126
Legende o lilijah I.
Prva lilija.
To je bilo pred dva tisoč leti v Nazaretu.
V svoji tihi sobici je klečala sveta Devica Marija in brala je iz Svetega pisma.
Kar naenkrat pa se razsvetli tiha sobica, napolni se z nebeškim žarom in sredi tega sijaja stoji nadangel Gabriel v belem krilu, v roki srebrn cvet, ki ga do tedaj svet še ni videl.
»Češčena, milosti polna, Gospod je s Teboj!«
Tako je pozdravil angel Devico in ji razodel veliko skrivnost, da je ona izbrana od Boga za mater Odre-šeniku.
Ponižno je sklonila Devica svojo glavo in šepetala: »Glej, dekla sem Gospodova.«
Angel je položil belo lilijo, ki jo je imel v roki, na klečalnik za spomin iz raja in je izginil.
Dolgo je še klečala Marija in se zahvaljevala Stvar-niku v molitvi, kakor jo more moliti samo Brezmadcžna.
Ko je vstala, je vzela v roko srebrno lilijo, nebeški pozdrav, stisnila jo je mehko na svoje srce, nato pa jo je vsadila v bel lonček in ga postavila na okno svoje hišice.
In to je bila prva lilija, ki je rastla na zemlji, poslana iz neba . . .
II.
Vrtnar in vrtaarica.
»Poglejte, mamica, kako lepo rastejo lilije v gre-dici! Kaj jim nič ne škodi suša?« je vprašalo dete svojo mater in jo pogledalo,  čakajoč odgovora.
Mati je pogladila otroka po zlatih laseh in mu odgo-vorila: »Kako bi jim škodila suša, ko prideta vsak večer, ko že ljudje zaspijo, Jezus in Marija in zalivata lilije s srebrnimi posodami.«
127
To si je vtisnilo blago dete dobro v srce in zvečer je naslonilo glavico na komolček in zrlo skozi okno, da bi videlo Jezusa in Marijo.
In glej, prišla sta. Bila sta v belem oblačilu, imela sta zlat sijaj okrog glave in zalivala sta lilije s srebrnimi posodami, in dete ju je videlo, ker je imelo še čisto srce . . .
ra.
Hrepenenje lilij.
Tri sestrice, tri lilije so rastle v gredici.
Pa priletela je ptičica, zlatokljuna in s srebrnim perjem, kot da je priletela iz raja, in je sedla na ograjo gredice in zapela:
»Oj, tri lilije, tri sestricel
Vrtnar bo priiel, z ostrim nožem bo prišel in vas bo odrezal prav pri tleh, in morale boste umreti.
Eno bo nosila v laseh deklica, ki bo šla jutri prvlč k sv. obhajilu.
Drugo bo dejal cerkovnik v vazo in jo bo postavil pred tabernakelj.
Tretjo bo držala devica, ki bo jutri umrla.«
Sklonile so lilije svoje bele kelihe, in prva je rekla: »Kako srečna seml Ncdolžna deklica me bo nesla v cer-kev k Njemu, ki me je ustvaril!«
Druga je rekla: »Prav pred Zveličarjem bom dehtela in molila in zanj bom ovenela!«
Tretja je rekla: »Prav v nebesa me bo nesla devica, ki bo jutri umrla, in me bo poklonila Kristusu s svojo čistostjo.«
In ko so to izgovorile, so šepetale kakor bi molile sladko molitev:  »0 kako sladka je smrt za Gospoda!«
Bogumil Gorenjko