalabo žc zadosti opozorjena, koliko je vpitje c mokratov vredno, namreč niti — pustega knofa. — K redukciji slovenskega častniško zbora nam piše pošten demokrat slede Prav je, če so iz narodne armade izločijo negati, ne smejo se pa izločevati možje, katerih preteklost in sposobnost je taka, da njih odpust lahko povzroči najhujši odpor. IV času najtemnejših dni Slovencev so bili Hotna in na fronti ravno slovenski častniki, |ki so nas bodrili k vztrajanju. Tisti čas sta na Dunaju nevstrašeno dvignila prapor samostojne Jugoslavije ravno »klerikalca« dr. Krek in dr. Korošec. Ravno ta od demokratov osovraženi dr. Korošec bi bil edini kompetenten, da ocenjuje narodni čut slovenskega častniškega zbora, nikdar pa nc ljudje, ki so so v času največje potrebe narodnega obstoja pehali le za gorak stolček. Kdo je podrl Avstrijo? Ravno narodni čast-aikl in narodna ideja, zanesena po SLS med maso naroda. Vso drugo jo potvorba. Opo-tarjam samo na to, da so slovenski častniki ob prevratu polno in s samozatajevanjem vršili svojo narodno dolžnost. Bil sem od ranjkega dr. Pogačnika, takratnega poverjenika za vojno imenovan načelnikom narodne straže na Brezovici. Ta veliki brezoviški ko-los demobilizirati, kakih tri tisoč zagrizenih Nemcev in Mažarov brez incidenta proč spraviti in teren za umikajočo se vojsko son-jirati, pač ne zmoro posameznik. Poklical sem bližnje duhovnike in učitelje, naj takoj bijojo »plat zvona« iu vse moške pošljejo v barake na Brezovico. Takoj je bil tabor polen. To pa so bili sami »klerikalci«, samo jaz demokrat. Vsak slovenski častnik, katerega se je prosilo, da naj pomaga, je z navdušenjem sprejel težko nalogo. S pomočjo teh častnikov smo v teku 6 dni odvozili z Brezovice približno 400.000 mož. Prihajajoči italijanski ujetniki z vlaki do Brezovice so morali, ker sem promet proti Trstu zaprl, izstopiti. Vsakdo od teh pa se je hotel s krajo konjev, vozov, koles, avtomobilov in drugega okoristiti, da bi lažje potoval v blaženo Italijo. Kdo je bil tisti, ki je to zabranil? Ravno slovenski častniki iu »klerikalni« kmetje. Milijarde nmo priborili narodni stvari. Vsi ti častniki pa so danes na cesti. Ali je to hvaležnosti Ali je to hvaležnost, če se meni, ko sem bil 6 dni in 6 noči brez spanja neprenehoma na nogah, pobit in oropan, pc dveletni vlogi pod št. 705 ni; pokrajinsko upravo v Ljubljani niti odgovora no da? Ali je to takt, % g. Reisner svojemu volivcu in agitatorju aa dvoj j pisem, demokratski klub pa celo aa rekomaudirano pismo za posredovanje ni-!i ne odgovorit Lepo slovensko zastopstvo je .o! Toliko v reminiscenco, da bo javnost velela, da dotični, ki daLJS denuncirajo, niso ta nastanek Jugoslavije lIč storili in so jim volivci le balast. — Jakob B a č n i k , demokrat. — Stare 10 dinarske bankovce (kovače) sprejemajo sedaj do nadaljnega vsi davčni in poštni uradi v poljubni množini. Stranke naj torej pri teh uradih čim največ plačujejo samo s temi bankovci, da pridejo čimprej iz prometa. — Važno za invalide. Na podstavi člena B5 zakona o budžetskih dvanajstinah za juli, avgust in september 1923 je prevzelo Deželno sodišče, odd. XIV v Ljrbljani reševanje invalidskih pokojnin za vse vojne invalide in rodbine padlih, umrlih in pogrešanih vojnikov v smislu zakona o začasni pomoči tem osebam z dne 28. decembra 1922. Radi tega je z dnem 6. septembra 1U23 preneh;1 poslovati pokojninski referat invalidskega odseka, oddelka za socialno politiko pokrajinske uprave v Ljubljani. Prizadete stranke in uradi naj se odslej v pokojninskih zadevah obračajo na Deželno sodišče, oddelek XIV v Ljubljani, ki posluje začasno še v dosedanjih prostorih invalidskega odseka v Št. Peterski vojašnici, I. nadstropje. Gažisti — nc'nvalidi iu njihovi svojci naj se odslej obračajo v pokojninskih zadevali na De 1 e g a c i j o ministrstva financ v Ljubljani. Vse druge vrste državne pomoči po invalidskem zakonu ostanejo še nadalje v delokrogu invalidskega odseka, oddelka za socialno politiko. — Šef oddelka za socialno politiko: Goršič. — Dolenjavas. Preteklo nedeljo se je slovesno blagoslovil novi most čez Ribnico v Za-lužju. Dolg j'2 48 m, deloma betonski, deloma hrastov. Izvršen je bil v 14 dneh. Država je prispevala 200.000 K. Ob udeležbi mnogobroj-nega občinstva je po daljšem nagovoru izvršil blagoslov g. župnik Škulj, ki je dal pobudo za prepotrebno zgradbo in oskrbel ozna-6eno podporo. Most, ki bi stal 900.000 K, je ljudstvo s prostovoljnim delom zvršilo in državna podpora se bo porabila le ze nakup materiala. To bo v dokaz, kako dobro zna naše ljudstvo uporabiti vsak denar, ki ga dobi "d države. — Glede dr. Brenceta izvemo iz privatnega vira, da proti njemu disciplinska komi-isja ljubljanske finančne delegacije ni uvedla disciplinske preiskave, dasi jo jo sam zahteval, torej se tudi ni mogla začasno ustaliti. Pripomnimo pa, da je disciplinska komisija sodna, povsem neodvisna inštituci.ja, se odteguje vsakršnemu vplivanju. — Smrtna kosa. V zdravilišču na Reki je "mrl p. Ernest Lorber, admontski benediktinec. Vodil je mnogo lel samostansko gozdarstvo, kasneje pa je bil kuhinjski in kletarski •nojster in kot tak zelo znana osebnost. V ostalem je bil velik ljubitelj glasbe in je niar-'ikakemu talentu pomogei do izobrazbe in »lave. N. p. v m. I — Zdravo! Zdravol Zivio orjuna! tuleč, *o po sokolski telovadbi v Kamniku preteklo Uedelio zvečer neki >iuuaki< skušali izzivati mirne Kamničane. Sicer vemo, da je bil to jako primeren aplavz na tisto skrivnost dr. Karbovega sokolskega recepta: >Mi služimo samo narodu!«, vendar prijazno opozarjamo take izzivače, domače in tuje, naj bodo drugič nekoliko bolj previdni, sicer se lahko še na drug temeljitejši način, kakor so imeli že priliko v nedeljo pri prireditvi sami. prepričajo, da Kamnik ni sokolski, še manj pa orjunski! — Padanje Donavo. Donava je te dni v Novem Sadu padla na 107 cm, kar se že mnogo let ni zgodilo. Zaradi plitke vode je bil v nevarnosti redni promet z dunajskimi eks-presnimi parniki. Zadnje deževje je pa to nevarnost odstranilo. — Hitra vožnja. Da je 24. avgusta letos blizu Radovljice neki avtomobil ubil sedemletnega Franceta Selan iz Verbenj, ste že poročali. Dne 16. septembra je privozila nekako do istega mesta Kat. BI. iz Mošenj, sedeč na zapravljivwku. Hipoma so pojavi pred konjem avto št. 64. Konj ni plašljiv. A zdaj se je jel umikati nazaj in je cesto zagradil. Avto so jo ustavil. Voznica se ,ie ognila. Kakor hitro je dobil prostora, je avto zadivjal proti Kranju. Konj se je splašil. Voznica nm jo padla za noge. Voz je šel čez njo in jo ranil. Došel je avto št. R42 i,i pravilno čakal, da se je konj umiril. Voz in io-.ija ; j uredil tehnik g. Jakob Mlakar iz Radovljice. Priče grajajo osebe na avtu št. l>4, ker niso čakale, da bi ne bilo nesreče. — Koča pri Triglavskih jezerih, Spodnja koča na Golici in Kadilnikova koča vi-h Golice se 25. t. m. zatvorijo. Koča na Kamniškem sedlu se zatvori 24. t. m. — Koča na Gozdu kranjskogorske podružnice SPD. se zatvori v nedeljo dno 20. septembra. — Prešernova koča na Stolu se zapre v nedeljo 23. t. m. — Event. poznejši posetniki jo smejo pohajati le v spremstvu oskrbnika Fr. Avsenika, bivajočega v Valvazorjevi koči; slednja bo vse leto odprta in oskrbovana. — Dražba lova gospodarskega odseka vasi Rečica obč. Bled se vrši v nedeljo, 23. septembra ob 3. uri popoldne v občinski pisarni ua Bledu. — Iz zaporov v Kranjski gori je pobegnila 23 lotna Ivanka Rabič. — Vlom v Belgradu. Tvrdki J. Vuco v Belgradu so odnesli vlomilci 40.000 dinarjev. — Sporočilo cenj. odjemalcem. Krasna izbira modnih klobukov za jesen »Borsalino« dospela. — P. Magdič, Ljubljana. — Zahtevajte po vseh hotelih, kavarnah in restavracijah špecijalna vina v steklenicah slovite tvrdke G j u r o Valjak, Grajska klej v Mariboru. 4636 p Za razbremenjenje sodišč. Italijanski sodni krogi so sprožili tpisel za uvedbo razsodišč, s ponfočjo katerih naj se razbremene redna sodišča in prihrani strankam čas in denar. Akcijo vodi z veliko vnemo senator De Cupis. Za to misel so se takoj ogreli gospodarski krogi in so mnoge trgovske zbornice že ustanovile razsodišča. Če se razsodišča splošno uvedejo, bo to velikega pomena posebno tudi za slovansko prebivalstvo, ker so bo lahko ognilo sovražnim in kvarnim jezikovnim odredbam na sodiščih. p Turneja slovenskega učiteljskega zbora. V nedeljo se vrši v gledališču »Fenice« v Trstu koncert pevskega zbora Slovenske učiteljske zveze. Vstop imajo le povabljenci. Koncert je glavna vaja pred nastopom turneje po Italiji. p Hišne preiskave. V zadnjem času so se vršile pri mnogih Slovencih v geriški okolici hišne preiskave. Tako pri trgovcu Makucu, živinozdravniku Gerbicu, komunistu Srebrniču — vsi v Solkanu, potem pri bivšem županu Černicu v Št. Petru, društvu »Prešeren« itd. Preiskave niso prinesle nobenega uspeha in niso nikogar aretirali. Kaj so oblasti pravzaprav iskale, ni znano. p Obnova vojaškega letališča ua Velikih rojah. »Edinost« poroča: Na Velikih rojah kipi delo za obnovitev nekdanjega vojaškega letališča. Okoličanski kmetje, ki so vzeli prostor nekdanjega letališča v najem ter ga s trudom spremenili v plodovite njive, so morali pobrati še nedozorele pridelke ter se umakniti parnemu stroju, ki že spreminja razorano zemljo v gladko ravnino. p Zvišanje železniških tarifov. Italijanski ministrski svet je odobril odlok o zvišanju železniških tarifov. Sedanje cene na železnicah se zvišajo v II. razredu za 15 odstotkov, v II. razredu za 6.6 odstotkov, dočim se cene I. razreda ne zvišajo. Naročnikom se cene zvišajo za 20 odstotkov. p Nova cesta v Istri. Te dni je komisija odobrila novozgrajeno cesto, ki spaja Vod-njan s Puljem. p Umrl je v Gorici dr. Fabris, tajnik goriškega »Monta« in brat tolminskega notarja. š Umrl jc g. župnik K o s od Zgor. sv. Kunigunde pri Mariboru 19. t. m. popoldne proti 3. uri. Pogreb se vrši v soboto ob 8. uri dopoldne od grada grofa Pachta k Zgor. sv. Kunigundi. š Imnovanja. Častni kanonik dr. Maksimilijan Vralier je imenovan za kn. šk, kon-zistorijnlnega svetovalca in naddekana. Ob Savinii kot orovizoria «1° nnslnvliena a. Ja- kob Čemžar pri Mali Nedelji, g. Martin Erha-tič pri Sv. Jakobu v Slov. goricah, g. Karol Arlič v Brežicah. Upravitelj videmske dekanije je postal g. Janez Medvešek, župnik na Vidmu. š Konjice. — Nova cerkev, V dekaniji Konjice je bilo letos birmanih 2758, v dekaniji Nova cerkev pa 1709. V celi lavantinski škofiji je bilo birmanih skupno 9879. 5 Smrtna obsodba. (Iz mariborske porote.) Kakor smo poročali, sta bila v noči od 6. na 7. junija t. 1. umorjena žena in triletni sinček ruskega inženirja Ganusova v Ljutomeru. Najprvo je bil osumljen umora neki Ovčarov. Preiskava je pa dognala, da je Ovčarov popolnoma nedolžen, dajanie pa je izvršil sluga Čerujenko, ki je bil pri isti družini zaposlen. Porotniki so soglasno potrdili vprašanje na umor, nakar jc sodni dvor obsodil zločinca na smrt na vešalih. š Velikanska tatvina. V Razlagovi ulici v Mariboru so ta teden razkrili veliko tatvino. Tam je stanovala neka Angela pl. Fo-droehi, ki je pa razuri tistega stanovanja imela še drugo stanovanje, kjer je sedaj precej časa stanovala. Ko se je pa te dni vrnila v to stanovanje, je opazila, da ji je bilo iz podstrešja ukradeno starinskih stvari, v skupni vrednosti 300.000 kron. Policija je izsledila nekaj ukradenega blaga pri znanemu tatu Adolfu Uršiču, ki sedi radi več drugih deliktov v zaporih deželnega sodišča v Ljubljani. g Cena jajc. Na Francoskem plačujejo jajca iz Jugoslavije po 500—510 frankov za 1000 komadov. Ker notira francoski frank na zagrebški borzi 5*40, plačajo Francozi za 1000 jajc 2700 dinarjev ali za 1 jajce nekaj nad 10 kron. Naši izvozniki plačujejo za jajca precej manj, navadno po 5—6 kron. g Nabava deviz za potovanje na Nemško. Po razpisu g. finančnega ministra z dne 17. julija 1923, I. br. 27.876, sme izdajati finančna delegacija v Ljubljani trgovcem, industrialcem in obrtnikom pooblaščenja za nakup deviz pri potovanjih v svrho posečanja inozemskih tržišč do najvišjega iznosa 10,000 franc. frankov v valuti države, v katere sc namerava potovati. Spričo izrednih valutarnih razmer v Nemčiji je generalni inšpektorat ministrstva financ v Belgradu na inicijativo trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani z razpisom z dne 18. septembra 1923, I. br. 34.152, odločil, da sme finančna delegacija trgovcem, industrialcem in obrtnikom, ki potujejo na Nemško, izdajati pooblaščenja za nakup deviz tudi v drugi nego nemški valuti. g Nov vir svetlobe. Ameriški kemik Ble-nov je odkril nov vir svetlobe, ki utegne napraviti popoln prevrat v razsvetljavi. Tu gre, kakor poroča »New-York Herald«, za radioaktivno tekočino, ki ostane braz vsakršne pripomoči 10 do 15 let neizpremenjena. Pri tem prekosi glede svetlobe vsako dandanes rabljeno električno luč. Ta učenjak je že I. 1909. napravil tako radioaktivno svetilko, ki jo je postavil v nekem rudniku, kjer je skozi sedem let. neprestano svetila, namreč do dne, ko je bila po naključju uničena. g Največje rudniške globine, ki jih je rudarjev kramp napravil, so: rudnik Schlade-bach pri Lipskem z globočino 1748 m, rudnik Merseburg pri Magdeburgu, ki je globok 1295 metrov, rudnik Spereberg pri Berlinu, ki meri 1271 m, medtem ko jc najgloblji češkoslovaški rudnik pri Pribramu 1115 m globok. »aaBBHaaaBsiaiaaaBBflBBBftia&BHBBBflftB ■ B s rs r is f. a !j 0 1 na korist športu. Rupujte folJlfse! | ucsssstasšssiisffiaB^siasciBBaBBBtt lj Krajevni odbor SLS za šolski okraj vabi vse odbornike, zaupnike in somišljenike na sestanek, ki bo danes ob pol 8. zvečer v posvetovalnici K. T. D. (Jugoslovanska tiskarna, I. nadstr.). Ker je zadeva važna in nujna, prosim polnoštevilne udeležbe. — Predsednik. lj Krajevni odbor SLS za šentjakobski okraj vabi na somišljenikov, ki bo v soboto, dne 22. t. m. ob 8. zvečer v Fro-sveli, Florjanska ulica 15. Ker je zadeva zelo važna, prosimo j V udeležbe, lj Govorilne ure obč. svetnikov SLS | za vse odseke obč. sveta bodo odslej na-| prej vsak ponedeljek od 5. do 6. j ure popoldne. lj Z ozirom na sejo magistratnega gremija bo v tajništvu SLS dar.es od 4. do V26. popoldne govorilna ura. lj Smrtna kosa. Včeraj zjutraj ob šestih ie umrl g. Rajmund Ranzinger, senioršef špedicijske tvrdke R. Ranzinger in hišni posestnik. Z veliko svojo marljivostjo jc ustvaril cvetoče in svetovnoznano špcdicijsko podjetje, ki slovi po svoji solidnosli. Pokojnik je bil tudi dolgo vrsto let odbornik in častni načelnik Kreditnega društva Kraniske hranilnice. Bil je ugleden mož in povsod zelo priljubljen. Pogreb bo v soboto popoldne ob treh s Ceste na Južno žcleznico na pokopališče k Sv. Križu. — Včarni Dopoldne ob petih je pa umrl g. Alojzij J e s e n k o , trgovec na Starem trgu. Pogreb bo v soboto popoldne. Ura se še objavi. Naj počivata v mirul lj Jubilej dela. Dne 22. t. m. praznuje Sit in zdrav 401etnico službovanja g. Ivan D o -b c r 1 '2 t, strojevodja južne železnice v Ljubljani. Redki so jubileji, ki jih praznujejo strojevodje, ker po večini zbog težke in odgovorne službe omagajo tako zgodaj, da niti ne pridejo v položaj uživati zasluženo pokojnino. Jubilant izhaja še iz one generacije železnih mož, ki so bili možni s sivimi lasmi na glavi opravljati težko službo na stroju, ki so sedaj zelo redka prikazen. Društvo strojevodij kraljevine SIIS mu priredi v znak počaščenja in spoštovanja časten večer v hotelu »Tivoli« istega dne ob 8. uri zvečar. Upamo, da bo tudi naša državna uprava juž. žel. znala ceniti ta iz-vanredni slučaj ter storila za čast dela svojo dolžnost v večjem razumevanju, kot smo bili do sedaj vajeni. Jubilantu naše najiskrenejše čestitke! Čast delu! lj Pevci ljubljanskih t Zveii včlanjenih zborov! Skupna pevska vaja v soboto, dne 22. t. m. točno ob polosmih zvečer v pevski dvorani Glasbene Matice za petje v počaščenje spomina septemberskik žrtev, ki se vrši v nedeljo, dne 23. t. m. ob polenajstih dopoldne na pokopališču pri Sv. Križu. Pridite gotovo vsi! — Odbor >Zvezec. lj Izleta Stolne prosvete na Dobrovo prihodnjo nedeljo se poleg društvenih Članov lahko udeleže tudi vsi njihovi svojci in prija-telji-somišljeniki. Odhod iz Ljubljane ob 1. popoldne. Zbirališče pred uršulinsko cerkvijo. V slučaju neugodnega vremena bo izlet naslednjo nedeljo. lj Tombola Zveze bivših salez. gojencev v Mladinskem domu na Kodeljevem. Do sedaj se je oglasilo 20 kvatern. Nakazila za dobitke se bodo izdajala v ponedeljek, dne 24. septembra, ob 5. uri popoldne povodom žrebanja za činke. Tablice so še vedno na razpolago. Premog v II. dobitku tombole je trboveljski. lj Revna dijakinja želi radi pomanjkanja sredstev instrukcije ljudskih ali meščanskih razredov. Cenjene ponudbe na upravo lista pod »Hvaležnost«. lj Policijska kronika. V kabini novega podjetja kino »Ljubljanski dvor« v Kolodvorski ulici je bil ukraden 8000 K vreden kinoobjektiv. — Trgovcu Ivanu Modicu je bilo ukradeno 16.000 K vredno kolo. — Trgovskemu potniku Alojziju Jenko iz Dol. Logatca je bilo ukradeno 5000 K vredno kolo. Prosveta. pr Spored koncerta pevskega zbora akademikov univerze v Krakovem, ki se vrši v ponedeljek, dne 24. septembra 1923, ob osmih zvečer v veliki dvorani hotela Union. 1. a) Gorczycki: Gaude Mater Polonia. 2. Želen-ski: Pešam veslarjev. 3. Munioszko-Gall: Kozak. 4. Nowowiejski: Domovini. 5. Želenski: Naša Hanka. 6. Gall: Čari. 7. Swierzyn«ki: Uspavanka. 8. Maszynski: Dve usodi. 9. Munioszko-Gall: Večerna pesem. 10. Ljudske pesmi prof. Swierzynski: Zbirka pesmi. 11. Lach-man: Pesmi guralske. 12. Raczynski: Sjedaj več Marisko. 13. Havviezka: Pjesma sloska. 14. Gall: Krakovjak. 15. Gall: Podkovice dajo. 16. Wallek-Walewski: Serenada. 17. Swier-zynski: V gorah. 18. Poloneza iz XVIII. stoletja. 19. Munioszko: Pesem vitezov. — Vstopnice so od sobote zjutraj dalje v predprodaii v Matični knjigarni. pr Tržič. Prosvetni odbor J. D. vabi na II. prosvetni (šmarni) večer. Vrši se v »Našem domu« 24. sept., t. j. v pondeljek, ob 8. uri zvečer pod predsedstvom gdč. Josipine Grom. Spored: 1. E. Hochreiter, »O sveta Mati«. Pesem za sopran-solo in zbor. 2. »Umetnosti — velike glasnice Marijino slave«. Predava Matija Škerbec. 3. Fr. Levstik, »Zivopisec in Marija«, pripovednjo gdč. Albina Korošec. 4. P. Hug. Sattner, »Vnebovzetja B. D. M.«, prvi del: »Marijina smrt«, S klavirjem spremlja gdč. Ivanka Paternost. Bariton-solo pojo Slavko Slabč. Sopran-solo poje gdč. Tončka Slabe. Razloži Etič. (Besedilo z razlago v oknu ge Tavčarjove!) —• Vstopnine ni! pr Službena pragmatika za državne nameščence je izšla kot XI. snopič Zbirke zakonov. Brošura, ki jo je izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani, velja s poštnino vrec Din 875. Orlovski vestnik. Ljubljansko orlovsko okrožje Ima svoj občni zbor v nedeljo, 23. t. m. ob 9. uri dopoldne v Rokodelskem domu. Odseki so dolžni poslati po dva zastopnika. — Odbor. Občni zbor vrhniškega orlovskega odseka so vrši v nedeljo, 23. sept. popoldne ob 4. uri v dvorani Rokodelskega doma. Zaradi veliko važnosti najvludneje vabimo vse podporne člane. Redni člani so po poslovniku dolžni priti vsi. Bog živi! — Odbor. Orlovski odsek Sodražlea priredi v nedeljo, dne 23. t. m. ob 3. uri popoldne »Ulien št. 15«, burko v 4 dejanjih. Vsi prijatelji sme ha dobrodošli. Poizvedovanja. Izgubila je v soboto, dne 15. septembrn popoldne ob 4. uri revna služkinja listnico z večjo svoto od magistrata do Samopomoči. Pošteni najditelj se prosi, da izroči denar na Rtražuici na magistratu« itfoslovanska tiskarna v Liublian* Odgovorni urednik: Mihael Moškerc v Ljubljani Organi s t (cecilijanec) In flhp tainiif želi službe kje v Slo-OMt. IdJlElIv Tenjji. _ Cenjene po. nudbe prosi na upravništvo «Slovenca« pod .CECILIJANEC 5961«. Knjigovodjo zmožnega bilance, z daljšo prakso, sposobnega in verziranega, SPREJMEMO v tvornici »NARCISSUS«, ZAGREB, po-štanski pretinac 227. 5953 Sprejmem dobrega kleparskega pomočnika in vajenca. - K. EOCAK, TRŽIČ. 5952 fntelig, boljša gospa in kuhanja, išče mesta gospoduje k boljšemu samskemu gospodu. — Ponudbe: Ema Dobernig, Ljubljana, poštno ležeče. Več čevljarskih ^ pomočnikov ZZ za boljše delo, SPREJME čevljarna »Acfria« Celje. čevlj, vajenca SSL rS£ vanje v hiši. — Lovro ŽAGAR, čevljar, Lesce itev. 23, Gorenjsko. 5930 Stalno sprejmem proti jamstvu več sejmarjev ali SEJMARIC in RAZNAŠALCEV MANUFAKTURNEGA blaga pod zelo ugodnimi pogoji v službo. — Cenj. ponudbe na upravo lista pod šiiro: 500 m tračnic za poljsko železnico, meter po 7 kg, KUPIMO. - Ponudbe pod «Tračnice« na upravo lista. >o znižani tovarniški ceni v veliki iz--jeri vsakovrstnih modelov. TRIBUNA, Ljubljana, Karlovska cesta 4. 5844 b! na ljubljanskem polju v Št peterskem predmestju, NA. PRODAJ po 7 Din m®. — Naslov povt upravništvo »Slovenca« pod Stev. 5968 Proda se: Puch-motor 21/2 H. P, in pomožni motorji i?' H P. po nizki ceni. — AVTO FLOR. JANČIČ, LJUBLJANA. 4454 IIIEIII=I!I=III=III=I1Is!U=III=III=III=III=IH=HU L ■ A J1" -!' '-V' > ilpill* mmmmm '■V 'v^.-.i A.J, FROSCH BISSING POCENI NAPRODAJ. AVTO FLORJANČIČ, Ljubljana. Ista mora imeti vsaj 75.000 Din mesečnega prometa, kateri se mora dati dokazati. - Če mogoče, naj bo s stanovanjem skupaj v eni 'hiši. 595S Ponudbe do 28, septembra pod ^TAKOJŠNJI PREVZEM« n« Aloma Company, anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg štev. 3 Hajko Ranzinger, špediter, naznanja v svojem in v imenu svoie soproge Helene roj. Schoeppl pl. Sonnwa£den, svojih otrok Reinolfa, lise in Huberta, svoje mačehe Sofije roj. Hofner vdove Kottek, svojih sester Marije Ranzinger, Friede Paudczek, Rne Kornig in Marjete Duša, svojih svakov Ivana Pauliczek, Romana Kornig in dr. med. Josipa Duša in svoje nečakinje Margite Duša žalostno vest, da je njegov predragi oče, oz. soprog, tast in stari oče, gospod senioršef spedicijske tvrdke E. Ranzinger danes dne 20. septembra ob 6 zjutraj, previden s tolažili svete vere, v 73. letu svoje starosti po daljši bolezni izdihnil svojo blago dušo. Pogreb predragega rajnkega se bo vršil v soboto dne 22. septembra ob 3 popoldne iz hiše žalosti, Cesta na južno železnico štev. 7, k Sv. Križu, kjer se bodo zemeljski ostanki položili v rodbinsko grobnico k zadnjemu počitku. Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi pri Sv. Petru. LJUBLJANA, dne 20. septembra 1923. -■'■*-'»< >•■. ' \ Mi ' ft ii\\'{> -Av ' .'J~ ' v.V .V. ■'1 . / ' • K * Izdaja konzorcii »Slovenca«.