Poštnina plačana v gotovini. (ena 2 din Žarah Leander v vlogi Marije Stuart Tol) is l! lini filmov ŽIVLJENJE IZ MIŠJE PERSPEKTIVE Biološki kulturni film Bavarie ANTON KUTTER znani režiser kulturnih filmov oh delu Življenje miši je posneto na filmskem traku. To menda veste, da je hišna miš dokaj prebrisana živalica in da past nič več ne pomaga, če je golorepka enkrat doznala za slabe strani tega usmrtilnega orodja. Taka miška zna priti do slanine, ne da bi jo mogla past zgrabiti. Film z naslovom »Weiberschreck« (Žen¬ ski strah), se nikakor ne omejuje na po- kazovanje življenja hišne miši in njim so¬ rodnih živali. Ustvarjalec tega svojevrst¬ nega filma, operater je Evgen Schuhma- cher, sc je potrudil zbrati podrobnosti iz življenja naj redkejših vrst miši, tako male miške lešnikarice in se sprijazni! z vsemi težavami, ki jih je terjalo snemanje neto¬ pirjev in polhov. Ti čudni svatje kar se¬ dem mesecev leta prespe in pravijo, da se jih takoj loti zaspanost, če doseže tem¬ peratura zgolj sedem stopinj nad ničlo. Tu bi kdo morda našel biološko pomemb¬ nost »svetega« števila sedem. Pri nas je ta živalca dovolj znana, radi tega ne po¬ navljamo obširnega poročila strokovnega časopisja, ki objavlja kot veliko kurijoz- nost vest, da ponekod polhe celo jedo... Na vsak način je ta biološki kulturni film izreden naravni dokument in je iz¬ reči njegovemu tvorcu Antonu Kuttcrju vse priznanje. Bnvarin Hnvaria FILM O ŽERJAVIH Izmed velikih ptic, ki s svojimi dolgimi hoduljami stopicajo po lokah in močvir¬ jih, se zde žerjavi radi svoje ljubkosti in posebnih navad še najbolj zanimivi. 'Po so svojevrstni [rtiči, kar pametni in vešči so in še najbolj od vseh sorodnih vrst se privadijo človeku, v katerem ne vidijo le zgolj gospodarja, temveč tudi svojega pri¬ jatelja. Vendar si ne puste dati nič uka¬ zovati in so lahko prav dolgo užaljeni. Zelo so družabni, toda družbo izbirajo. Svojemu zakonskemu drugu so zvesti, na- prani mladičem pa kažejo skrbno nežnost. Drugim pticam so nekako nedostopni; ne¬ radi se prepirajo, toda kadar pride do pretepa, se pa znajo hrabro biti. Močvirja in barja so njihova domovina. Težko je priti tem pticam v bližino, ka¬ dar gnezdijo. Filmski operater mora biti nebeškega potrpljenja, ko je treba sne¬ mati njihovo družinsko življenje. Gnezda so tako vešče skrita, da jih je jedva mo¬ goče najti. Polila proti m Poglavje i/. Tobis-Cinema filma »Pandur Trenk« »Spletke in ljube/en« je nazval Schiller svoj revolucionarni in tragični igrokaz, ko se ljubezen dveh mladih ljudi neusmilje¬ no razbija ob spletkah velikega sveta, ob politiki in intrigah. Tisti čas je nekaka »razumska politika« videla v posamezni¬ kih zgolj šahovske figure v politični igri, polni intrig. Zgolj iz spletk je tisti čas obstajalo vse življenje velikih ljudi, ki so z vodstvom kabinetnih vojska, tajno di¬ plomacijo in političnimi porokami skrbeli za porast svoje moči. Takrat je bilo torej v navadi, da se je mlade, ničesar hudega sluteče ljudi enostavno žrtvovalo za ka¬ kršnekoli dinastične interese. V novem Tobis-Cinema filmu »Pandur Trenk« s Hansom Albersom, ki se dogaja v času Marije Terezije, smo priče podobne spletke. Mlada princesa Deinartstein naj bi se po ukazu cesarice poročila z ruskim knezom Solojevom. To je visokopolitična ženitev, od katere si obeta Marija Tere¬ zija velikih koristi, predvsem tesnejši spo¬ razum med ruskim in avstrijskim dvorom. Vendar ljubezen premaga vse spletke. Mlada princesa pobegne z dvora in najde zavetje pri hrabrem in drznem vodji pan- clnrjev, majorju Trenku, ki se s svojimi ljudmi mudi na Dunaju, da bi ponudil ce¬ sarici svojo pomoč proti Francozom. Toda kaj more tu storiti? Naj pomaga princesi v njenem odporu proti cesarici, ali jo naj skrije pred njo? Čeprav je med njima nastala ljubezen na prvi pogled, vendar jo napoti nazaj k cesarici. Že so v teku priprave za poroko, kjer je prisoten tudi 1'renk, ki ga je cesarica določila za pričo. Tako se mu je ponudila prilika, slišati kot pandurski zastavonoša v filmu »Pan¬ dur Trenk«, kjer igra s Hansom Albersom ZNAK ZA NASKOK Pandur Trenk, kakor ga uteleša Hans Albers v istoimenskem filmu, v režiji Herberta Selpina SYBILLE SCHMITZ Tobis »FILM«, NOVEMBER 1940 ŠT. 16. razgovor med ženinom, knezom Solojevim in Francosko vohunko, grofico St. Croix, na kar so odloči, kneza razkrinkati. Prin¬ ceso nagovori za ponoven beg in na ta način zapravi všo cesaričino milost. Kocka je padla, za njim je izdana tiralica in razpisana nagrada 100 tolarjev na njegovo glavo. Prepuščen sam sebi v ti pustolov¬ ščini na življenje in smrt, stremi vodja pandurjcv za tem, da bi izdajalskega kne¬ za Solojeva ujel na delu in ga tako raz¬ krinkal pred cesarico ... Zaenkrat naj ne bo povedano, kako mu je to uspelo. Glavno je, da so razen sreč¬ nega konca v tem filmu, tudi srečno po¬ razdeljene vloge. Režiser je Herbert Sel- pin. I lans A 1 b e r s je tu v treh mojstrskih vlogah, ko igra starega in mladega Tren- ka, kakor tudi svojega sorodnika, pruske¬ ga Trenka. V ostalih vlogah so: Kiithe Dor seli kot cesarica Marija Terezija, Sy bi 1 le S eh mit z je princesa Deinart- stein, Hilde W e i s s n e r francoska grofi¬ ca St. Croix, Elisabeth E 1 i c k e n s c h i 1 d kneginja Solojeva, Herbert Hiibner je knez Solojev, Oscar S i m a pandurski pod¬ častnik, Hans Ni el sen avstrijski voj¬ skovodja Laudon in še mnogi drugi odlični igralci. Filmska zvezdnica Jane Ulita Brez dvoma je danes Jane Withers poleg Shirley Temple. najpopularnejše dekletce v Holly\voodu. Njen eksplozivni tempe¬ rament in prirojena živahnost sta jo pri¬ ljubili že davno tudi pri nas — ob pred¬ vajanju njenega prvega filma »Ciganče«. Jane Withers je rojena 12. aprila 1926 v Atlanti. Dekle je mešanega francosko- ncmško-angleško-irskega rodu in radi te- TO JE BOGUSLAVSKA Boguslavska? Nekaj novega; ples visoke družbe, a le v filmu »Golovin je v mestu« ga ni čuda, če je ta mala navihanka tako živahna in polna nemira... Njena mati je morala radi družinskih vzrokov opustiti misel na gledališče, toda to svojo zatrto željo je že v najzgodnejši mladosti dala svoji hčerki. Še preden je bilo dete rojeno, je mati premišljevala, kakšno ime naj dobi otrok. Po mnogih obširnih rodbinskih posvetovanjih je bilo sklenjeno, naj bo Jane, če bo deklica. Gospa \Vithers je menila, da je to ime lepo, in kar je glavno, lahko ga je izgo¬ voriti in si ga zapomniti. Torej: pravo in praktično umetniško ime... Mati deteta se ni prevarala, kajti že po dveh letih življenja kaže mala Jane izrazit igralski talent in ambicijozna gospa Withers jo pošlje čez čas na posebno šolo, kjgr so vzgajali posebno nadarjene otro¬ ke; Janc je z veliko lahkoto obvladala vse elemente igralske vzgoje, naučila se je peti, plesati in dobro recitirati. Svoj prvi uspeh je dosegla na neki otroški pri¬ reditvi, ko je nastopila s pesmico »Moj mali tovariš«. Njena interpretacija, te si¬ cer dobro znane otroške pesmi, je navdu¬ šila vse gledalce in radijska postaja iste¬ ga mesta je sklenila, naj Jane ponovi 2 Bavaria KORBINIAN BACIIMEIER prebrisanec iz filma »Grešna vas«, ki ga naposled le doleti zaslužena kazen, ko se mora oženiti. svojo pesmico pred mikrofonom za po¬ slušalce Atlante. Med tem se je pojavila neka težkoča, V nekaterih ameriških dr¬ žavah obstoja zakon, ki prepoveduje otro¬ kom javne nastope pred potekom neke dobe. Toda nenavadna nadarjenost male Jane je spremenila odločitev oblasti in kmalu so radijski poslušalci slišali drobni, prijetno cvrkotavi glasek, ki je z nena¬ vadnim temperamentom pel in recitiral priljubljene pesmi. Čez nekaj časa so po¬ stale te, sprva le otrokom namenjene od¬ daje. priljubljene tudi pri odraslih. Stara pet let, je Jane otrok, o katerem govori vsa Atlanta. Prvi stik s filmom Nekega dne je gospa Withers vzela Jane seboj v kino. Dospevši domov, začne otrok takoj oponašati glavne igralce in to tako yešče in duhovito, da je ta njena »točka« bila skoro znana po vsem sosed¬ stvu in čez tri dni so jo poklicali na lo¬ kalno radijsko postajo, kjer je v neznan¬ sko veselje poslušalcev improvizirala gla¬ sove in način govorjenja znanih filmskih igralcev. Poslušalci so pisali in telefoni¬ rali postaji, naj Jane čim več nastopa. Skoro je narasla njena pošta na 600 pi¬ sem dnevno, med katerimi so bila pisma tudi iz drugih krajev Amerike. Toda llol- iy\vood je bil še daleč... Vendar ne tako daleč, da bi energična gospa Withcrs ne mogla tja. Pot v lIollywood Žrtvujoča rodbinsko skupnost, polna za¬ upanja v nadarjenost svoje hčerke, je dne 10. maja 1932 odpotovala gospa Withcrs z njo v IIollywood. Tam je tičalo toliko opevano kalifornijsko sonce za debelimi oblaki in dež je neusmiljeno lil. Prvi vtis je bil pokvarjen ... Osamljena, brez po¬ znanstva, vendar s kupom priporočilnih pisem na razne ljudi, ki so količkaj imeli opraviti s filmom — to je bilo vse, a je energično gospo hrabrilo za boj, ki sc je skoro začel. Naj je bila Janina popularnost v Atlanti še tako velika, v llolly\voodu je nihče ni poznal. Pogoj, s katerim je Mr. Withers pustil svojo ženo s hčerko v Iiollywood, je bil: v šestih mesecih uspeti ali pa se vrniti... Medtem je potekal že sedmi me¬ sec, vendar gospa Withers ni niti malo pomišljala, ali naj še ostane ali ne. Na vse načine si je prizadevala omogočiti Ja¬ ne vsaj kratek nastop pred kakim režiser¬ jem ali producentom. Toda vsi so bili do¬ sti preveč zaposleni s tekočimi posli in niso imeli časa za Jane, ki je bila pome¬ šana s tisoči drugih, prav tako nadarjenih otrok, ki so že mnogo daljšo dobo skušali prodreti v filmski studio. Mistcr Withers opominja Gospod Withers je že davno napisal »zadnje« pismo svoji ženi in ji poslal Ufa DVA TEŽKA BAVARSKA STRICA Fritz Kainpers in Leo Peukert v filmu »Levo Izara desno Spreva« 3 ka/. uspeha pošlje prepis pogodbe svojemu možu, toda preden se je začela karijera male Jane in preden je nestrpni Mr. VVi- thers z meščani Atlante videl svojo hčerko na platnu, je bila scena z Jane izrezana iz filma kot nepotrebna... Spet Jane ni imela prilike, da bi se izkazala. Pri Disneyu in Terryju Jane je redno nastopala v oddajali h o 1 - ly\voodske radijske postaje, kjer je na¬ daljevala z. imitacijami znanih filmskih igralcev. Ob neki priliki je oponašala Mae West in to je izredno ugajalo Walt Dis- nvju, slavnemu ustvarjalcu risanih filmov. Angažiral jo je za svoje Sillv-simfonije. kjer je imitirala glasove živali. To je bil njen prvi hollywoodski uspeh. Kmalu na¬ to so ji dali vlogo v neki filmski enode¬ janki., kjer je odlično imitirala znanega poslanca na agitacijskem potovanju. Film je dosegel velik uspeh in ogledal si ga je tudi predsednik Roose\velt. Pripovedovali so, da se resni državnik še nikoli ni tako smejal kot takrat, ko je gledal Jane v tej vlogi. Čez nekaj dni po premijcri je pre¬ jela Jane iz VVashingtona njegovo lastno¬ ročno pismo s čestitkami. Začetek je bil napravljen. Jane Withers jo postajala vse priljubljenejša. Prejemala Tobis ČUSTVO JE VSE! Selta Foltin in Wolf All»ach-Retty v no¬ vem Tobis-filmu »Falstaff na Dunaju«. Prijetno zgodbico iz biedermayerske dobe režira Ileinisch MARIKA ROKK v filmu, kjer nastopa z Willy Fritschem, »Najbolj prebrisane so le ženske« zadnji« denar z energično zahtevo, naj se takoj vrne. Toda gospa Withers je bila še zmerom mnenja, da ne sme izgubiti upanja in da se mora še nadalje boriti za hčerkino karijero. »Samo naj ji dajo priliko, videli bi! I verjemi sem, da jih bo Jane oduševila,« je odgovorila gospa svojemu možu. Toda kmalu na to je prišlo pismo ne¬ kega »advokata iz Atlante, po katerem je gospod \Vithers zahteval od svoje žene. naj se takoj vrne, ker je sicer ne bo več smatral za svojo ženo. a Jane bo sodno oddyojil od nje. Gospa je bila pred težavno odločitvijo. Hotela je svoji hčerki zagotoviti bodoč¬ nost, ki jo je s svojim talentom gotovo zaslužila. Res, poteklo je že leto od nju¬ nega prihoda v llolly\vood, vendar nista prišli niti čez prag kakega ateljeja. To¬ rej vztrajati! Jane je bila zdaj’ že znana po svojih nastopih v sirotiščih, otroških zavetiščih in bolnicah. Časopisje je s po¬ hvalo pisalo o nji. Skriro je prejela -'ponudbo nekega študi¬ ja, naj Jane prevzame neko manjšo vlogo v filmu, ki so ga pravkar snemali. V do¬ 4 jc pisma z vseh strani Amerike in posa¬ mezne filmske družbe so jele kazati vse večji in večji interes za to dekletce, ki je znalo spraviti v smeh tisoče ljudi. Paul Tcrry, izdelovalec risanih filmov, jo je znova zaposlil pri imitiranju glasov v svo¬ jih filmih dokler ji 20th Centurv Fox ni poveril prve večje filmske vloge... Končno — uspeh! V letu 1934., i )0 dveletnem naporu in številnih poskusih, da bi prišla k filmu, so dali Jane prvo večjo vlogo v nekem filmu s .Shirlev Tcmple. Že po prvih dneh snemanja ji je D. F. Zaimek, šef Foxove produkcije, ponudil dolgoročen angažman in dal pripraviti scenarije za malo, novo- odkrito umetnico. Zaimek je odločil, da bo Jane odslej glavna igralka v svojih filmih. Danes je Jane med najpopularnejšimi igralkami v I lolly\voodu. Prejema do 3000 pisem dnevno. Med temi so tudi pisma iz najoddaljenejših krajev sveta. Jane je tu¬ di odlična športnica: največja njena želja je, da bi imela lastno letalo, kar pa ji producenti prepovedujejo, ker so v strahu za njeno življenje. Se veda je tudi muzi¬ kalna: igra nekoliko godal, klavir, havaj¬ sko ukulelo, banjo in nekoliko saksofon, z največjim užitkom pa razbija po bobnu. Zbirka lutk, ki jih je prejela od svojih oboževalcev, šteje okrog' 800 ko¬ sov: med njimi so nekatere prave umet¬ nine. Ena sama, ki jo je prejela v dar LEO SLEZAK - PRETRESEN »Gospodar v hiši«, Sixtus Bader (Hans Moser) menda sporoča komornemu pevcu Schellenbergu (Leo Slezak) kaj neprijetne novice Bin arin MASKA kdo tiči za njo, to poskuša rešiti Richard Haussler v filmu »V senci gore« od nekega japonskega princa, je vredna 1000 dolarjev (55.000 din!). V /bilki so tudi lutke i/. naših krajev, pa iz Bolga¬ rije, Romunije, Rusije iii od vsepovsod, kjerkoli so predvajali njene filme. Jane se zdaj iu igra več s punčkami, kajti postala je mlada gospodična. Še več! V I lolIvNvoodu pripovedujejo, da seje za¬ ljubila, samo to ne vedo. v koga: morda ljubi sramežljivega Richarda Bonda, ki igra z njo v filmu Zvestega tovariša . ali veselega Joe Brou na jun., s katerim na¬ stopa \ filmu • Vragoljanka«. Tudi ni zna¬ no. če nista ti dve ljubezni le, pretkan reklamni trik. V Mollvuoodu pravijo Jane .Mali dina¬ mit«. ker prinaša v vsako družbo veselost in razpoloženje. Janc VVithers je poleg Shirlev Temple danes najpopularnejša deklica na svetu! »V SENCI GORE«! Visokogorski film Bavaric V sebi n a Dva mlada in utrjena moža. goreča v želji po gorah iu pustolovščinah v ska¬ lah — Alexaiuler Trauttensdorf in Bruno Pirk sta hotela preplezati slovito, še ne zmagano steno Teufelsuand Geisterkopfa. V vasi I leiligengeisi ju svare možje reše¬ valnega 'moštva Berg\vacht«, naj se ne lotevata težavnega in brezupnega pod- vzetja. Vendar se ne zmenita za svarilo. Njuni imeni sta znani, oba sta izvežbana hribolazca in sta preplezala že mnogo, pred njima še neizvršenih tur. Tudi zdaj sta se z vso skrbjo pripravila na vse in sta gotova, da jima pristop po steni uspe. Mnogi ljudje iz 1 leiligengeista. pred¬ vsem možje iz »Bergu-acht« spremljajo njuno tvegano pot. Počasi a vztrajno se 5 plezalca vzpenjata. Po neizrečenih napo¬ rih sta dosegla zadnjo, skoro navpično steno, ki vodi na vrh; kar zagrmi nad nji¬ ma kamnitni plaz. Na vrvi viseči in od ste¬ ne nagnjeni Pirk je zadet v roko in v če¬ lo. Z veliko težavo in nevarnostjo se po¬ sreči Trauttensdorfu spraviti tovariša na varnejše mesto in ga za silo obvezati. Kljub vsem naporom pa se ne more vrniti iz stene z na vrv navezanim, težko ranje¬ nim tovarišem. Klicati mora na pomoč. V Heiligengeistn zakliče plat zvona mo¬ že iz »Berg\vacht«. Ljudje v gorah so v nevarnosti — tu je treba pomagati! Reše¬ valci, ki se zgrinjajo okrog svojega vodje učitelja Aiclnvalderja, so si svesti nevar¬ nosti, ki jih čakajo. Tudi žene to vedo in njihova srca drhte v skrbi za odhajajoče. Ob težavnem in nevarnem reševanju se ubije eden reševalcev. Čeprav je njegova smrt silno odjeknila med vsemi, se ne dajo ustaviti na poti svoje dolžnosti. Z obema rešenima in z mrtvim tovari¬ šem, se vrne odprava v dolino. Alexander Trauttenstein hoče ženi ponesrečenega re¬ ševalca ponuditi denar, toda ona odkloni. Četudi je gorje radi njegove smrti še ta¬ ko veliko, vendar ve, da reševanje v go¬ rah zmerom zahteva pomoči in pa žrtev. Andreas Aiclnvalder, vodja reševalcev, ljubi Margaret, svakinjo ponesrečenega. Toda Margaret je še vsa pod vtisom ne¬ sreče in se ne more več odločiti za zakon Havana NA POTI V GORE Viktoria v. Ballasko in Richard Hiiussler v filmu v režiji A. J. Lippia »V senci gore« Bavaria OBRAZA, KAKOR JIH USTVARJAJO GORE Attila Horbiger in Willy Schulters v filmu »V senci gore« z možem, ki je kot reševalec v gorah ne¬ prestano v življenjski nevarnosti. Radi tega zahteva od njega odločitev med njo in »Bergwacht«. Aiclnvalder tega ne zmo¬ re in šele potem, ko se Margaret na svet lahkomiselnega izdelovalca svetniških po¬ dob, odloči zapustiti vas in oditi v mesto, se uda. Aichwalderjevi tovariši njegovega ko¬ raka ne morejo razumeti. Jamejo se ga ogibati in tudi na njegovi poroki ni videti nikogar. Ko jih ta potem vpraša za vzrok njihovega obnašanja, ne dobi nobenega odgovora. Toda ve, da ga imajo za straho¬ petca. Nič več si ne ve pomagati in začne popivati. Ko mu nekoč izdelovalec svet¬ niških podob omeni, naj — če ima po¬ gum — prepleza Teufelswand, se odloči, zmagati steno sam. Ko se samotni mož vzpenja nad prepadi, spozna Margaret, da mu je s svojo zahte¬ vo napravila krivico in ve, da ga ne sme več odvračati od njegove dolžnosti. V svoji veliki skrbi za njegovo življenje, najde pot k njegovim tovarišem in jih na¬ prosi, naj mu pomagajo. Možje se odpra¬ vijo v goro, toda med tem je Aiclnvalder že dosegel vrh in se vrnil. Tovariši mu stopijo naproti in ga vzamejo v svojo sredo. Zdaj vedo, da je spet njihov in da bo tudi njegova žena razumna ž njim. Delo so napisali za film Rudo Ritter, J. F. Perkonig, A. J. Lip pl, ki je tudi re¬ žiser. V glavnih vlogah so: Attila Horbi¬ ger, Viktoria v. Ballasko, Hansi Knoteck, Winnie Markuš, Flise Aulinger in še šte¬ vilni drugi prominentni predstavijalci. Film je bil pravkar prvič predvajan v Miinchnu in je vzbudil vseobče odobra¬ vanje in navdušeno kritiko. ★ 6 Metro Gol