GLAS LJUDSTVA
ZADNJA VEST
Dva hkrati lahko pojeta, ne pa govorita.
Nizozemski
pregovor
rm

Številka 6 Letnik 48 Cena 10,- šil. (60,- SIT) petek,
9. februarja 1996
Poštnina plačana v gotovini
Celovec P.b.b.
Erscheinungsort
Klagenfurt/
Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec
Odlikovanje za Florijana Lipuša. Občina Železna Kapla bo danes, v petek (ob 19.30 v farni dvorani) pisatelju Florijanu Lipušu, dobitniku letošnje deželne kulturne nagrade, izročila odlikovanje. Kot je znano, prihaja znameniti slovenski pisatelj iz Lepene.
Skuša sosvet ustanoviti razso-
Stran 3

Kmetje so preteklo soboto zaplesali na tradicionalnem plesu_v Vogrčah, kamor je vabila Skupnost južnokoroških kmetov. Tudi na tem plesu je Štefan Domej s Katjo Kert in drugimi domačimi kmeticami poskrbel za zelo zabaven program. Med drugim je moralo občinstvo uganiti, koliko tehtajo organizatorji plesa, pripravljen pa je bil tudi zelo bogat srečelov s kmečkimi dobitki. Za posebno zakusko je na plesu poskrbel domači gostilničar Heinz Edelbauer iz Nonče vasi, ki je spekel prašiča na žaru. Na sliki (z leve) pripravljajo pečenega prašiča Neža Lubas, šefinja gostilne pri Florijanu Evelin Enzi, Heinz Edelbauer, Maks Enzi, Štefan Domej in Matevž Nachbar.	Foto:Fera
POLITIKA
Obervvart je bil pretekli konec tedna v znamenju manjšinskega kongresa, ki gaje organiziral Center avstrijskih narodnih skupnosti. Kongres je mdr. sprejel 2. ober-wartsko izjavo.	strani 2/3
KULTURA
Krstna predstava v Kotmari vasi: gledališka skupina SRD „Gorjanci“ je vabila na predstavitev Skrivnostnega Vilinčka, skrivnostnega možička z lune.
Stran?
ŠPORT
Po senzacionalnem nastopu odbojkarjev iz Doba na koroškem derbiju proti Hypo iz Celovca, katerega so dobili 3:0, so se odprla vrata za nastop v evropskem pokalu.	Stran 19
2
Janko Kulmesch
Komentar
Uspešno potrdilo CAN
Dunajski CAN (Center avstrijskih narodnih skupnosti), ki ga vodita Karel Smolle (predsednik) in Hubert Mikel (tajnik), se zavzema za čim boljše sodelovanje med vsemi narodnimi manjšinami v naši državi. V njem sodelujejo vse pomembne manjšinske organizacije, od čeških in slovaških pa do Kulturnega društva avstrijskih Romov.
Kdor pozna razmere v posameznih avstrijskih manjšinah, ve, da zahteva manjšinsko sodelovanje obilo tankočutnosti, vztrajnosti in potrpežljivosti.
Vsaka narodna skupnost ima svojo specifično zgodovino, predvsem pa tudi svoje specifične dnevnopolitične zahteve. Vse to usklajevati v smislu medmanjšinske solidarnosti in čimbolj učinkovitega manjšinskopolitičnega zastopstva, ni enostavna zadeva. Še posebej ne, če upoštevamo dejstvo, da skušajo državne in deželne oblasti narodne skupnosti med sabo izigravati in da jim pri tem na žalost pomagajo tudi nekateri politični funkcionarji iz vrst manjšin.
S kongresom v Obervvartu je CAN uspelo dati svojim prizadevanjem novega zagona. Sicer v nekaterih vprašanjih, kot npr. v zadevi zajamčenega mandata, obstajajo še določena različna gledanja, vendar: bilo je resnično čutiti, da se vse manjšine, zlasti še na Gradiščanskem, začenjajo zavedati, v čem je prvi pogoj za uveljavljanje narodnostnih pravic in protiasimilacijske politike. Namreč v spoznanju, da je to v prvi vrsti odvisno od manjšin samih in da si te morajo najprej urediti svojo lastno hišo. Skratka: skrbeti morajo, da bo njihovo zastopstvo čimbolj učinkovito in legitimirano.
Tako je CAN uspešno potrdil svojo poglavitno nalogo -biti za vse avstrijske narodnosti kraj medsebojnega dialoga, predvsem pa tudi kraj skupnega hotenja.
Politika
Politika
»Narodne skupnosželijo biti močen partner
Manjšinski kongres v Obervvartu, ki ga je organiziral dunajski Center avstrijskih narodnosti (CAN), je bil v znamenju prve obletnice umora štirih Romov, predvsem pa tudi prizadevanj manjšin za skupno manjšinsko zaščito in čimbolj učinkovito manjšinsko zastopstvo.
Piše Janko Kulmesch
Pred enim letom, v noči od 4. na 5. februar, so Josef Simon, Peter Sarkozi ter brata Karl in Ervvin Horvath, vsi pripadniki romske narodne skupnosti v Obervvartu, postali žrtve neonacističnih bomb. Pretekli konec tedna je CAN priredil manjšinski kongres, ki je bil v vsebinskem oziru nadvse bogat,
poleg tega pa deležen izredne medijske pozornosti. Namen kongresa je bil: prvič - spomniti se na dostojen način prve obletnice zločinskega napada na romsko narodno skupnost, drugič pa -dati javnosti oz. zvezni vladi jasno razumeti, da je skrajni čas za vsestransko manjšinsko zaščito in da
»želijo biti manjšine močen partner" (Karel Smolle).
Osnova za to je 2. obervvartska izjava, ki so je sprejele vse v CAN zastopane manjšinske organizacije. 2. obervvartska izjava vsebuje naslednje važne točke: temeljni manjšinski zakon za vse narodne skupnosti, ki bi moral
»Nismo v stanu uporabljati madžarščino"
Michael Racz je župan mestne občine Obervvart in pripadnik madžarske narodne skupnosti na Madžarskem.
Naš tednik: Obervvart je mul-tietnično mesto. Kakšno je številčno razmerje med narodnimi skupnostmi?
Župan Michael Racz:	Po
ljudskem šteju 1991 šteje Obervvart 6319 prebivalcev. Čd teh je okoli 1400 Madžarov, okoli 600 Hrvatov (ti niso avtohtona manjšina), Romov pa okoli 200.
Koliko pa je bilo v Obervvartu Madžarov na prelomu tega stoletja?
Več ko polovica prebivalcev.
Zakaj je delež Madžarov tako nazadoval?
V	prvi vrsti zaradi gospodarskega razvoja. Madžari so v glavnem delali v kmetijstvu. Svoje pa so prispevale tudi železna zavesa na madžarsko-avstrijski meji.
Kje se v Obervvartu javno upošteva madžarščina?
V	cerkvenih skupnostih. Poleg katoličanov imamo tudi evangeličane augsburške in helvetske izpovedi. V evangeličanski cerkveni skupnosti imajo Madžari posebno gledališko in folklorno skupino. To je edina kulturna dejavnost madžarske narodne skupnosti.
Kaj pa Kulturno društvo gradiščanskih Hrvatov?
Lahko bi za kulturo več storilo. Ko je še živel prof. Ludvvig Sze-bernyi, je delovala glasbena skupina. Je pa Kulturno društvo bistveno prispevalo k ustanovitvi madžarsko-hrvaške gimnazije v Obervvartu.
Katero dejavnost pogrešate pri Kulturnem društvu?
Predvsem na področju izobraževanja odraslih. Narodno zavest utrjevati in kulturno dejavnost obnoviti bo možno samo s pomočjo izobraževalne dejavnosti. Kaj pa šolska in predšolska vzgoja?
Od leta 1985 dalje obstaja v javnem otroškem vrtcu madžarska skupina. Na ljudski in glavni šoli poučujejo madžarščino kot prosti jezik.
Koliko učencev se poslužuje te ponudbe?
V ljudski šoli obiskuje madžarščino okoli 80, v glavni šoli okoli 60 otrok. V glavnem so to otroci madžarskih staršev, približno četrtina prijavljenih pa prihaja iz družin, kjer starši sploh ne znajo madžarsko.
Ste za madžarske napise in madžarski uradni jezik? Osebno s tem nimam nobenih težav. Naša stranka (OVP) bi
lahko madžarske napise sama sklenila, vendar smo želeli tudi pristanek s strani SPO. Ta je to odklonila, sami pa nismo hoteli provocirati nepotrebnega razburjanja. Rad pa bi poudaril: če bomo pripadnike naše narodne skupnosti usposobili, da se bodo priznali k svojemu narodu, bo vprašanje dvojezičnih napisov in uradnega jazika avtomatično rešeno. Naši ljudje trenutno sploh niso v stanu, da bi se na uradih posluževali madžarščine.
Ste optimistični, da bo to uspelo?
Odločilno vlogo pripisujem manjšinski gimnaziji v Obervvartu. Ker sem tudi sam ..madžarski analfabet", se toliko bolj zavedam pomena, ki ga ima madžarsko-hr-vaška gimnazija. Nekateri so želeli, da bi bila madžarščina poučni jezik le na nižjih stopnjah. Proti temu sem se odločno boril. Poleg gimnazije pa tudi zelo pozitivno vpliva na našo narodno skupnost odprta meja z Madžarsko.
Če primerjate madžarsko narodno skupnost s hrvaško -katere srednjeročne prednosti ima vaša manjšina, katere hrvaška?
Hrvati so na boljšem, ker so številčno močnejši. Naše prednosti pa so: smo manj notranje sprti, imamo tesnejše stike z Madžarsko, na Gradiščanskem pa madžarski jezik postaja spet - mdr. zaradi gospodarskega sodelovanja - bolj privlačen.
Janko Kulmesch
Avstrijski politiki so razpravljali v Obervvartu. Z desne: župan Michael Racz, dr. Hubert Frasnell/, dr. Christa Kramer, Karet Smolle, dr. Dieter Antoni, mag. Herbert Haupt, D! Nikolaus Ber/akovich.	Foto: vvakounig
upoštevati predvsem tudi kolek-tivne manjšinske pravice, nadalje zakonsko urejeno manjšinsko za-
5UDOLF SARKOZI:
Primanjkuje nam sodelavcev
Rudolf Sarkozi, predsednik so-aveta za Rome, ocenjuje leto po bombnem napadu v Obervvartu zelo realistično. S pisanjem v raz-l časopisih, da se v zadnjem etu za Rome ničesar ni storilo, se ne more strinjati. Prišlo je do ustanovitve sosveta, uresničujejo se j^zni projekti, predvsem na izo-razevalnem in socialnem pod-°cJu, kmalu bo izšel prvi slovar v umskem jeziku, skratka: vodstvu omov gre v prvi vrsti za to, da bi 6 narodna skupnost čimbolj integrirala v avstrijsko družbo.
^arkozi se zaveda, da državne n deželne oblasti še marsikatere adeve niso rešile. Hkrati pa pou-aria: „Po Obervvartu smo za jav-°s* postali bolj zanimivi. To pa dr. za nas pomeni obilo, doslej 6 nepoznanega dela. Primanjku-,e nam sodelavcev."
stopstvo, zajamčeni manjšinski mandat, bojša medijska oskrba in ureditev vprašanja dvojezičnih napisov ter dvojezičnega šolstva.
Posebno poglavje je v 2. ober-vvartski izjavi namenjeno Romom.
V	izjavi ne zamolčijo dejstva, da so v zadnjem letu sprejeli nekaj odločitev v korist Romov, vendar vrsta vprašanj še vedno ni rešenih. Predvsem pa ne more biti govora o ..resnično novem začetku avstrijske manjšinske politike".
Na kongresu so razpravljali tudi politiki večinskih strank (ministrica dr. Kramer, predsednik gradiščanskega deželnega zbora dr. Dachs, drž. posl. dr. Antoni, dr. Frasnelli, dr. Kier, mag. Haupt, gradiščanski dežzb. posl. Berla-kovich, župan Racz in Schruiff (v zastopstvu mag. Stoisitseve). V razpravi je jasno prišlo do izraza, da za manjšine tolerenca ne zadostuje, temveč da jih mora večina sprejeti kot subjekt in partner.
V	tem oziru so si bili vsi strankarski politiki edini, prav tako pa tudi zastopniki manjšin, ki so na posebni prireditvi predstavili in tolmačili 2. obervvartsko izjavo.
Ko je šlo za konkretnejšo opredeljevanje do manjšinske zaščite, pa zastopniki večinskih strank niso mogli čisto iz svoje strankar-skopolitične kože. Omejevali so se na splošne ugotovitve, kot npr.: ..manjšinsko vprašanje ni samo avstrijski, temveč tudi evropski problem" (dr. Antoni), ali pa videli v potrebnem zajamča-nem deželnozborskem mandatu nepotrebne strahove oz. „nevar-nost izolacije“(Berlakovich).
Toliko bolj jasen je bil zato dr.
Frasnelli, ki je apeliral na svojo matično državo Avstrijo: »Skrajni čas je, da se odločiš za novo manjšinsko politiko!" Zelo pozitivno je argumentiral tudi dr. Kier (LiF). Dobesedno je dejal: ,.Naloga države je, da ustvari za manjšine pogoje, pod katerimi lahko uveljavljajo svojo moč in samostojnost. Premalo je, če so manjšine odvisne samo od državnih podpor."
S strani slovenske narodne skupnosti na Koroškem sta se -poleg predsednika CAN Karla Smolleja in tajnika Huberta Mikla, ki sta bila organizatorja kongresa - udeležila manjšinskega kongresa predsednik EL Andrej VVakou-nig in član ZNP NSKS mag. Marijan Pipp. Udeleženci kongresa so se tudi poklonili žrtvam atentata na kraju zločinskega dejanja.
SLOVENIJA:
Vse stranke podpirajo zajamčeni mandat
Enotna lista je te dni obiskala vodilne zastopnike SKD, SLS, LDS, SDSS, DS, ZL, SND in SNS. Glavne točke pogovorov - za EL so jih vodili poslovodeči tajnik Bernard Sadovnik, mestni svetnik Fric Kumer, mag. Marjan Pipp in predsednik Mlade EL Igor Roblek - so bile: zajamčeni deželnozborski mandat, skupno zastopstvo, pli-berški Kulturni dom, resolucija slovenskega parlamenta o zamejskih Slovencih in gospodarsko sodelovanje RS z dvojezičnimi občinami. Bernard Sadovnik Našemu tedniku: ..Razveseljivo je, da bodo tudi v prihodnje vse stranke podpirale zajamčeni mandat in da načelno vse stranke želijo skupno demokratično zastopstvo". Po Sa-dovnikovih besedah vidijo slovenske stranke v EL „zelo pomemben politični dejavnik koroških Slovencev".
Glede gospodarskega sodelovanja so se zastopniki EL in slovenskih strank domenili, da bo v bližnji prihodnosti prišlo do konkretnih pogovorov med slovenskimi gospodarstveniki in občinskimi mandatarji tu- in onstran meje. Namen pogovorov naj bi bila ustanovitev srednje velikih mešanih podjetij.
-Kuj-
Razsodišče sosveta za »slovenske šoviniste"?
Bo sosvet ustanovil posebno razsodišče, ki naj bi odločalo o „nacionalnih šovinistih" iz vrst slovenske narodne skupnosti?
FPO-jevski poliki mag. Herbert Haupt gaje vsekakor naznanil in se pri tem skliceval na dogovor, ki ga naj bi imel s predsednikom sosveta ter Zveze slovenskih organizacij dr. Marjanom Sturmom. Na manjšinskem kongresu v Obervvartu je mag. Haupt dejal dobesedno: ..Ponosen sem, da sva se z dr. Sturmom domenila za posebno razsodišče oz. Schlichtungsbeirat. To razsodišče naj bi odločalo o pretiranih zahtevah nacionalnih šovinistov, katere imamo tako na nemški kakor tudi na slovenski strani."
Predsednik EL Andrej VVakounig je takoj reagiral na Hauptovo stališče in vprašal, kdo naj bi bili ..slovenski nacionalni šovinisti". VVakounig: „Ne morem se znebiti vtisa, da se s takim razsodiščem želi v prvi vrsti disciplinirati tiste koroške Slovence, ki vztrajno zagovarjajo uresničitev manjšinskih pravic."
4
Politika / Gospodarstvo
Kučan neuradno podpira NSKS
Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan je v sredo, ob slovenskem kulturnem prazniku, sprejel predstavnike slovenske manjšine iz Italije, Avstrije in Madžarske.
Poudaril je, „da obstajajo razlogi za zaskrbljenost Slovenije zaradi razmer, v katerih živijo predstavniki Slovencev v zamejstvu" in „da se za Slovenijo postavlja dilema, kakšna je, če sploh obstaja, politika do manjšin, kako Slovenija razume in kako uresničuje svojo ustavno obveznost in trajno odgovornost za položaj manjšin, za njihovo zaščito in za njihove pravice." Milanu Kučanu se zdi zelo pomembno »preprečiti vpliv političnih razlik in njihovo umeščanje ter funkcionaliziranje v razmerju do manjšin," saj gre za to, kako uveljaviti zavest, da je Slovenija kot država odgovorna za manjšino - za njen obstoj in njeno prihodnost. „Eno je odgovornost države, ki bi morala oblikovati svojo politiko z demokratičnimi mehanizmi parlamentarne demokracije, drugo pa so strankarski stiki s te in druge strani meje, ki so razumljivi in legitimni, vendar ne morejo biti nadomestilo in
se ne morejo enačiti z državno odgovornostjo," je še poudaril Milan Kučan in dodal, da resolucija, ki jo pripravlja odbor državnega zbora za mednarodne odnose o položaju avtohtonih slovenskih manjšin v sosednjih državah, lahko ureja samo odgovornost države do manjšin.
Posebno pozornost je v Sloveniji zbudila problematika manjšine na avstrijskem Koroškem, ki je razdeljena med dvema različnima načinoma, kako uveljaviti pravice manjšine. Predsednik Republike Slovenije se v pogovorih za zaprtimi vrati sicer ni opredeljeval ne za NSKS, ki ga je v Ljubljani zastopal predsednik NantiOlip, nezaZSO. Bilo pa ga je razumeti, da mora manjšina imeti tako posamične kot kolektivne pravice, kar z drugimi besedami pomeni, da bi moral biti med drugim tudi zastopnik Slovencev v zakonodajnih telesih avstrijskih oblasti. To je tisto, za kar se zazvema NSKS.
Omenjeno je potrdil tudi predsednik Enotne liste Andrej Wa-kounig, ki je po dogovorih z Milanom Kučanom dejal: »Kučan podpira intencije Narodnega sveta in Enotne liste."
Nanti Olip je po srečanju izjavil, da je predsednik Kučan opozoril, da se Slovenija ne bo vmešavala v notranje zadeve manjšine, temveč naj bi predsednik Slovenije dejal, naj to Korošci sami rešijo med seboj. Marjan Šturm, predsednik ZSO, je sicer ponovil svojo tezo o integriranju manjšincev v avstrijske politične stranke, vendar, kakor je bilo opaziti, njegove ideje niso bile deležne pretiranega odobravanja.
Vsi predstavniki manjšine so ocenili, da bi morali v ospredje izpostaviti vse tisto, kar manjšino združuje. Predstavnik štajerskih Slovencev v Avstriji Branko Lenart pa je ob tem povedal, da je težava v tem, ker Avstrija manjšine štajerskih Slovencev
še ni priznala in še niso vključeni v sosvet koroških Slovencev. Koroški Slovenci so Milana Kučana tudi opozorili na slab pretok informacij prek Karavank - slovenski časopisi prihajajo z zamudo, ni mogoče sprejemljati programa slovenske televizije in tako naprej.
Srečanje s predsednikom Slovenije Milanom Kučanom je bilo vsekakor koristno, toda zanimivo je, da-kot smo novinarji izvedeli neuradno - bi Slovenija sicer podprla zahteve predstavnikov NSKS, ker zagovarjajo naravne pravice manjšine, kamor spada tudi avtonomnost pri političnem odločanju, toda ne želi tvegati spora z Avstrijo (še posebej ne zdaj, ko se Slovenija vključuje v EU) in povzročiti še večjega razkola med manjšinci. Prizadevanja NSKS; da bi imeli Slovenci svojega mandatarja v deželnem zboru, ki bi ga izbrali na demokratičen način na neposrednih volitvah, neformalno podpirajo vsi, ko pa je treba to ' povedati javno, pa se vsi umaknejo za tezo, da je to notranji problem manjšine. V tem je dvoličnost matice do manjšine.	j |
Jože Biščak
Razprava na Dunaju: Slovenija nujno v EU?
V luči dunajske javnosti je v zadnjem času vedno bolj navzoča Republika Slovenija, ki se ob raznih priložnostih na posrečen način profilira kot dinamičen politični, kulturni in gospodarski partner.
V času, ko se zaradi politike varčevanja zanemarja podpora institucijam, ki se znanstveno ukvarjajo s položajem držav bivše habsburške monarhije - naj omenim negotov položaj zelo zaslužnega jugovzhodnega inštituta -, so stvarne in aktualne informacije posebno važne. V zadnjih dneh sta bili kar dve zanimivi prireditvi namenjeni perečemu vprašanju: Slovenija v Evropsko zvezo?
Inštitut za območje Donave in srednjo Evropo je v okviru »pogovorov v delavnici" vabil na predavanje o političnih spremembah v Sloveniji. Prireditev je vodil bivši vicekancler Erhard Busek, predavatelj pa je bil namestnik predsednika slovenske vlade in minister za gospodarske odnose in razvoj, Janko Deželak. Marsikdo si je obetal več kritičnih besed o trenutnih problemih Slovenije; označiti pristop k EU kot »edino
šanso" je poskus zamegljevanja resnejših nesoglasij tako med političnimi tabori kakor med ljudmi. Ni bilo slišati nič novega o privatizaciji, bore malo o političnih načelih, še manj pa o alternativnih možnostih Slovenije.
Bolj načelno se je opredelila teden prej Tatjana Bister, ki je v okviru srednjeevropskih pogovorov obravnavala predvsem gospodarske aspekte. Na podlagi diplomske naloge o Sloveniji in Evropski zvezi, s katero zaključuje študij ekonomije na gospodarski univezi (WU), je Tatjana Bister nakazala posledice in možnosti morebitne vključitve v EU. Z njo smo imeli kratek pogovor.
Naš tednik: Gospa Bister, minister Deželak vehementno zagovarja vstop Slovenije v EU, ker ne vidi druge poti. Zakaj bi Slovenija nujno morala v EU?
Tatjana Bister: Najprej je treba ugotoviti, da je treba gledati na pristop k EU z več vidikov: s političnega, ekonomskega in varstvenega. Prepričana sem - kakor tudi drugi strokovnjaki -, da z gospodarskega vidika za Slovenijo vstop v EU sploh ni potreben. S kooperacijskim sporazumom z EU je Republika Slovenija že dosegla stopnjo integracije, ki bi se s pridruženim članstvom oz. z vstopom v EU ne dala stopnjevati. Gotovo pa bi bil najvažnejši vidik pristopa ta, da bi Slovenija postala neto-prejemnik - vendar le, če se trenutni pogoji ne spremenijo.
Ali ne govori geopolitična lega Slovenije za močnejšo integracijo v Evropo?
Gotovo ima Slovenija posebno
Dalje na strani 11
60-letnica Dolfeja Krivograda
Priljubljeni slovenski gospodarstvenik in politik Dolfej Krivograd praznuje te dni svoj 60. življenjski jubilej. Po celi južni Koroški znanega slavljenca odlikuje odprtost, podjetnost, zdrav humor ter zdrava samozavest. Kot takšen se je uveljavil v poklicnem in narodnopolitičnem življenju. Poleg tega ga poznamo kot velikega podpornika, predvsem tudi naše domače kulture.
Za osebni jubilej mu želimo obilo zdravja ter osebnega in poklicnega zadovoljstva.
Na mnoga leta!
h
S
t(
u
l(
s
n
k
tc
jc
n
z
n
je
g
n
T
te
rt
s
k
o
v
b
v
v
n
s
P
k
P
Kmetijstvo
5
Načrti za selski gospodarski center so gotovi, če bo šlo vse v redu, bodo že majnika pričeta z zidanjem.
Selani si bodo postavili svoj gospodarski center
V Selah so postavili na noge kmečki „EU - projekt", in ki vzbuja gospodarsko pozornost po vsej Avstriji.
Zamisel o gospodarskem centru za Sele se je rodila v Inte-| resni skupnosti selskih kmetov, ki " se je do leta 1994 imenovala Interesna skupnost selskih pašnih upravičencev in je zdaj stara tri leta. Predsednik skupnosti je selski podžupan Nanti Olip, skup-n°st pa šteje zaenkrat 46 članov, kar ustreza polovici selskih kmetov, ki se še ukvarjajo z živinorejo.
„ Cen ter je prvi pogoj, da bomo selski kmetje lahko naprej uspešno kmetovati.
Upam, da bomo projekt izpeljali in da bodo vsi sodelovali. “ Mariian 0liP
Pretekli petek je imela interes-na skupnost svoj redni občni 2bor, na katerem so člani požeg-nali svoj doslej najvažnejši projekt, namreč zidavo gospodarske-9a centra, ki ga želijo zidati v neposrednem centru Sel, pri Turškem križu. Gospodarski cen-ter bo kmetom nudil infrastruktu-ro; ki jo bodo lahko skupno koristili. Tako je v načrtu moderna klavnica, ki bi jo sicer po zakonu od 1- 1. 1998 naprej moral imeti jrsak kmet, ki kolje doma. Nadalje e° v gopodarskem centru hladilni V°Z’ stroj za nego parkljev pri ži-Vlni ter druge kmečke potrebšči-ne> predvsem za obdelavo in pospravljanje lesa. V poslopju bo Prostor tudi za občinsko garažo, k' je potrebna za tovornjak za Pluženje. Dolgoročni cilj Interesne
„Pomen centra je za kmete zelo velik, ker nam bo olajšal delo in odvzet investicije, ki bi jih sicer moral narediti vsak posameznik. ”
„To bo velika pridobitev za nas	selske
kmete, ki bomo s koriščanjem gospodarskega centra lahko laže	kmeto-
vali. “
Franci Roblek
ki je novost na Koroškem
skupnosti je, da bi nastavili tudi poslovodjo centra, ki bi na primer skrbel tudi za skupno prodajo lesa in mesa.
Finance. Projekt bo stal 6 mio. šilingov in ga želijo kmetje z 1/3 financirati sami (delo, les), 1/3 naj bi prispevala deželna vlada, 1/3 pa EU, kjer je za take projekte namenjen denar v pospeševalnem programu „Cilj 5 b“. Prav ta EU program je bil za predsednika Interesne skupnosti Nantija Olipa povod, da je sprožil idejo o gospodarskem centru. Olip: „Le če bodo kmetje v Selah imeli zagotovljene osnovne gospodarske pogoje, bodo tudi naprej pripravljeni kmetovati. Brez kmeta pa danes ni več možno ohraniti kul-turnne krajine, česar se zavedajo tudi v Bruslju."
Za projekte cilj 5 b je v letu 1996 namenjenih 725 mio. šilingov, na Koroškem pa je bilo vloženih relativno malo projektov. Po selskem vzoru zdaj tudi v Železni Kapli pripravljajo v okviru Interesne skupnosti „Kopla kaša1', kjer je F. J. Smrtnik podpredsednik, projekt, ki ga želijo vložiti. Upati je, da bodo tem pionirjem kmalu sledili tudi drugi.
Silvo Kumer
Janko Zvvitter pri Moltererju
Dunaj. Pretekli torek, 6. februarja, se je predsednik koroških konjerejcev Janko Zvvitter na Dunaju pogovarjal s kmetijskim ministrom Molte-rerjem o zaprtju koroških državnih žrebčarn. Kljub protestom konjerejcev bodo žrebčarne zaprli in jih privatizirali. Odslej bodo za konjerejo pristojne dežela, občine in konjerejci sami, ki pa lahko zaprosijo za podpore. Za krmo konja žrebca (Hengst) lahko dobijo kmetje 8.000,-šil. podpore in 1.000,- za vsako kritje. Podpora za enega žrebca bo torej znašala približno 35.000,- letno. Zvvitter je sicer obžaloval, da bodo na Koroškem zaprli vseh pet kobilarn, toda tudi nova rešitev ni najslabša.
Koroška zveza konjerejcev je imela 20. januarja 1995 v Spittalu svoj redni občni zbor, na katerem so bile zamenjane nekatere funkcije, Zvvitter pa je bil potrjen za predsedni-
OGLAS
Dajemo
v najem ali prodamo poslovno zemljišče
(5.469 m2) v Celovcu
-	s skladiščnimi halami
-	s pisarniškimi prostori
-	z asfaltiranim skladiščem na prostem
v ugodni prometni legi.
Poleg tega oddamo v najem
poslovni prostor
(200 m2) s kletnim oddelkom v naši hiši. Informacije
ZVEZA BANK
Pavličeva ulica 5-7 9020 Celovec
tel. 0463/512365/66, mag. Urank
6
Rož - Podjuna - Zilja
Včeraj je obhajala rojstni dan in god mežnarica Julijana David iz Vogrč, ki je dolga leta vzorno oskrbovala tudi župnika Vinka Zaletela. Slavljenki ob dvojnem prazniku prisrčno čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. Čestitkam Našega tednika se pridružujejo farani in dobri znanci.
70. rojstni dan slavi Elizabeta Kollienz iz Podrožče. Iskrenim čestitkam in najboljšim željam domačih se pridružuje uredništvo NT, ki kliče slavljenki na mnoga zdrava in srečna leta!
V	društvu upokojencev Pliberk slavijo naslednji člani osebna slavja: Janez Snedec s Ponikve, Franc Čebul iz Šmihela, Emilie Kolenik iz Čirkovč, Julijana Kac iz Doba pri Pliberku in Jože Kert iz Šmihela. Posebne čestitke pa veljajo Neži Fračko iz Večne vasi za 90. rojstni dan in Milki Hartman iz Libuč za 94. rojstni dan. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam članov društva upokojencev Pliberk se pridružuje uredništvo NT, ki kliče slavljencem še na mnoga zdrava in sreče polna leta.
V	Pugradu pri Bilčovsu je pred nedavnim slavila rojstni dan Tini Ogris, za kar prisrčno čestitamo ter kličemo na mnoga zdrava in veselja polna leta!
Pred nedavnim je obhajala rojstni dan Kati Marketz iz Globasnice. Člani cerkvenega zbora iz Št. Lipša iskreno čestitajo in se hkrati zahvaljujejo za nesebično prizadevnost v prid zbora. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT.
Za_ osebni praznik čestitamo Giti Šest s Homca pri Dobrli vasi. Vse najboljše in na mnoga zdrava in sreče polna leta! Čestitkam in željam se pridružujejo vsi domači!
Preteklo nedeljo je slavil 66. rojstni dan župnik iz Kotmare vasi Maks Michor. Slavljencu iskreno čestitamo in želimo veliko Božjega blagoslova, predvsem trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva! Željam in čestitkam se pridružujejo vsi farani.
Osebni praznik obhaja Mici Sadovnik, za kar prisrčno čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti zdravja!
Društvo upokojencev Podjuna čestita za 90. rojstni dan Anastaziji Mochar iz Nagelč ter za osebni praznik Fini Močilnik iz
ČESTITAMO
Št. Vida in Tereziji Raschun iz
Mlinč. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam članov društva upokojencev Podjuna se pridružuje uredništvo NT.
Preteklo nedeljo je obhajala rojstni dan mala Corinna Malle, god pa Veronika Hutter. Obema veljajo naše iskrene čestitke in najboljše želje!
Abrahama je srečala Veromka Maloveršnik iz Lobnika pri Železni Kapli. Mnogo zdravja, sreče in najmanj še enkrat 50 let ji želijo vsi domači in dobri prijatelji. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT.
Ta teden je obhajal 66. rojstni dan Joži Kušej, predsednik „šmi-helskega parlamenta". Vsi prijatelji ..parlamenta" mu iskreno čestitajo ter želijo, da bi ostal predsednik tudi v prihodnjih 50 letih. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT.
Na Mačah praznuje jutri osebni jubilej Dragi Partl. Želimo vse najboljše in da bi se ji izpolnile vse srčne želje. Čestitkam se pridružujejo sorodniki, predvsem pa starši.
70. rojstni dan je slavila Marija Brežjak iz Vijasc pri Št. Lipšu. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam sester se pridružuje uredništvo Našega tednika, ki kliče slavljenki še na mnoga leta!
Na Borovnici obhajata god in rojstni dan Marija in Tomi Draže. Obema iskreno čestitamo in želimo vse najboljše!
V	Dvoru pri Šmihelu obhaja osebni praznik Zdravko Smrtnik. Čestitamo ter vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Čestitkam Našega tednika se pridružujeta žena in sin Niko, ki želita ateju zdravja in mnogo lovske sreče.
V	Št. Lipšu je slavila rojstni dan Tončka Sadovnik. Slavljenki iskreno čestitamo ter kličemo na mnoga zdrava in sreče polna leta!
V	Selah je praznoval rojstni dan občinski odbornik EL in član zbora narodnih predstavnikov NSKS Florijan Jug. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam
Našega tednika se pridružujeta EL in NSKS.
Naslednje voščilo je namenjeno Rozaliji VVucherer iz Bač, ki obhaja 65. rojstni dan. Slavljenki iskreno čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti zdravja in osebnega zadovoljstva!
Ingrid in Franc Rassinger ter Nadja Fugger iz Št. Petra obhajajo osebna slavja. Vsem veljajo naše iskrene čestitke in najboljše želje!
V	Spodnjem Dobju pri Ločah je pred nedavnim dopolnila 91-letnico življenja Marija Scheinig. Ob tem visokem osebnem prazniku prisrčno čestitamo in želimo veliko Božjega blagoslova, predvsem zdravja in osebnega zadovoljstva! Čestitke veljajo tudi za god, ki gaje obhajala minuli petek.
Julija Draže, po domače Ož-bavteva iz Sel, je slavila 90. rojstni dan. Slavljenki ob tem visokem osebnem jubileju prisrčno čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva!
V	Vogrčah je slavila 70. rojstni dan Marija Končič. Slavljenki iskreno čestitamo ter želimo še mnogo zdravih in srečnih let v krogu najdražjih.
Aleš Šimenc, poslovodja Posojilnice Bank Celovec, je obhajal rojstni dan. Iskreno čestitamo ter kličemo na mnoga leta! Čestitkam se pridružujejo vsi člani »Kluba 26".
V	Spodnjih Rutah na Radišah je na svečnico slavila 85. rojstni dan Marija Tolmajer. Ob tem visokem osebnem prazniku prisrčno čestitamo ter želimo veliko Božjega blagoslova, predvsem trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva.
Hanzej Podrečnik iz Dobrle vasi je slavil 30. rojstni dan. „Gruftiji“ domačega društva mu iskreno čestitajo in želijo še mnogo veselih pevskih ur med njimi. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT.
V	Brdeh nad Kotmaro vasjo je pred nedavnim slavil 60. rojstni dan Franc Stossier, po domače Kosmač. Slavljencu ob tem lepem jubileju iskreno čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in milo-
sti polna leta! Čestitkam se pridružujejo vsi domači.
Mario Zablatnik iz Bilčovsa je obhajal 16. rojstni dan. Vse najboljše, predvsem uspeha in osebne sreče!
Prijatelji iz Podjune, in še posebej iz Strpne vasi, čestitajo za minuli rojstni dan in god Lonci Igerc, žup/iiški kuharici na Bistrici na Zilji. Čestitkam Podjunčanov se pridružuje uredništvo NT, ki kliče slavljenki na mnoga leta!
V	Drabunažah pri Galiciji je obhajal 27. pomlad Mirko Ogris. Čestitamo in vse najboljše tudi v prihodnje.
Meti Mak z Borovnice je obhajala osebni praznik. Čestitamo in vse najboljše tudi v prihodnje!
Občinski odbornik EL in član zbora narodnih predstavnikov NSKS Jože Urank, po domače Kavh iz Encelne vasi pri Galiciji, obhaja rojstni dan. Slavljencu prisrčno čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva! Čestitkam se pridružujejo EL, SJK in NSKS.
V	društvu upokojencev Št. Jakob slavijo naslednji člani osebna slavja: Mihi Einspieler iz Zgornjih Vese, Pepca in Franci Res man n ter Dora Samonik iz iz Št. Jakoba in Franc VVrolich, po domače Doline iz Rut. Prisrčnim čestitkam
Neža Fračko iz Večne vasi 90-let
V Večni vasi pri Globasnici praznuje 90. življenjski jubilej Neža Fračko,
po domače Skrijarjeva mo-ma. Slavljenka je dolga leta pela v domačem cerkvenem zboru ter v mešanem pevskem zboru v Globasnici, kjer je sodelovala kot igralka tudi pri raznih odrskih predstavah. Za to dejavnost je bila lani deležna tudi posebne počastitve.
Skrijarjevi momi ob tem visokem osebnem jubileju iskreno čestitamo ter želimo vse najboljše, predvsem zdravja in zadovoljstva v družinskem krogu.
7
Rož - Podjuna - Zilja
Krstna uprizoritev
Skrivnostni Vilinček obišče Kotmaro vas
Marsikdo se je upravičeno vprašal, kaj išče ta skrivnostni možiček z lune v Kotmari vasi ali kaj to sploh je: Vilinček?
Posrečen nastop kotmirške gledališke skupine.
in najboljšim željam članov društva upokojencev Št. Jakob se pridružuje uredništvo NT, ki kliče slavljencem še na mnoga zdrava in sreče polna leta.
Za osebni praznik čestitamo tudi Mariji Miiller iz Kota pri Miklavčevem. Vse najboljše in na mnoga leta!
V	soboto bo praznoval 60. rojstni dan Valentin Čebul iz Šmihela. Slavljencu ob tem lepem osebnem jubileju iskreno čestitamo in želimo vse najboljše! Čestitkam Našega tednika se pridružujejo prijatelji „šmihelskega parlamenta".
Dvojni praznik je obhajal Blaž Singer iz Celovca. Slavljencu želimo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja, veselja in zadovoljstva!
V	Belovčah pri Dobrli vasi je pred nedavnim obhajala osebni praznik Uršula Ferra. Iskreno čestitamo in vse najboljše!
V	krogu družine je slavil 70. rojstni dan Mirko Spruk z Bele. Slavljencu ob tem jubilejnem osebnem prazniku iskreno čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti zdravja in osebnega zadovoljstva!
V	Selah na Kotu je obhajala rojstni dan Urša Dovjak. Čestitamo ter kličemo še na mnoga zdrava, srečna in veselja polna leta!
V slovarju tega izraza ne najdemo in tudi Kotmirčanom nihče ni povedal, kdo ali kaj jih čaka, ko so dobili vabilo ..Gledališke skupine", na katerem niti ni pisalo, da je to pravljica. Kljub temu se je zbralo v nedeljo v farni dvorani okrog petdeset ljudi: sorodniki in prijatelji igralcev ter taki, ki pridejo vsakokrat, kadar igrajo slovensko igro (koliko časa se lahko še zanesemo na zveste Slovence?).
Tako so vsi polni upov težko čakali, da se zavesa odgrne in nastopi Vilinček z lune. Odrasli in ostali so bili očarani nad zrelo igro izkušene gledališke skupine in nad privlačno vsebino pravljične zgodbe. Saj se je vse tako zapletlo in razpletlo, kakor v pravljici vedno pričakujemo. Važni Žabon Bahon (Rudi Kullnig) je na koncu ta neumni; porednica Paclihca (kaj je spet to?), ki laže in krade (Danijela Pečnik), dobi zasluženo, vzgojno kazen; policaj Milko (Darko VVakounig) skrbi za red in mir; županja Meda (Vesna VVakounig) pametno odloča; preprosti deklici Cepetono-gica (Andreja Kropiunig) in Miška Miki (Tatjana Adlassnig, začetnica, ki se je brez težav
vključila v skupino) rešita z zdravo pametjo vse zapletene pripetljaje.
Kaj pa Vilinček z lune (Bojan VVakounig)? Zgubljen med zemljani - niti njihove govorice ne obvlada -, jih vendar popelje neopazno na pravo pot poštenosti in pravičnosti ter se nato veselo vrne v lunin raj. Poleg igralcev imata seveda volike zasluge režiserka Gordana Schmidt in voditeljica skupine, Marija VVakounig, ki je tudi odgovorna za okusno izbrane obleke.
Kotmirška gledališka skupina
je trenutno tako dobra, da bi se lahko lotila spet privlačne igre za odrasle. Zlasti jezikovno obvlada tudi težavna besedila, celo tehnične napakice zna preigravati. Da se je tokrat igra včasih malo vlekla, ni čudno, ker so imeli premalo vaj na odru, saj so smeli komaj dva dni pred premiero v dvorano (zakaj neki?). Če bodo drugič učinkovito napovedali privlačno igro, ki zanima širši krog gledalcev, bodo obiskovalci gotovo prišli tudi iz okolice gledat dobro kotmirško gledališko igro.
Alojz Angerer
ČESTITKE TEDNA
Vesela 100-letnica na Pečnici
Pred nedavnim je pri Ravšu v Spodnjih Borovljah - v krogu cerkvenih pevcev, učiteljev in sorodnikov -praznovala svoj 50. življenjski jubilej Dorli Hammer-schall, ravnateljica ljudske šole v Št. Jakobu v Rožu. Kljub ogromnemu delu za vodenje velike šole, v družini in kot mama ter babica je še dosti časa našla za skladanje otroški pesmi, v katere je zlivala vsa svoja nežna čustva ln si tako postavila neminljiv spomenik. Slavljenko poznamo tudi kot vodilno sodelavko pečniškega farnega sveta in cerkvenega zbora, po-„e9 tega pa še kot pogumno rojakinjo, ki se je še posebej izkazala v oasu, ko je bilo treba braniti dvojezično šolstvo.
Ob življenjskem jubileju ji želimo obilo Božjega blagoslova, zlasti ustvarjalnih moči ter osebnega zadovoljstva!
Te dni praznuje svojo 50-letnico tudi Elči Res-smann. Doma je pri Pavlinu v Zagoričah. Že kot mlada učiteljica se je poročila v pečniško faro in tako posvetila svoje poklicno življenje otrokom. Kmalu se je vključila tako v farno kakor tudi v društveno občestvo; v društvu sodelujejo kot tamburaši in pevci tudi hčerka in sinova. V farni skupnosti je že pred leti prevzela vodstvo farnega sveta in se posebno Posveča socialnemu in svetopisemskemu krožku.
Slavljenki želimo še naprej obilo zdravja in sreče v družinskem krogu.
Blato: vaška veselica
Hiba današnjega časa je, da	deluje, predvsem če vabi na
se sosedi in drugi vaščani	slavje kdo izmed vaških ori-
vedno manj srečujejo in vese- ginalov, kot na primer Dora lijo, ker je za take stvari pač Plautz, ki je za svoj 50. rojstni vedno manj časa. Na Blatu pri dan_ vabila kar celo vas v klub Pliberku to vaško življenje še pri Črčeju.
Na vaškem slavju seveda ni smel manjkati (z leve) harminokar Ernst Koletnik; predsednik vaške ORE Josef Kap in mestni svetnik Fric Kumer pa sta Dori v imenu vaščanov čestitala.
Na kratkO
Rožek. V Rožeku želijo poživiti turizem. Pri Bregu naj bi pri izkopaninah nastala turistična atrakcija z imenom „History-Land“, ki bi naj obiskovalce popeljala v zgodovinski svet Keltov. Podjetje Draukraft pa želi na tem območju ustvariti atrakcijo iz vode, ki naj bi bila za obiskovalce prava pustolovščina. Rožeški župan Mit-sche je najavil, da bodo še letos pričeli z deli, kot prvo bodo rekonstruirali keltsko grobišče.
Zahomec. v Zahom-cu želijo letos uresničiti projekt kulturno-športnega centra. Finančna sredstva so zagotovljena in znašajo 7,9 mio. šilingov. Od tega prispevajo vaščani in gasilsko društvo 600.000,- šilingov, 5 mio. naj bi prišlo od dežele Koroške ter 1 mio. šilingov od sosveta za slovensko narodno skupnost z Dunaja. Podžupan občine Straja vas Janko Zvvitter (VS) je z napredovanjem zelo zadovoljen in upa, da bodo še letos poleti lahko pričeli z zidanjem.
Kranj. Danes, v petek 9. februraja, se v Kranju prične lovski sejem pod geslom „Narava - divjad -lovstvo". Sejem bo odprt do sobote, 17. februaja, in ponuja vsak dan tudi strokovna predavanja. Sejem je na Kranjskem sejmišču.
Šmihel. Občina Bistrica je vabila preteklo sredo šmihelsko prebivalstvo na javno razpravo o lokaciji mrtvašnice v Šmihelu. Končnega rezultata tudi na tem sestanku niso sprejeli, toda nekaj je očitno že jasno, namreč, da mrtvaščnice nad farno cerkvijo ne bodo gradili. Večina Šmihelčanov je zagovarjala varianto na zemljišču starega otroškega vrtca, ki je v neposredni bližini župnišča in farne cerkve. Dokončno odločitev bo sprejel občinski svet.
T	V»1 IV*	petek,
-----------Iz naših občin----------------------9-februaria1996
V Kotmari vasi napreduje projekt kanalizacije
Najvažnejši načrt v kotmirški občini za naslednja leta je postavitev kanalizacije. S prvimi deli naj bi pričeli že letos vigredi.
Kotmirški župan Hugo Gotzhaber in mandatar EL Jože V/akounig imata dobro delovno razmerje i/ občinski sobi.
Do zdaj je končan odsek 01 (llovje); stal je čez 12 mio. šilingov. Zdaj pridejo na vrsto odsek 02 (od Dola pri Vetrinju do ljudske šole v Kotmari vasi; 40,5 mio. šilingov), odsek 03 (Gorje, Hum-perk; 30 mio. šilingov) in zbirni kanal 23 (25 mio. šilingov). Z deli na odseku 02 naj bi začeli vigredi letos, končana naj bi bila približno čez dve leti. Drugo leto naj bi začeli z odsekom 03; pričakovati je, da bojo dela opravljena do leta 1999. Od države je obljubljena podpora v višini 48 odstotkov. Tudi za Kotmaro vas (odsek 04) bo izdelal načrte biro dipl. inž. Jose-fa Miklautza. Kanalizacija bo močno bremenila občinske denarje.
Carnica. Načrte društva Carnica je predstavil novi poslovodja dipl. inž. Franz Rauchen-berger; prišel je iz Štajerske. Dejavnosti nameravajo razširiti na različna področja (npr. turizem, tr-
govina in obrt, okolje in kultura, kmetijstvo in gozdarstvo), ustvarili bojo neke vrste vzorčno regijo. Pričakujejo si podpore od Evropske zveze. Posamezne občine in posamezniki so izključeni od podpor. Štiri občine, združene v društvu CARNICA, so v skupini
cilj 5 b, in sicer Bistrica v Rožu, Borovlje, Sele, Šmarjeta, medtem ko druge štiri občine Bilčovs, Kot-mara vas, Žihpolje, Št. Jakob v Rožu niso v tej skupini. Med razpravo je predsednik odbora za kmetijstvo Valentin Leutschacher omenil kotmirški kmečki trg (začelo naj bi se po pustu), sodelovanje pri deželni razstavi v Borovljah in naravovarstveni projekt Trabesinjsko blato (odškodnina prizadetim kmetom).
Predmet razprave je bil tudi prostorski načrt. Občina je že pred nekaj časa poverila biro arhitekta Josefa Klingbacherja z izdelavo. Ker je ga. Renate Lippitz odšla v pokoj, je občina nastavila go. Sabino Kuling z Novega Sela; ona bo tudi skrbela za knjižnico.
Župan Hugo Gotzhaber je obvestil občinski svet med drugim o tem, da bo občina dobila od dežele dotacijo (ok. 2,9 mio. šil.). Za konec je prebral predlog EL, naj občina v Cahorčah pri odcepu proti Glažerju zaradi varnosti postavi ograjo.
Metanje štruce jev v
Kamnu v Podjuni je po stari tradiciji vsako leto okoli 5. februarja, na dan smrt svete Hildegarde. Preteklo nedeljo je prišlo nad 500 radovednežev, ki so lovili štruceje, katerim pripisujejo zdravilno moč ter moč varovanja pred ognjem in tatovi.
V tej številki Mladega NT
Razmišljanja o mladinskem političnem delu
Komentar na strani 2
Letošnja zmagovalka govorniškega natečaja	Stran
Govorica, ki nas nagovori - poročilo o govorniškem seminarju
Šport: Rožanski pokal, Srečanje treh dežel
Stran 4
Mlada EL, KDZ in KM sodelujejo v mladinskem odboru NSKS
Tesnejše sodelovanje med mladinskimi organizacijami
Pred nekaj več kot mesecem dni se je konstituiral mladinski odbor Narodnega sveta koroških Slovencev. V tem odboru sodelujejo tudi Mlada Enotna lista, Koroška dijaška zveza in Katoliška mladina.
Predsednik mladinskega odbora novega NSKS je mag. Vladimir Smrtnik, podpredsednica pa mag. Zallca Kuchling. V odbor so kooptirani tudi predsedniki mladinskih organizacij. Cilj odbora naj bi bil, da bi s strani NSKS koordinirali mladinsko delo. Drugi pomembni cilj pa je prav gotovo širiti med mladinci narodno zavest in jih vključevati v naše strukture. Zato je pomembno dejstvo, da v mladinskem odboru sodeluje tako Mlada EL, ki je politična organizacija, kakor KDZ (dijaška organizacija) in Katoliška mladina, ki najbolj združuje podeželsko mladino.
Predsednik odbora mag. V. Smrtnik je opozoril, da je potrebno, da dobi mladina s strani narodnopolitične organizacije, kakršna je NSKS, dovolj veliko in vsestransko podporo. Naslednji cilj je, da bi v odbor ko-optirali tudi še študentske klube (Celovec, Gradec in Dunaj). Poleg mag. Smrtnika kot predsednika in mag. Kuchlingove kot podpredsednice so nadaljnji člani tega odbora še Mirko Isopp, mag. Štefan Kramer, Traudi Lipusch, mag. Urban Popotnik in mag. Rudi Vouk. Pri tem je treba poudariti, da so člane mladinskega odbora izbrali zastopniki teh mladinskih organizacij.
Eden od prvih ciljev odbora je uresničitev boljšega in tesnejšega sodelovanja, ki naj bi Pripomoglo k temu, da bi vsaka od organizacij na svojem področju najbolje zajela mladince. V ta namen bodo organizacije tudi skupno prirejale razne prireditve.
Upati je, da bo nadaljnje delo mladinskega odbora tako uspešno in plodno, kakor si t0 želijo vsi udeleženci.	I- R-
Plavalni tečaj - Novembra 1995 so se pri KPD „Planina“, DSG Sele in Pevskem društvu Sele odločili, da priredijo za ljudskošolske otroke plavalni tečaj, la tečaj so porazdelili na deset enot. Vodita ga ravnatelj ljudske šole Sele-Kot Heribert Kulmesch in Veronika Korotaj. Zanimanje otrok in staršev je veliko, kajti tečaja se redno udeležuje okoli dvajset otrok.
Po besedah Heriberta Kulmescha je tak tečaj za Sele enkraten, kajti Selani so zmeraj bili znani po tem, da se smučajo, manj pa po tem, da plavajo. Omeniti je treba tudi, da skorajda vsi starši aktivno in zelo zavzeto pomagajo pri tečaju, tako da »profesionalna učitelja" nista sama. Sedaj imajo za sabo več kot polovico enot in vidijo se že lepi napredki. Ker je prva skupna akcija tako dobro uspela, si vsi udeleženci želijo, da bi v prihodnosti spet izvedli podobne akcije.	k
Mladi NT
Mladi NT
Igor Roblek
Komentar Mladega NT
Govorniški natečaj
Mladinsko politično delo med koroškimi Slovenci?
Mladinsko politično delo med koroškimi Slovenci je bilo skorajda Vsa desetletja po koncu 2. svetovne vojne v krizi. Le malokrat je uspelo nekaterim posameznikom, da so kaj naredili v mladinskem političnem delu. Kot največji korak v povojni mladinski politiki lahko smatramo ustanovitev in delovanje Koroške dijaške zveze (KDZ) v prvih letih Slovenske gimnazije, kar je zasluga vzgojitelja in profesorja dr. Franceta Cigana. Če pogledamo osebe, ki so bile tam na vodilnih mestih, so prav te sedaj na vodilnih mestih v naši narodni politiki. Tu naj omenim samo Karla Smolleja, dr. Matevža Grilca, mag. Filipa Warascha in še druge.
Na žalost v zadnjem času med KDZ-jevci ni več dovolj političnih akcij in'Zavzetega delovanja v političnem smislu. Vsebolj se KDZ osredotoča na kulturne prireditve, koncerte itd.. Odkar je na kmilu KDZ predsednica Eva Obreza, pa so spet začeli s šolanjem članov. Zato tudi smatram kot zelo pozitiv-	^™
no, da deluje pri Politično upravni akademiji (PUAK) posvetovalni gremij, v katerega sta vključena Mlada EL in KDZ.
Poleg KDZ imamo še Mlado EL. Ta organizacija je bila kar nekaj let zelo tiha, kajti med mladinci ni bilo dosti zanimanja, da bi poživili delovanje. Kakor gotovo veste vsi, smo v lanskem letu spet zbudili Mlado EL iz spanja. Kot predsednik mladinske politične organizacije sem si zastavil kot cilj, da našo slovensko mladino čimbolj pripravim za prevzem vodilnih funkcij v manjšinski politiki. Za-
to smo že kar v jeseni 1995 začeli uresničevati delovni načrt. Glavni cilj tega načrta pa je izobraževanje. Nadalje se mi zdi pomembno, da se med mladino utrdi narodna zavest, ker je to največje zagotovilo za obstoj našega naroda. Zato tudi organiziramo razne seminarje, kjer našim simpatizerjem predstavimo državno, deželno in občinsko politiko. Ker so frakcije EL v občinah še močne, je največji poudarek na občinski politiki. Poleg teh izobraževalnih seminarjev pa imamo tudi razna specifična predavanja. Dve izmed takih predavanj sta bili predavanje mag. Marjana Pippa in mag. Rudija Vouka o zajamčenem mandatu v deželnem zboru oz. o spremembi zakona o narodnostnih skupnostih. Predavanji sta bili v prvi vrsti mišljeni za člane mladinskega deželnega zbora, kjer se bo o teh stvareh razpravljalo.
Nenazadnje pa si zelo prizadevamo za dober stik s političnimi dejavniki v Sloveniji (s strankami slovenske pomladi) in s Slovenci v Italiji. Prijateljske stike imamo s Socialdemokratsko mladino (pomladek SDSS, predsednik Janez Janša), z Mladimi pri Slovenski ljudski stranki (pomladek SLS, HHHHHKHBI predsednik
Marjan Podobnik) in z Mladimi krščanskimi .demokrati (pomladek SKD, predsednik Lojze Peterle). V začetku letošnjega leta so bili pri nas na dvodnevnem obisku prijatelji iz Trsta. Glavna zamisel takih in podobnih srečanj je, da zamejci kakor tudi Slovenci iz Slovenije čimbolj poglobimo medsebojne stike.
Narodna zavest je zagotovilo za obstoj
Slovencev na Koroškem.
Letošnja zmagovita Mojca Jamnik iz Slovenije
Kakor že tradicionalno sta tudi letos Krščanska N zveza (KKZ) in Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) priredila govorniški E Sodelovali so učenci Slovenske gimnazije, Trgovske akademije in Višje šole žagarske poklice iz Št. Petra.
-.-a omenjenih šolah so se javili [X | učenci, ki bi radi sodelovali pri L N tem natečaju. Prvič po nekaj letih so na ..finalnem tekmovanju11 bili spet Slovenci iz Koroške v večjem številu. Slovensko gimnazijo je zastopala Veronika Roblek iz Sel, Trgovsko akademijo Michael Oraže z Obirskega in Višjo šolo za gospodarske poklice v Št. Petru Mojca Jamnik iz Slovenije.
Prvič v zgodovini tega tečaja so si udeleženci lahko izbrali teme po svojih željah. Tako si je npr. izbrala drugouvrščena Veronika Roblek temo „Eman-cipacija - ženske pravice". Nobeden od treh finalistov si ni izbral kakšne specifično koroške-slovensko teme. Zato tudi ni bilo pri podelitvi Tischlerjeve nagrade že tradicionalnega nastopa zmagovalke oz. zmagovalca. Zamisel tega natečaja je namreč, da bi se naša šolajoča mladina soočila s problemi narodne skupnosti in o tem razmišljala. Zato bi profesorji seveda morali pripraviti učence na take zahtevne teme naše pretekle in polpretekle zgodovine.
Gotovo drži tudi dejstvo, da šolarji nimajo več interesa oz. da so preobremenjeni. Zanimanje pa vseeno marsikdo pokaže - tudi zato, ker mikajo zelo zanimive in lepe nagrade. Zmagovalka oz. zmagovalec lahko poleti v eno izmed evropskih mest, drugo- iii tretje uvrščeni pa dobita lepe nagrade.
Letošnja zmagovalka, Mojca Jamnik, si je za temo svojega govora izbrala „Je zdrava prehrana res tako zdrava?".
Naslednji govorniški natečaj bosta morala NSKS in KKZ bolje pripraviti, da bo res postal to, kar naj bi bil. L R.
Nekaj stavkov iz govorov Veronike Roblek in Michija Oražeja
Veronika Roblek:
'reostane še kaj drugega? Da, ostane lam samo še osebna inteligenca, ki se "epleta s pametjo. Ampak, verjemite ni’ tU(li sam več stavim na naključje in K'čo. 1 o lahko opazimo v vsakdanjem -'vljenju....
I rdo delo za prodor naprej je ne-
.^mancipadja^ žensk<C^y^^(^*=,
pravice	<>č je bil samo lokalni reporter, danes je
... Vprašanje neenakopravnosti žensk ' Posl°vnež. I orej.vprašajte se še en-je torej še vedno eno temeljnih v sodobg ’’ 1 11 1 danes tam> kjer ste, če ne bi nem svetu. Pred industrijsko revolucij1.^ , ° vnK-s srečno naključje? 1 udi zase so delale ženske nižjega sloja pretežno (j. ° recern- -Ce mi danes uspe zmagati; poljedeljstvu. Poleg tega so morale skl,' $em resvta^° dober ali Pa je vmes ime-beti za vso družino. Čeprav so žensk1 Prste sreča! imele večkrat težje delo, je bilo od vseg' začetka slabše plačano kakor del1 moških....
... Vedno več je žensk, ki se zavesta1 TEČAJ GOVORNIŠTVA
odločijo, da ne bodo imele otrok, &	-
prav imajo stalnega partnerja. Otroi nočejo zaradi tega, ker preveč gledajo ni kariero v poklicu ali ker se nočejo odre? udobju, ki ga danes propagira naš družba. Velikokrat se gleda na žensk oz. matere z več otroki pomilovalni Vendar je za rast in obstoj naroda, prel vsem slovenskega, nujno potrebno, & bi se družine odločale za več otrok, k tako bomo preživeli. ...
Zmagovalke Mojca Jamnik in drugouvrščena Veronika Roblek sta na podelitvi Tischlerjeve nagrade ZSI prijeli odlokavanje. Na stiki (z leve): dr. Regina/d Vospernik, predsednik NSKS Nanti Olip, podpredsednik ZSI Matevž VVieser, Veronika Roblek, predsednik ZSI Jože Partl, predsednik KKZ dr. Janko Zerzer in Hanzi Ogris.
Govorica, ki nas nagovori
Ned nedavnim sta skupno s PUAK prirejala Mlada hL in Koroška dijaška zveza (KDZ) dvodelni govor-niški seminar v Tinjah. Seminar je vodila Tončka Godina iz retorične šole ..Giotta Nova“.
Michael Oraže:
„V karieri sreča več velja ko pamet“
W Jžifuojp m tsA A muhnv Adtftt
jii^ToarvOV !
Kot smo že večkrat poročali, sta Sc jeseni 1995 Mlada EL in KDZ odločila, da bosta tesneje sodelo-vala ter prirejala razne izobraževal-11 e tečaje. Pri organizaciji tečajev pa
.	....	. . "al bi pomagala tudi Politično
... ud, usoda m mogla biti, saj s. t,pravana akademija Prva sku
to vsak dan znova grad,mo,, Nam tor« akcija je bil seminar govorništva.
—j * lv' del seminarja je bil v petek, ^ 12 in v sobotoi 13 , , 996, ,Tl§> Pa konec preteklega tedna ; 'n d- 2. 1996). Skupno se je seminarja udeležilo deset mladink in mladincev.
Irena Uršič
(9 let) je nekaj časa obiskovala Mohorjevo LŠ. Pesmica naj ne bo samo Irenin pozdrav njenim bivšim sošolcem, temveč tudi spodbuda za druge mlade literate, katerih dela bomo v
Voditeljica seminarja Tončka 'odina ie udeležencem z metodo j’Uue learning" skušala približati, ■'ko naj učinkovito nastopajo, -tiadi tega smo pri seminarju veli-0 nastopali oz. imeli kratke go-vorc (večinoma minuto ali dve).
T,
•mr smo spoznali, na kaj je treba
P'i govoru paziti oz.' kaj je treba narediti boljše. Vsak govor so po-tem soudeleženci analizirali. Zme-Mladen NT radi ra, so morali opozarjati na pozitiv-objavili.
ne strani in se ne zaustavljati pri negativnih. Nato smo v drugem delu seminarja delali bolj na nebesednem sporočanju govornika, kar je po mnenju predavateljice veliko učinkovitejše kakor govor sam. K nebesednemu sporočanju spadajo drža, mimika, gestika. Seveda je za govornika pomemben tudi glas. Pri govoru moraš paziti na prav posebej na izbiro besed.
Poleg tega smo v drugem delu obravnavali tudi nastopanje na razpravah in na debatah. Tudi. to je izredno pomembna zadeva, kajti v naši družbi se nedvomno veliko razpravlja in diskutira. Tudi sami smo priredili dve diskusijski rundi, pri katerih smo naučeno že skušali uporabiti.
Samozavest pa dober govornik najbolj potrebuje. S samozavestnim nastopom je najlaže prepričati soljudi. Tudi voditeljica Tončka Godina je zmeraj poudarjala pomembnost samozavestnega nasto-
panja. Pri tem ne smemo pozabiti na to, da moramo svoje sogovornike oz. soljudi zmeraj spoštovati in jih imeti za resne partnerje.
Za konec smo udeleženci seminarja dobili še pouk v telefoniranju in kako se moramo obnašati, če nas kdo pokliče. PUAK, Mlada EL In KDZ so se dogovorili, da bodo čez čas spet organizirali kak podoben seminar.
Igor Roblek
Predavateljica Tončka Godina iz Ljubljane je pri tečaju govorništva veliko opozarjala na samozavesten nastop.
Mnenja udeležencev:
Kaj si odnesel s seminarja?
Milka Hudobnik, tajnica PUAK:
Spoznanje, da z izbranim govorom lahko stopamo v stik s soljudmi, da jih lahko pridobimo za svoje cilje s tem, da jih animiramo in za stvar navdušimo. Ugajalo mi je sproščeno ozračje in izvrstno skupinsko delo. Všeč mi je bilo tudi, da sl večina udeleženk in udeležencev želi nadaljevanja rakih in podobnih seminarjev.
Eva Obreza, predsednica KDZ:
To je bil že moj tretji retorični seminar in moram reči, da sem spoznala novo metodo -metodo „true learning", ki mi je bila zelo všeč. Nadalje sem se naučila, kako nastopati bolj samozavestno, kako se vključiti v družbo oz. kako najbolj pametno komunicirati. Priporočila bi, da bi retorično šolanje uvedli v splošni šolski program.
Boris Wakounig, član predsedstva Mlade EL:
Ta seminar mi je ugajal zaradi tega, ker sem zvedel, kako je treba pripraviti dober in učinkovit nastop. Pametno se mi je zdelo, da smo veliko razpravljali in sam sem ob tem spoznal, kako težko je voditi diskusijo. Mislim, da bom nabrane izkušnje lahko dobro uporabljal v svojem nadaljnjem življenju.
4
Mladi NT
Uvrstitve Šentjanžanov na srečanju treh dežel v Devinu (Italija)
mlajše cicibanke: l. Nadja Kuess; mlajši cicibani: 1. Peter Stangl, 3. Luka Weiss, 5. Patrick Quantschnig, 6. Marcel Quantsch-nig;
cicibanke: 1. Bianca Gentillini; cicibani: 2. Michael Sablatnik; mlajše pionirke: 1. Isabell Sablatnik; mlajiii pionirji: 1. Christian Koffer, 2. Mario Gentillini, 3. Markuš Maierhofer; pionirji: 1. Patrick Dovjak, mlajše mladinke: 1. Andrea Kruschitz; mladinke: 1. Birgit Filipič; mladinci: 7. Martin Gabriel; članice: 6. Lenka Weiss; člani: 3. Tomi Partl, 4. Martin Moschitz, 6. Peter Moschitz, 22. Martin Baumgartner; starejši člani: 1. Herbert Schdfhnann, 2. Hans Sablatnik, 9. Josef Esel; veterani: 1. Hanzi Pscheider.
Smučanje združuje mladino
Letos rožanska smučarska društva že četrtič skupno prirejajo „Rožanski pokal'1 za otroke in šolarje. Pri pokalu sodelujeta tudi naši dve društvi DSG Sele in ŠD Št. Janž.
Rožani so že zmeraj bili znani po tem, da imajo zelo dobre smučarje oz. smučarke. Toda po nekaj letih ni bilo več dovolj smučarskega naraščaja in tako je grozilo, da bo smučarija v Rožu zaspala. V ta namen so se pred štirimi leti združila rožanska smučarska društva, da bi skupno prirejala tekme za domači naraščaj. Ideja se je zelo obnesla. Od začetka naprej pokal denarno podpira Volksbank iz Borovelj.
Letos so bile že tri tekme in rezultati naših mladih smučarjev so dokaj obetavni. V zadnjih letih so Selani imeli skorajda malenkostno prednost, letos pa so nekoliko boljši mladi smučarji iz Št. Janža. Najpomembnejše dejstvo pri teh tekmovanjih je nedvomno to, da imajo mladi možnost tekmovati v domačem okolju. Treba je povedati, da so vsi organizatorji z veliko vnemo pri delu. Poleg tega je še razveseljivo, da je postalo sodelovanje med društvi veliko bolj intenzivno.
Tega dejstva pa se najbolj veselijo mladi, ki na vsako tekmo že nestrpno čakajo. Zadnja tekma je bila prejšnjo nedeljo na Šentjanških Rutah, prireditelj pa je bil SC Rož (veleslalom). Na-
slednja tekma je v Selah 25. februarja (slalom).
Srečanje treh dežel
Letos je bilo že devetič srečanje treh dežel (Koroške, Slovenije in Furlanije -Julijske krajine). Med drugim je sodelovalo tudi ŠD Št. Janž. V prejšnjih letih je bilo zmeraj povabljeno tudi DSG Sele. Lani so Selani bili zelo uspešni, za letošnje tekmovanje pa iz neznanih razlogov vabila sploh niso dobili.
Šetjanžani so letos tekmovali izredno dobro, saj so od 16 možnih zmag odnesli kar deset.
V skupini šolarke I (slika levo) je ekipa SK Borovlje slavila kar trojni uspeh. Zmagala je Katrin Rottig pred Katharino Werdnig in Viktorijo Rauter.
V skupini otroci II (slika desno) je z veliko prednostjo zmagal Šent-
janžan Michael Sablatnik, ki je eden velikih talentov ŠD Št. Jani.
2. in 3. mesto sta dosegla Marc Pucher in Markuš Steiner (oba SK Borovlje). Na sliki je tudi organizator zadnjega tekmovanja Klaus Plessnig.
Smučanje
Nogomet v dvorani ima
^	•	1	• v
svoj posebni car
Navdušenje fantov za nogomet v dvorani je deloma celo večje kakor na zelenem igrišču.
Naša velika želja je, da bi bili že prihodnjo zimo v lastni dvorani.
Kdor misli, da nogometaši pozimi počivamo, se je zmotil. V centru SAK v Pliberku smo imeli odmor samo v mesecu novembru, nato pa smo spet pričeli s treningom v dvorani na Humcu in na Ravnah, sodelovali pa smo tudi na vseh večjih turnirjih na Koroškem, od Spittala do Wolfsberga.
Najbolj važno pa je za nas seveda prvenstvo KFV v dvorani. Vse ekipe SAK iz Pliberka so doslej dosegle vsaj drugi krog, ekipa U 14, v kateri sem jaz vratar, pa je dosegla uvrstitev med 6. in 10 mestom. Dobre možnosti za vrhunsko uvrstitev ima naša ekipa pod 12 let, ki je preteklo nedeljo dosegla 2. krog in bo 25. februarja tekmovala za finalni krog.
Še prej, namreč v semestralnih počitnicah, pa gremo vsi iz pliberške-ga centra na priprave v Medulin na Hrvaško, kjer je v tem letnem času že zelo toplo in so igrišča že zelena. Vsi nogometaši pa upamo, da se bo čim-
prej uresničila želja po lastni dvorani v Pliberku, ki nam bo končno nudila prave možnosti za trening, s katerim upamo tudi v naslednji zimski sezoni odnesti vsaj en naslov koroškega prvaka.	Ivo Miiller
SELE_______________________
Mladinska ura
Od začetka šolskega leta naprej se v Selah vsako soboto zbirajo pri mladinski uri mladinke in mladinci. Zamisel za taka srečanja mladincev je imel selski župnik Štefan Krampač.
Redno se na teh sestankih zbere nad 15 mladink in mladincev. Pri srečanjih se pogovarjajo o različnih pomembnih temah, kot je to npr. seksualna vzgoja oz. splav, vera danes, smrtna kazen, itd.. Enkrat mesečno pa imajo zabavo, na kateri proslavljajo tiste, ki so imeli minuli mesec god ali rojstni dan.
Poleg rednih sobotnih srečanj ( pa so sodelovali tudi že pri dveh vesperah v Št. Jakobu v Rožu. | Čez čas želijo tudi sami organi- | zirati kake večernice. Po mnenju < vseh udeležencev so take mla- ; dinske ure pomemben člen v j dobri vzgoji in pripravljenosti i | na poznejše življenje.	i I
I I
M. R. :
50 let Zveze slovenskih izseljencev
Odborniki ZSI (z leve): tajnik Rado Janežič, Andrej Kokot, Hanzi Ogris, Vladimir Prušnik, predsednik Jože Part/, podpredsednik Franc Černut, Jože Urank, podpredsednik Matevž VVieser, Gregej Krištof in Franc Rehsmann.	Foto: vvakounig
„da bo utrjevala slovensko narodno zavest"
Prav na dan ustanovitve, 1. februarja 1946, so se srečali predsedstvo in člani odbora Zveze slovenskih izseljencev, da se ob 50-letnici spomnijo ustanoviteljev ZSI in njih dela in truda v naslednjih desetletjih.
Ustanovitelji so bili predsednik Vinko Groblacher, Boštjan Borovnik, Jožef Partl in tajnica Milka Ver-'ic, pa odborniki Karl Miki, Janko Zwitter, Jakob Morak, Anton Gril, Ivan Kolih, Valentin Brugger, Jan-ko Ogris, Jakob Reichmann, Šte-'an Breznik, Tomaž VVaste, Albin nellacher in še živeče Ika Kraut, Milka Hartman in Milka VVieser.
Spomnili pa so se tudi tedaj izvoljenih častnih članov, ki so se trudili ob vrnitvi in še posebno v pr-mesecih ponovnega začetka °°ma, zdaj še marljivega dr. Mirta Zvvittra in že pokojnih dr. Joška lischlerja, Adolfa Piceja, Karla rušnika in dr. Francija Zvvittra.
Prvič smo tako v pore Hada Janežiča dobili na vpot zapisnik ustanovne seje, nj epe in cilje, ki so jih pred 50 sklenili očetje, ki jih skoraj vse ao'go krije domača gruda.
Tako beremo v poročilu dr. IV fwittra, kakšen je bil položaj enskih izseljencev v tistih dnel Problemih vrnitve premoženja , skodnine in o stališču deže ade nasproti izseljencem. Tako je bilo že tedaj zapise
a s° bjli za izselitev......i
°aajni predvsem koroški fak ° . ortsgruppenleiter, bauernl r 'n vsi župani, ki so zvedeli an pred izselitvijo o namerav
Glavni urad pa je,bil „Gaugr Hd , njegov predstojnik Mi ^a|Pitsch in sodelavci Fritz, Pi aurer, Bauer, idr. Naši izselj j morali zapustiti svoje domo j	61711 življenjskimi potrebščir
ter bili pregnani v taborišča, kjer so bili brez življenjskih kart, brez obleke in sploh brez vseh pravic. Tako so hoteli rešiti t. i. „Koroško vprašanje".
Nadalje beremo v poročilu: „Po dosedanji nepopolni statistiki je bilo na slovenskem Koroškem izseljenih 1947 vseh skupaj 1138 oseb. Med temi je bilo 123 otrok pod 4 leti: najmlajša je bila stara tri tedne in pol, 86 oseb je bilo nad 60 let in najstarejši 86 let. In o vseh osebah se je govorilo in pisalo, da pomenijo nevarnost za veliko nemško državo in meje tretjega rajha. 253 otrok je bilo starih od 5 do 14 let. V taboriščih je bilo rojenih 24 otrok, umrlo pa 58 oseb. K vojakom je bilo poslanih 89 mož, od katerih jih je padlo 13. Nadalje je bilo iz taborišč potisnjenih 63 oseb v pokončevalna taborišča in zapore. Smrtne žrtve znašajo 74 oseb in devet je še danes pogrešanih.
.......Edino mesto na deželni vladi, katero je prišlo za slovenske izseljence v poštev in katero je vodil dr. Tischler, je tako rekoč likvidirano. Dr. Tischler se je trudil, da bi izposloval od deželne vlade 1 milijon in pol šilingov podpore, s katerim naj bi se vsaj deloma krila škoda težko prizadetim izseljencem. Po dolgih intervencijah se je šele posrečilo, da smo dosegli 150.000 šil., kar odgovarja približno 600,-šil. na družino.
Dr. Tischler kot izvoljeni častni član se je zahvalil za njemu dano zaupanje ter poudaril: ..Kadarkoli me želijo slovenski izseljenci, sem jim vedno rad in povsod na razpolago. Naša naloga je, da pomaga-
mo drug drugemu, da se naših žrtev ne pozabi ter da zahtevamo naše pravice za vse, kar se nam je zakrivilo. . . . Naših duš ne bomo prodali, vseh žrtev in trpljenja se ne bo pozabilo; ponosni bi bili drugi, če bi mogli dokazati toliko žrtev, kot jih je doprinesel naš narod. Koledar je bil pripravljen, vseboval je pa take grozne resnice, da so nam ga prepovedali tiskati."
V	svojih pravilih pa si je ZSI že
tedaj zadala nalogo...........da bo
združevala in povezovala vse nasilno iz njihove domovine pregnane koroške Slovence, da bo gojila in utrjevala slovensko narodno zavest kot vrednoto, ki so jo na Koroškem hoteli uničiti z izselitvijo, da bo zastopala in podpirala izseljenec za popravo škode, ... in da bo gojila spomin in tradicijo iz časov pregnanstva in taboriščnega življenja.'1
V	trpkem spominu je ostalo tudi zborovanje 15. aprila 1946 v celovškem Volkskinu, kjer so bivši izseljenci zahtevali vrnitev posestev in poravnavo škode in jim je celovška policija s pomočjo požarne brembe z brizgalnicami razpršila demonstracijo k deželni vladi in pa tudi prepoved maše za rajne sotrpine v celovški stolnici.
Isto letO je varnostni direktor za Koroško razpustil ZSI, kar je šele leto nato spet razveljavil notranji minister Helmer.
V	naslednjih letih je šlo za vrnitev posestev in popravo škode, pri kateri je prišlo do napak pri ocenitvi in potem pri izplačilu, ko je bila škoda izplačana tik pred razvrednotenjem denarja in so izseljenci tako
utrpeli nadaljnjo škodo. Pa tudi čas pregnanstva so avstrijske oblasti smatrale le kot omejitev svobode, čeprav so nacistične oblasti zaplenile premoženje izseljencem kot ..sovražnikom ljudstva in države". Tako smo dobili le „opferausweis“ (izkaznica vojne žrtve) in tako I. 1961 le polovično mero priporniške odškodnine.
To se je spremenilo šele pod predsednikom Kirchschlagerjem, ko so bile rehabilitirane obglavljene selske žrtve in smo dobili tudi izse-Ijeci, ki smo bili pregnani dalj kot eno leto, uradna potrdila (Amtsbe-scheinigung).
V zadnjih letih se je ZSI trudila, da je prišlo s sodelovanjem celovške univerze in Slovenskim znanstvenim inštitutom do spominske knjige „Narodu in državi sovražni", kjer so sodelovali priznani avtorji in ki obsega tudi del spominov še živečih izseljencev, pa tudi dokumente in poročila iz let 1941 do 1945. V preteklem letu pa je Zveza slovenskih izseljencev sodelovala pri pripravah in načrtovanju, da bo letos le prišlo do postavitve spomenika o našem pregnanstvu. Tako je letošnja Tischlerjeva nagrada tudi temeljni kamen za njegovo izvedbo. Po dovoljenju občine pa se bo ZSI obrnila tudi še na druge slovenske ustanove in občine, iz katerih so bili naši rojaki pregnani, da bi doprinesli svoj delež, da spomin na naše najtežje dni ne bo zamrl.
Ker pa je prav te dni tudi obletnica smrti dolgotrajnega sodelavca in častnega člana dr. Francija Zvvittra, so predsednik in odborniki ZSI in tudi predsedstvo ZSO položili na njegov grob venec rož kot znak častnega spomina.
Pripravil Fr. Rehsmann
10
Kultura
petek, 9. februar 1996
Galerija Rožek
»Približevanje"
Poslikava dveh sten - leta 1956 - v glavni hali celovške železniške postaje, je povzročila hud škandal. Slikar, 29-letni Giselbert Hoke, tedaj še očitno pod vplivom Pabla Picassa, je samozavestno prenašal javno, odklanjajočo kritiko in celo poškodbo svojega dela. Razburjen „pravi“ Korošec je namreč vrgel steklenico črnila na stensko sliko. Vendar se je polagoma koroška javnost sprijaznila s freskami. Tako smo v tej obrobni deželi - razmeroma pozno in vendar - dobili možnost, seznaniti se z novim, abstraktnim slikarstvom.
Giselbert Hoke, izhajajoč iz nemške manjšine na Češkem, si je kupil leta 1961 razpadajoč grad ob Dravi, ga obnovil in se preselil z družino na Koroško. Našel je prijatelje širom po svetu - tudi v sosednji Sloveniji -, ki so mu tehtno pomagali pri umetniškem razvoju. Med osebne prijatelje šteje mdr. direktorja grafičnega bienala Zorana Kržišnika in akad. prof. Rika Debenjaka (1908-1987).
Poleg slikanja in grafičnih tehnik obvlada Hoke tudi tehniko emajliranja in vitraža. Njegova dela, predvsem večjega formata, srečamo širom po Evropi.
Od leta 1974 naprej je tudi redni profesor na graški fakulteti za arhitekturo, kjer vodi inštitut za umetniško oblikovanje.
Preobložen z delom se bolj redko pojavlja v koroški javnosti. Dolgoletni prijateljski odnosi med umetnikom in galeristko Šikoronja so pripomogli k organizaciji zanimive razstave. V galeriji so na ogled novejše slike in litografije manjšega formata. Ta dela so zelo osebna sporočila, neke vrste intimen umetnikov dnevnik.
Motivika je arhaično preprosta: pokrajine, stolpi, ptice, človeške figure, itd., likovna izpoved je mnogoplastna.
Že desetletja slikar Giselbert Hoke potrjuje v svojih delih kontinuiteto v izvirnosti profila in izražanja. To potrjuje tudi ta razstava.
Janja Zikulnig
Večer posredovanja umetnosti ..PRIBLIŽEVANJA11
v soboto, 10. 2.1996, ob 18. uri v Galeriji Rožek.
Dobrodošli!
Prešernova proslava v O
Kot običajno, se je tudi letos odvijala ,naša‘ osrednja proslava ob slovenskem kultrunem prazniku v ORF-teatru in to preteklo sredo zvečer.
Društvo slovenskih pisateljev / pisateljic, publicistov / publicistk in prevajalcev / prevajalk v Avstriji, Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza so skupno vabili na - pretežno - glasbeni program domačih (poustvarjajočih) umetnikov.
Slavnostni govor je imel Jani Osvvald. Okoli ponavljajočega se vprašanja: „Kaj bi bil France Prešeren danes?" je (ponekod bežno) omenil vrsto danes pogosto rabljenih pojmov in fraz. Lok je segel od ..zamenljivosti človeka s človekom", ..zamenljivosti identitete", „folklorizacije“ do „etnocen-trizma".
Nelagodno sem se počutil, ko je nekako nespoštljivo omenil slednja dva pojma, saj jenpr. ravno folklora botrovala nastanku mnogim glasbenim stvaritvam, jim vli-
Andrea VVuzella-Močilnik
Janez Gregorič
Društvo prijateljev revije Celovški Zvon:
Dr. Vospernik novi predsednik
Po štirih letih je bil v soboto, 3. februarja, v Tinjah spet občni zbor društva prijateljev revije Celovški Zvon.
Alojz Angerer
Člani društva so prerešetali trenutno stanje, malo usmerili pogled v prihodnost, predvsem pa zaupali vodstvo novemu predsedniku: dr. Reginaldu Vosperniku.
Dosedanji predsednik Janko Merkač se je na dostojen način poslovil. Zapušča urejeno hišo, čeprav je naklada revije malo padla (od 1700 na 1400 izvodov). Nova zunanja oblika se je obnesla, uredništvo revije je postalo močnejše in bolj samostojno. Tako kot pri podobnih kulturnih akcijah je revija krila dobro tretjino stroškov sama, preostalo prispevajo Mohorjeva družba in uradne subvencije iz Ljubljane in z Dunaja. V predračunu za leto 1996 naj bi krila revija sama celo polovico izdatkov.
Pri napotkih za nadaljnje delo je spomnil predsednik „na revijal-
no tradicijo, ki ima globoke korenine in visoke ideale." Celovški Zvon naj zbira avtorje, „ki iščejo resnico, si prizadevajo za pravičnost in spoštovanje stvarstva." Na svojstven način se je predsednik umaknil in priporočil novo
vodstvo:....da bi revija imela v
društvu elegantnejšega in sposobnejšega prijatelja."
Nato SO volili člani društva novi upravni odbor: Predsednik: dr. Raginald Vospernik,
podpredsednica: dr. Marija Spie-ler,
tajnik: Vincenc Gotthardt, blagajničarka: mag. Sonja Kra-mer-Šienčnik.
Nova člana Sveta revije sta s Koroškega mag. Zalka Kuchling in Horst Ogris.
Ob jubilejni 50. številki je glavni urednik revije, mag. Vinko Ošlak, strnil svoje smernice v dve pris-
podobi iz svetega pisma:.....po
mirjati učence, ki se bojijo nemir nega morja in jih prebujati, ko jit premaguje spanec na Golgoti. Njegove vizije so zvenele bo! realistično: obnoviti navdušenj* začetka in zagotoviti reviji širš družbeni sprejem. Vsaj najožj krog sotrudnikov naj bi pridobi nove naročnike (ali smo nago vorjeni vendarle vsi bralci revi je?!). Na Koroškem se ponuj* misel o ožjem sodelovanju ; nemškimi katoliškimi izobražen ci, ki nimajo svojega glasila: koti kretno bi bila možna povezava: revijo „Die Brucke", da bi si Ce lovški Zvon zagotovil tudi pod poro Deželne vlade Koroške. R* vija naj bi v letu 1996 posebn' poudarila socialno tematiko; d rti ga težišča se nadaljujejo: vare vanje življenja in stvarstva, od prava vsakršne diskriminacij* zavračanje nacionalnega egoif ma in nestrpnosti ter uveljavlja nje pravičnega miru.
Reviji želimo na poti v kulturn' prihodnost Slovencev uresničite skromnih kratkoročnih in visoki' daljnosežnih ciljev.
Kultura
Mojca Jenko
Kulturno pismo iz Slovenije
-teatru
la svežino^ in to, kar imenujemo „šarm“. (Špansko navdahnjena glasba je bila igrana tudi ob sami proslavi.) In Prešeren je zame največji, ko se mu dviga pesniški zanos v sinje višine in ko tam zazna, .da smo očeta enega si-
novi, ljudje vsi bratje, bratje vsi narodi". V teh blagoslovljenih trenutkih je združil navidez nezdružljivo: kozmopolitsko čutenje in narodno zavest, globoko vernost in svobodomiselnost, sočutje in razsodnost. Na ta način ni obogatil samo nas Slovence, temveč ves svet in to za vse čase.
Sam glasbeni program letošnje proslave je bil dobro zasnovan in kvalitetno zaigran: Janez Gregorič - kitara, Gunter Lenart - so-pransaksofon in Andreja VVuzella-Močilnik so igrali natančno, muzikalno in predano.
Lepo bi bilo, če bi bil oder ORF-teatra ob tako lepi priložnosti okrašen tudi z rožami, celotna prireditev bi s tem kar precej pridobila.
Andrej Feinig
Slovenija nujno v EU?
Nadaljevanje s 4. strani
izpostavljeno lego, ker je na križišču važnih severno-južnih in zapadno-vzhodnih prometnih Poti. Po svojih zgodovinskih in političnih izkušnjah pa Slovenija od-Hčno pozna tudi območje nekdanje Jugoslavije, ki bo po definitivni pomiritvi zelo zanimiv trg. Hude Preglavice pa bo gotovo povzročil tranzitni problem, ki bo še večji kakor v Avstriji.
Kdo bi imel največje koristi °d pristopa?
Podobno, kakor v Avstriji, se bo Povečala konkurenčnost, kar po-meni boljše pogoje predvsem za Potrošnika. Isto velja tudi za slovenske podjetnike, ki pa bodo Preživeli le, če so dosti iznajdljivi m Inovativni. Ni pa še mogoče napovedati morebitnih učinkov na določena področja, kot turizem ali storitveni sektor, medtem ko bo kmetijstvo gotovo izgubilo.
In kaj se bo spremenilo za nas Korošce?
Odpadle bi vse ovire, kar zadeva carino in osebno potovanje. f"udi politično in kulturno bi se izboljšali pogoji za tesnejše sodelo-vanje - mogoče v obliki nadregio-nalnega prostora.
Dvigajo se glasovi, tudi v Parlamentu, da bi slovenski kulturni praznik prestavili s pesnikovega smrtnega dne na 3. december - na njegov rojstni dan. Etično vprašljiv datum smo namreč Slovenci podedovali iz polpretekle zgodovine; leta 1945 je Predsedstvo SNOS rezglasilo 8. februar za kulturni praznik. Težko pričakovana samostojna Slovenija pa je dediščino iz Jugoslavije uzakonila (1991) in slovenski kulturni praznik razglasila za dela prost dan.
Ne glede na to ali slavimo Slovenci svoj kulturni praznik na Prešernov rojstni ali smrtni dan, sporočilo pesnikove zapuščine ostaja nespremenjeno. Svetovljanskemu in svobodoljubnemu pesniku v življenju ni bilo lahko, saj je na svoji koži doživljal trd Metternichov absolutizem, njegovo umetniško ustvarjanje pa je bilo nekaj tako novega in nenavadnega, da je v tedanjem slovenskem konservativnem okolju izzvalo močno literarno in moralistično nasprotovanje.
Ni naključje, da je Zdravljica, ki predstavlja vrh Prešernove politične poezije, postala uradna himna mlade slovenske države. Njena vodilna misel je namreč radikalna zahteva po svobodi slovenskega naroda, izhaja pa iz humanistične vizije enakopravnosti in prijateljskega sožitja vseh narodov ter pravice do samostojnosti. Prešeren je ostal tej viziji zvest do konca svojih dni. Verjemite, da mu ni bilo lahko verjeti v slovensko usodo sredi zatohlega habsburškega zakotja, sredi bolj nemško kot slovensko govorečih trgov, v kulturni osamelosti. Naj nam bodo zgled njegova pokončna drža in ideali, v katere je brezpogojno verjel.
S slovenskim kulturnim praznikom pa je povezano tudi vsa-
koletno podeljevanje Prešernove nagrade, najvišjega priznanja Republike Slovenije za dosežke v umetnosti. Tudi to priznanje je mlada država prevzela od svoje upravno-politične predhodnice. Ministrstvo za prosveto Narodne vlade Slovenije gaje uvedlo leta 1946, prvič pa podelilo 8. 2. 1947. Vsa ta leta so Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada prejemali posamezniki ali skupine v kulturni dejavnosti za zelo kakovostne stvaritve in za živ-
ljenjsko delo - kakor se glasi uradna formulacija. V vseh teh letih pa so se vedrila in oblačila tudi vremena nad podeljevanjem teh nagrad. Marsikdo od zaslužnih žena in mož ni prišel v izbor, nekaterim - marsikdaj preveč resnicoljubnim - pa je Slovenija zapela slavo, ko jih ni bilo več med nami.
Tudi letos se je zgodilo - kot vsako leto doslej. Upravni odbor Prešernovega sklada za leto 1995, pod predsednikovanjem Mirka Mahniča, je prejel 55 prijav: 18 za Prešernovo nagrado in 37 za nagrado Prešernovega sklada. Nato so mlele strokovne komisije (na književno, scensko, glasbeno in likovno umetnost) in predložile 7 umetnikov za Prešernovo nagrado in 11 za nagrado Sklada.
Upravni odbor je nato opravil dokončni izbor: nagrado Prešernovega sklada za leto 1995 so prejeli scenograf Marko Japelj, operna solistka Milena Morača, oblikovalec Zdravko Papič, igralec Brane Šturbej, pesnik Uroš Zupan in pisatelj Vlado Žabot, Prešernova nagrada pa je bila podeljena pesniku Venu Tauferju za literarni opus in baletnemu plesalcu Vojku Vidmarju za življenjsko delo.
Utemeljitvi za glavna nagrajenca:
Vrhunski baletni plesalec Vojko Vidmar živi in dela v baletni umetnosti že tri desetletja. Je zadnji iz generacije, ki sta jo na to pot pospremila nestorja slovenskega baleta Pia in Pino Mlakar (tudi Prešernova nagrajenca). Odlična klasična tehnika mu je odprla dostop do velikih vlog klasičnega in modernega repertoarja. Njegova izjemna občutljivost za človečnost in toplino, posebnosti in izjemna gibalna domišljija, povezana z inteligentnim premislekom, so njegov diapazon razširile, da je lahko ustvaril celo plejado izjemnih likov. Gostoval je na vseh baletnih odrih nekdanje Jugoslavije, po Evropi in ZDA. Kot iz revolta proti večkrat pretiranemu poveličevanju tujine je svoje znanje in umetnost razvijal doma in ostal zvest domačemu občinstvu. Ogromen opus, prepojen z
izjemno umetniško vztrajnostjo in nenehnim iskanjem, ga uvršča v vrh slovenskih gledaliških umetnikov.
Prerez skozi deset izvirnih pesniških zbirk Vena Tauferja kaže, da gre za pesnika, ki scela pripada tako otroški kot zreli dobi slovenskega pesniškega modernizma. Od prvenca Svinčeve zvezde iz leta 1958 pa do doslej zadnje zbirke z naslovom Še ode, ki je izšla pred nekaj dnevi, razkriva Taufer paradoksalno naravo človekovega bivanja, kjer se v ljubezni napoveduje smrt. Tauferjeva poezija izpričuje globoko in zanosno vero v dopolnitev človekovega bivanja skozi pesniško izrekanje vrednot in skrivnosti, ki jih hrani pesniška govorica. Ta poezija se zavzeto in notranje občuteno bojuje za večjo človeškost sveta, zato ni čudno, da je njen poetični naboj brezkompromisno odpiral prostor civilne družbe in prostor brez ideoloških obremenitev. Prešernova nagrada pesniku - pa tudi dramatiku in pomembnemu pesniškemu prevajalcu - je priznanje svobodomiselni, estetsko prodorni in umetniško pretresljivi ustvarjalnosti, ki že skoraj štiri desetletja bogati slovensko književnost s premišljenimi, vztrajnimi in globokimi zarezami.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■e**
Prešeren - to je vera v slovenstvo
Ta teden smo Slovenci praznovali. Leto je naokoli in zopet smo obudili spomin na našega velikana med velikani - na pesnika vseh slovenskih pesnikov in na enega največjih slovenskih duhov v zgodovini -na Franceta Prešerna.
Herbert Seher
RADIO/TV, PRIREDITVE
T	PETEK,9. februar Kulturna obzorja
A	SOBOTA, 10. februar Od pesmi do pesmi -od srca do srca
T E D	NEDELJA, 11. februar 6.30-7.00 Dobro jutro na Koroškem - duhovna misel (Dorica Lepu-schitz) 18.00-18.30 Dogodki in odmevi
E N	PONED., 12. februar EU in pospeševanje regij ob primeru kmetijstva na južnem Koroškem
V	TOREK, 13. februar Partnerski magazin
R A	SREDA, 14. februar Glasbena sreda Večerna 21.04-22.00 Primorski obzornik.
D 1	ČETRTEK, 15. februar Rož - Podjuna - Žila
U	PETEK, 16. februar Kulturna obzorja
©/m
Lk
š©B®§
NEDELJA
11. februar '96,13.30
PONEDELJEK, 12. februar 1996 TV SLOVENIJA 1, ob 16.20
•	Avstrijski embargo na izvoz orožja v Slovenijo še velja: lovcem greni življenje, obrtnikom pa niža promet
•	Samozavestnejši nastop in postopoma izpopolnjeno znanje slovenskega jezika - konkretna sadova gledališke in lutkovne delavnice v Fiesi
•	Slovenski kulturni praznik: slavnostni prireditvi v Celovcu in Železni Kapli
•	Koroška v sliki: dve novi knjigi - dva različna prikaza
•	Ob 40-letnici njegove smrti: Fran Eller, pozabljeni pesnik z Žile
Petek, 9. februar
ŽELEZNA KAPLA
Prireditev ob Slovenskem kulturnem prazniku pod geslom: „Bodiva vrtnarja lepših skupnih bodočih dni... “
Kraj: v farni dvorani Čas: ob 19.30
Spored bodo oblikovali: Igralska skupina „Zarja“, MoPZ »Valentin Polanšek", Smrtnikovi bratje, Barbara Plečko, Frančiška Novak - ples, Marjan Smrtnik-solist, Florentine Uneg - prečna flavta, Andrea PaternoR-klavir Slavnostni govor: Tomaž Ogris, vodja manjšinskega šolskega oddelka Režija: Poldej Zunder Prireditelj: SPD „Zarja“ in SPD »Valentin Polanšek11
DOBRLA VAS
Pustna seja - „Kanalškandal in druge zgodbe11 Čas: ob 19.30
Kraj: Rutar Lido pri Dobrli vasi Prireditelj: SPD Srce Sedež lahko rezervirate tel. 0 42 36/22 62-45 faks: 0 42 36/22 20
Sobota, 10. februar
ŠT. JANŽ
Monodrama »Dosje11 -Matija Logar
Čas: ob 19.30 Kraj: k&k center
Nedelja, 11. februar
Nastopajo: MoPZ »Šenta-nelski pavri11, žpz »Karantani-ja“-Prevalje, »Vokalni kvintet" Prevalje in MoPZ »Gozdar11, Črna na Koroškem Prireditelj: SPD Edinost
TRATA
Pustna prireditev za otroke in odrasle
Čas: ob 15. uri Kraj: pri Cingelcu na Trati Monogroteska „Butalci“ (Fran Milčinski)
Izvaja: Marijan Hinteregger Prireditelj: SPD Borovlje
ROŽEK
Igra: „Kaznovani soporog11 Nastopa: Gledališka skupina KPD Planina iz Sel Kraj: v gostilni VVoschitz na Muti
Čas: ob 19.30 Prireditelj: Kulturno društvo »Peter Markovič11 v Rožeku
Poned., 12. februar
CELOVEC
Informacijski večer: Uvajanje v kineziologijo »Brain-
Gym“ - Gibanje - vrata k učenju (P. Dennison) z gospo Josefine Pfeifhofer (kineziolo-ginja)
Kraj: v Pastoralnem centru,
10.-Oktober-Str. 25/1 Čas: ob 19. uri Prireditelj: Katoliška prosveta, Združenje staršev, LŠ Mohorjeva, Otroški vrtec »Naš otrok"
RADIŠE
Igra: »Marjetica in zmaj11
(Jana Milčinski)
Nastopa otroška gledališka skupina Šmarjeta Kraj: v kulturnem domu Čas: ob 10.30 (po maši) Prireditelj: SPD »Radiše11
PLIBERK
Koncert „Od Pliberka do Traberka11
Kraj: pri Florjanu v Vogrčah Pričetek: ob 19.30
ŠT. JAKOB
Cerkev in praznoverje (v
nemščini) Pogovor o različnih tokovih ezoterike Kraj: Regionalni center Čas: ob 19.30 uri
ŠT. JAKOB
Samoobramba - tečaj za ženske (10 večerov) Prispevek: 950,- šil.
Prijave do 2. februarja Kraj: Regionalni center Čas: ob 19.30 uri
Četrtek, 15. februar
CELOVEC
Sv. maša v spomin na ustanovitelja zbora Gallus in prvega dirigenta - dr. Franceta Cigana, žpk. Vinka Zaletela, dr. Julija Savellija, Joška Tisch-lerja, Janka Tischlerja, Urško Kassl, Folteja Kassla, Marijo Kassl, Poldeja Cvelfa in pokojne podporne člane, ki so vsi prispevali h kulturnemu poslanstvu mešanega pevskega zbora »Jakob Petelin Gallus" iz Celovca in podpirali njegovo delovanje.
Čas: ob 18. uri Kraj: v Slovenskem pastoralnem centru v Celovcu (kapela v Slomškovem domu)
CELOVEC
Klubski pogovori v Mode-stovem domu na temo: NSKS in narodna politika
Čas: ob 19. uri Prireditelj: Modestov dom
ZILJA
Predstavitev knjige Helene Ložar-Podlogar o svatbenih šegah Ziljanov „v adventu snubiti - o pustu ženiti" Kraj: v Kulturni stali pri Drumlnu na Zilji Čas: ob 19.30 Sodelujejo: domači pevci Prireditelj: SPD »Žila11, KKZ in inštitut »Urban Jarnik"
VOGRČE
Veseloigra v treh dejanjih
,,Moč uniforme11
Cas: ob 19.30 uri
Kraj: Pri Florjanu v Vogrčah
Nastopa: Gledališka skupina
KKD Vogrče
Prireditelj: KKD Vogrče
BILČOVS
»Butalci11 (monogroteska) Izvaja: Marjan Hinteregger Čas: ob 20. uri Kraj: gostilna pri Miklavžu v Bilčovsu
Petek, 16. februar
CELOVEC
Dan odprtih vrat
Čas: od 9. do 11. ure Kraj: Javna dvojezična ljudska šola
Sobota, 17. februar
ŠT. JAKOB V ROŽU
Lutkovna predstava: »Kapljica Mavrinka
(Lenčka Kupper)
Nastopajo: Lutke KPD Šmihel
Kraj: v farni dvorani Čas: ob 14.30 Prireditelja: SPD »Rož11, otroška mladina Št. Jakob Po igri: Pustna zabava z otroki za otroke z igro in s plesom. Krapi - pridite obče-ieni v šemo!
RADIŠE
Otroški pustni ples Kraj: v Kulturnem domu Čas: ob 14. uri Prireditelj: SPD »Radiše11
Nedelja 18. februar
ŠMIHEL
Pustovanje za otroke Kraj: v farni dvorani Čas: ob 14.00 Prireditelj: KPD Šmihel
ŠT. JAKOB
Pustovanje Kraj: v farni dvorani Čas: ob 14.00 Prireditelj: Društvo upokojencev v Št. Jakobu
ŽELEZNA KAPLA
Pustna prireditev
Kraj: v farni dvorani v Železni
Kapli
Čas: ob 19.00
Prireditelj: SPD »Zarja11 v Železni Kapli
Da Vam ne bo žal, za to bodo poskrbeli: igralci, plesalci, muzikantje, pevci, kabaretisti in še drugi pustni norci, kot so to odbornice in odborniki
PLESI
Sobota, 10. februar
ŠT. PRIMOŽ
Ples Danice
Čas: ob 19.30
Kraj: v Kulturnem domu Danica v Št. Primožu Igra: Alpe-Adria-Sekstet Prireditelj: SPD Danica
SVEČE
Pust s Kočno Pričetek: ob 20.00 Kraj: pri Adamu v Svečah Za ples igrajo: Briefelsdorfer Musikanten in Družina Gorit-schnig
Maske zaželene - MM Magic Mirko - Srečelov Prireditelj: SPD »Kočna11 v Svečah
Sobota, 17. februar, 20.00
GLOBASNICA
Ples SAK Kje: pri Šoštarju v Globasnici Pričetek: ob 20. uri Igrajo: enkratni „co-meback" Planinskega seksteta (Marica in Izidor Štern),
„Duo Peugeot" in dve drugi skupini. Vstopnice so na voljo v predprodaji.
m n i Enkraten H	1,'oT nastop
te v Globasnici
gTfiBiSfS
RAZSTAVA
ROŽEK
Giselbert Hoke -litografsko delo
Odprta od srede do nedelje, od 15. do 18. ure, do 25. 2.1996 Kje: Galerija Rožek
CELOVEC
Otvoritev razstave slik »Impresije11 dipl. inž. Janeza Osvvalda Čas: 15. feb., ob 19.30 Kje: Pri Joklnu, 1. nadstr. Prireditelj: KD Pri Joklnu Razstava bo na ogled do 5.3.1996
BEGUNJE
Razstava slik Saše Nabernik Kje: Galerija Avsenik
PRIREDITVE
Zvezna gimnazija in Zvezna realna gimnazija za Slovence v Celovcu
sporoča:
1.	Prijavni rok za vpis v 1. razred in višje razrede ZG in ZRG za Slovence v Celovcu se prične v ponedeljek, 19. 2. 1996, in traja do četrtka, 29. 2. 1995. Uradne ure so dnevno od 7.30 do 12. ure in od 13. do 16. ure, ob petkih od 7.30 do do 13. ure. Ob prijavi za sprejem je treba predložiti ravnateljstvu spričevalo prvega semestra 4. razreda ljudske šole, rojstni list in dokaz avstrijskega državljanstva.
2.	V naslednjih mesecih bo vodstvo ljudske šole javilo gimnaziji učni uspeh učencev, ki so se prijavili za vstop v gimnazijo. Nato bo ravnateljstvo gimnazije pravočasno obvestilo starše o sprejemu učenca oz. o potrebnih sprejemnih izpi-tih.Ti izpiti bodo v sredo, 3. julija 1996, in v četrtek, 4. julija 1996.
3.	Za vstop v višje razrede veljajo podobna pravila. Priporočljiv je v tem primeru razgovor z ravnateljem. Prestop iz glavne šole v gimnazijo je možen.
4.	V okviru šolske avtonomije bo vpeljan v šolskem letu 1996/97 glasbeni razred (3 ure namesto 2 uri glasbene vzgoje). S posebnim sprejemnim pogovorom naj bi otrok pokazal svojo usposobljenost za obisk tega razreda. Šola priporoča tudi učenje instrumenta. Pričakujemo, da bodo vsi dijaki, ki se bodo javili za glasbeni razred, obiskovali tudi zborovsko petje (2 uri tedensko).
Prijave za sprejem v gimnazijo lahko opravite osebno v šolski pisarni ali pa Pišete na naslov: Zvezna gimnazija in zvezna realna gimnazija za Slovence v Celovcu, Prof.-Janežič-Platz 1, 9020 Ce-lovec/Klagenfurt.
dv. sv. dr. Reginald Vospernik, ravnatelj
Višja šola za gospodarske poklice v St. Petru
Vpisovanje v Višjo šolo za gospodarske poklice in v Gospodinjsko šolo bo letos od 19. do 29. februarja.
Gospodinjska šola je smiselna alternativa k politehničnemu letniku in je močno življenjsko orientiran zaključek obveznega šolanja. Zato daje poseben poudarek praktičnim predmetom: računalništvu, obdelavi besedil, kuharstvu in strežbi, gospodinjstvu, predelavi tekstilij.
Višja šola za gospodarske poklice vodi v petih letih do mature in s tem odpre pot na Pedagoško akademijo in na vse univerze. Kot poklicno izobraževalna šola pa seveda tudi omogoča neposreden vstop v poklicno življenje v gostinskih, trgovinskih, bančnih, pisarniških ipd. službah. Po uvedbi šolske avtonomije pa ima izobrazbena smer poseben poudarek na turizmu in gostinstvu.
Pogoji za sprejem: Uspešno zaključena 8. šolska stopnja na ljudski šoli, glavni šoli ali gimnaziji. Vsaj osnovno znanje obeh deželnih jezikov. Za Višjo šolo sprejemni izpit, ki bo na šoli v četrtek, 4. julija 1996.
Prijave so možne osebno v šolski pisarni, po pošti ali po telefonu. Tiskovine za prijavo so na voljo v šolski pisarni, ki je vsak dan odprta od 8. do 15. ure, v sobotah do 12. ure, ali pa pri poklicnem svetovalcu na vaši šoli. Izpolnjene prijavnice oddajte osebno ali pa jih pošljite na šolski naslov vsaj do 29. februarja 1995. Priložite originalno polletno šolsko obvestilo ali od ravnatelja potrjen prepis.
Naslov: Višja šola za gospodarske poklice, Št. Peter 25, A-9184 St. Jakob, telefon 0 42 53 / 27 50, faks 27 50 15
dr. Janko ZERZER, vodja šole
Dvojezična zvezna trgovska akademija
Šola z evropskim izobraževalnim profilom
POT DO USPEHA
Šola nudi, kot druge trgovske akademije, solidno gospodarsko in splošno izobrazbo.
Značilnosti Dvojezične zvezne trgovske akademije:
•	bilingvalni pouk (nemščina, slovenščina)
•	pouk tujih jezikov (angleščina, italijanščina)
•	mednarodna šolska partnerstva
•	stiki s šolami in podjetji v prostoru Alpe-Jadran
Po 5 letih izobraževanja naša šola omogoča:
•	maturo
•	pravico do študija
•	obrtne upravičenosti
•	EU diplomo
Sprejemni pogoji: Zaključek 4. razreda glavne šole ali gimnazije, uspešen zaključek sprejemnega izpita.
Prijave od 19. do 24. februarja 1996. Sprejemni izpit 4. 7. 1996.
Prijavnice dobite v ravnateljstvu Dvojezične zvezne trgovske akademije, 9020 Celovec, Trg prof. Janežiča 1, tel. 0463 / 38 24 00
Mag. Maja AMRUSCH-HOJA, voditeljica šole
Izseljenci, pozor!
Bivše izseljence, ki doslej še niso napravili prošnje oziroma prijave na Sklad za žrtve nacizma (Nationalfonds der Republik Osterreich fijr Opfer des Nationalsozialis-mus, A-1017 Wien, Parlament), opozarjamo, da to še vedno morejo narediti. Potrebne formularje ima Zveza slovenskih izseljencev v Celovcu, Tarviser Str. 16/1, kjer je v ponedeljkih in četrtkih od 9. do 12. ure možno dobiti tudi pojasnila in nasvete za pravilno izpolnjevanje vprašalnikov.
Svetujemo, da se teh možnosti poslužite do konca meseca januarja.
Zveza slovenskih izseljencev
Nastopi učenk in učencev Glasbene šole
SOBOTA, 10. februarja
18*22 Škofiče, društvena soba
lOBEK, 13. februarja
1L22 Zilja, ljudska šola Straja vas
SBEPA. 14. februarja
12*22 Mohorjeva, ljudska šola
18*22 Globasnica, ljudska šola (skupno
z oddelkom Šmihel)
12*22 Modestov dom 13*22 Mladinski dom ŠETRTEK. 15 februarja 12-22 Pliberk, Posojilnica 18J32 Borovlje, pri Cingelcu E5IEK. 16. februarja 12-32 Bilčovs, ljudska šola
RAZNO
SOBOTA. 17. februarja
16.00	Št. Jakob, društvena soba
Srečanje mladinskih gledaliških in lutkovnih skupin
PFTFK 9. FEBRUARJA
8.30	„Jurka“ (Militarov) - Otroška gledališka skupina SPD „Srce“ Dobrla vas
10.30	„Vilinček z lune“ (Minoli) Gledališka skupina SPD Gorjanci, Kotma-ra vas
15.00	„Že, že, kaj pa poklic?1' (D. Dob-ričan) - Mladinska gledališka skupina ..Planina" Sele
Kie: Modestov dom. Celovec
19.30	..Kaznovani soprog11 (Moliere) -Gledališka skupina KPD ..Planina11 Sele Kie: Mladinski dnm. Celovec
8.30	..Marjetica in zmaj11 (J._Milčinski) -Otroška gledališka skupina Šmarjeta v Rožu
10.00	..Mačeha in pastorka11 (Brenkova) - Otroška gledališka skupina KKD Vogrče
11.30	„Mala čarovnica, ki ni mogla biti zlobna11 - Otroška gledališka skupina KPD Žvabek
Kie: Tischlerieva dvorana. Celovec
SOBOTA. 10 FEBRUARJA
8.30	„Je zemlja naša last11? Šel je popotnik skozi atomski vek (Bor)Zgovor indijanskega poglavarja Seattleja amer. predsedniku
Kie: Modestov dom
10.00 ..Kapitan Piplfox“ (Dušan Rado-
vič) - Mladinska gledališka skupina SPD Radiše
Kie: Mladinski dom. Celovec
Jezikovne počitnice
za mlade od 10. do 16. leta od 30. junija
do 20. julija ‘96 v Novem mestu
Prijave soreiema: Krščanska kulturna zveza, 10,-Oktober-Str. 25,
9020 Celovec, tel. 0463 / 51 62 43 Naša ponudba: tri ure pouka dnevno (razen v soboto in nedeljo) - skrbno izdelan učni program, prikrojen potrebam otrok -polna integracija v vestno izbrano družino z otroki v isti starosti - ves čas tečaja oskrba in pomoč našega spremljevalca -spoznavanje dežele in ljudi na kratkih izletih - možnosti za šport in razvedrilo, srečanje z mladimi - prevoz v Novo mesto in nazaj
Kam v semestralnih počitnicah?
Od 18. do 23. februarja lahko s Katoliško mladino obiščeš Rim. Vodijo: dekan Peter Sticker. Lidija Kapp, Gabi Amruš, Nadja Baumgartner. Cena: (vožnja, polpenzion) pribl. ATS 2.600,-Prijave sprejema do 2. februarja Katoliška mladina, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec, telefon 0463 /51 11 66 18.
Petek, 1. marca 1996, od 18. do 22. ure, sobota, 2. marca 1996, od 9. do 17. ure Schufilerjeve soli - mineralne snovi za življenje (seminar v nemš.čini)
Kraj: Regionalni center Št. Jakob, farna dvorana
Rok prijave: do torka, 20. februarja 1996
IMPRESUM
NAS TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo ..Narodni svet koroških Slovencfev", ki ga zastopata predsednik Nante Olip in 25/h/ni' *a*nik Franc Wedeni9' 9020 Celovec’ 10.-Oktober-Stra6e
Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer (namestnik glavnega urednika), Franc Sadjak (urednik), Marjan ,®ra (fotograf), Karl Sadjak (oglasni oddelek), vsi: 9020 Celovec, 'O.-Oktober-StraOe 25/IV.
Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 Viktring, Adi-Dassler-Gasse 4, telefon 0463/292664. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, 10.-Oktober-Stra6e 25/IV, 9020 Celovec: telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28. Telefaks: 0463/51 25 28 - 22.
Letna naročnina: Avstrija 440,-; Slovenija 3000,- SIT; ostalo inozemstvo 750,- šil.; zračna pošta letno 1000,- šil.; posamezna številka 10,- šil.; Slovenija: 100,- SIT.
w
od petka, 9. februarja, od 15. do 18. in od 19.30 do 22.30, do sobote, 10. feb., od 9. do 12. ure
Schufilerjeve soli Voditelj: Thomas Feichtinger
od petka, 9. februarja, od 18. ure do sobote, 10. feb., do 17. ure
Biblični tečaj - med antiko in biblijo
Predavatelj: prof. dr. Kajetan Gantar
v sob., 10. feb., od 9. do 18. ure
Slikanje na steklo Voditeljica: Erika Malle
v soboto, 10. februarja, od 14.30 do 18. ure
Žarišče družina, nem. „Ravnanje s strahom - pomoč s pravljicami11 Predavateljici: mag. Annette VVeishaupt in mag. Marisa Sprin-ger
v nedeljo, 11. februarja, ob 14. uri Srečanje romarjev v Izrael Duhovna in organizacijska priprava
v poned., 12. februarja, ob 19.30
Revma - možnosti zdravljenja Predavatelj: dr. Friedrich Paulak, Celovec
v sredo, 14. februarja, ob 19.30
Prihodnost Avstrije ob vznemirljivih dogodkih v cerkvi in državi
Predavatelj: dr. Fritz Czoklich, nekdanji urednik Kleine Zeitung
v četrtek, 15. februarja, ob 19.30
Literarni večer s pisateljem Francem Innerhoferjem Moderator: Janko Ferk
w®W
OGLASA
‘ mer
9020 Celovec / Klagenfurt KarfreitstraBe 15 Telefon 56 8 41
Iščemo natakarico
z znanjem obeh deželnih jezikov.
gostilna PRI TRKLNU
(družina Rakuschek) v Selah-Borovnica
Plača in delovni pogoji po dogovoru.
Telefon (0 42 27) 71 01
14
Šport
Naraščaj je podstavek vsakega kluba, kljub temu je prav to pomembno delo pogosto zanemarjeno.
Nogometna šola se začne že pri najmlajših.
Najboljši trenerji k naraščaju
Poleg nogometne šole naj bi bila v ospredju dela trenerjev našega naraščaja tudi narodnopolitična vzgoja.
■^■emelj vsakega nogometnega kluba je naraščaj, brez katerega
I klub ne živi, pač pa le nekako životari. To ni le mnenje koordinatorja naraščaja SAK dr. Ivana Ramšaka, pač pa dejstvo, ki ga opažamo tudi pri nekaterih naših klubih. Odgovorni v klubih se sicer trudijo in zbirajo mlade za eno ali drugo ekipo naraščaja, toda primanjkuje jim strokovnjak v obliki izšolanega trenerja. Pogosto se morajo zadovoljiti s prostovoljno osebo brez posebne izobrazbe za nogometno šolo (in so je konec koncem tudi veseli). Toda, kako se naj razvija perspektiven mlad nogometaš brez osnovnega in načrtovanega nogometnega šolanja? To pa ni le pomanjkljivost pri naših klubih, pač pa pri skorajda vseh v Avstriji. Celo naraščaj prvoligašev ni vedno vzorno organiziran in obdarovan s strokovnjaki, tudi tam so pogostna rešitev amaterji ali nekvalificirani trenerji.
Težave z denarjem. Kakor po navadi je vzrok razvoja denarne narave. Kateri nižjeraz-redni klub si lahko privošči kvalificiranega trenerja za naraščaj, ko pa ga je treba plačati - pogosto primanjkujejo denarna sredstva že za člansko moštvo. Še teže je pri klubih, katerim je na voljo več ekip naraščaja; tam je potreben pravi trenerski štab.
SAK je v tem oziru že spre-
Vzorno je delo z naraščajem v Biičovsu.
menil mišljenje, saj ima že nekaj let vzorno organiziran naraščaj (v obliki centrov) in trenerje z izpiti. Prvenstveno tekmuje trenutno 13 naraščajnih ekip; če upoštevamo tudi U 19, je to nad 180 nogometašev, katere morajo odgovorni pri SAK oskrbovati s kvalificiranimi trenerji. In to jim kar dobro uspe, kajti na primer Mirko Oraže, Miha Kreutz, Janko VVoschitz, Kristijan Lopinsky, Silvo Kumer, Pavle Štekl, Slobodan Djurič idr. sodijo nedvomno med najboljše trenerje naraščaja na Koroškem - poleg tega imajo vsi potrebne trenerske izpite, Mirko Oraže celo državnega. Kako resno jemlje SAK delo z naraščajem, je razvidno še iz dejstva, da je zanj pridobil še strokovnjaka dr. Ivana Ramšaka, ki v vlogi koordinatorja nadzoruje celoten naraščaj. Da je pot, katero so odgovorni pri SAK zaorali za naraščaj v zadnjih letih, pravilna, dokazujejo nadpovprečni napredki posameznih mladih nogometašev in seveda tudi prvenstveni uspehi.
Ena izmed številnih ekip naraščaja
Šmihelu (levo trener Gostenčnik).
40 % za naraščaj. Koliko pa SAK stane vzdrževanje celotnega naraščaja? Predsednik SAK dr. Roland Grilc: „Okoli 40 % celotnega letnega proračuna kluba!" Na prvi pogled zveni to nekoliko pretirano, toda če natančneje upoštevamo vse potrebe naraščaja, je omenjeni odstotek predsednika Grilca kar resničen. Tako je na primer potrebna osnovna oprema za vseh 180 mladih nogometašev, čeprav mnogo prispevajo tudi starši. Ogromni so izdatki tudi za najem igrišč in slačilnic, plača sodnikom in nenazadnje seveda kvalificiranim trenerjem. „Brez pomoči staršev pa kljub temu ne bi šlo," pravi vodja centra Pliberk Silvo Kumer, ki si posebej prizadeva za vse bolj pomembno vključevanje staršev v veliko družino mladih nogometašev SAK.
Če se govori o naraščaju, se vedno postavlja tudi vprašanje o pravilnem času, kdaj naj bi mladi nogometaši prestopili v člansko ekipo. Sigi Hobel (trener članske
ekipe iz Bilčovsa in velik pospeševalec mladih igralcev): „Odvisno je od zmogljivosti in telesne pripravljenosti mladega talenta, in seveda od razreda, v katerem tekmuje članska ekipa. Osebno tedensko vpokličem dva ali tri perspektivne igralce iz ekipe U 16 in jim dam možnost tekmovanja v naši dru-v gi ekipi. Zanj je to mali cu-krček in jih zato še dodatno upogumi. Skok v prvo ekipo pa je nedvomno dolgoročnejši!" Nasplošno pa je v Biičovsu delo z naraščajem dobro, čeprav tudi tam manjka eden ali drugi kvalificirani trener. Podobno je v Globasnici, v Dobrli vasi in tudi v Železni Kapli. Boljše je v Šmihelu, kjer Kuežnik in predvsem Gostenčnik opravljata odlično delo. V Selah pa se trenutno vprašanje trenerja ne postavlja, saj klub nima prijavljene na-raščajne ekipe (zaradi pomanjkanja domačih mladih igralcev).
Vsekakor se vidi, da je naraščaj večinoma uspešen le tam, kjer je v ozadju prizadeven in kvalificiran trener. Potrebno pa je dodati, da tudi nekateri trenerji brez posebnih trenerskih izpitov uspešno opravljajo delo.
Naloga trenerja pa ni le učiti mlade športnike nogometa, pač pa tudi vzgoja. Predvsem pri SAK je „do konca pubertete igralcev v ospredju narodnopolitična vzgoja, šele potem stopajo v ospredje športni cilji," pravi dr. Ramšak.
15
Šport
Dob dobil derbi proti Hypu s 3:0 - sedaj že blizu 2. mesta
Po senzacionalnem nastopu Dobljanov na koroškem derbiju proti Hypu, katerega so dobili s 3:0 (15:11, 15:7, 15:8), so se odprla vrata za nastop v evropskem pokalu.
Po začetnih težavah v play off-tekmovanju so se Dobljani očitno ujeli, nenazadnje po presenetljivo jasni zmagi s 3:0 proti Hypo iz Celovca na koroškem derbiju. Ekipa trenerja Ivartnika je v gimnazijski dvorani v Št. Pavlu presenetila z igro, kakršne navijači °d nje že dolgo niso videli več: Popolnoma zbrano, borbeno, uspešno v bloku, prav tako v sprejemnanju, poleg tega je bila v'dna volja do zmage pri vsakem jgralcu. Se posebej v ospredju je j3'1 Bojan „Terminator“ Mlakar, ki je nadvse uspešno zabijal žogo aa žogo v nasprotno polje. Pohvale vreden je bil tokrat tudi nastop drugega legionarja v moštvu kapetana Micheua, Alana Adžo-'nča, ki je tokrat silovito dokazal, kaj vse zmore.
Z zmago protim Hypu so si Domijani sicer položaj mnogo izbolj-
šali, toda za dosego že odpisanega drugega mesta (po vsej verjetnosti pomeni to mesto kvalifikacijo za evropski pokal), je potrebno še najmanj nekaj tako zbranih in uspešnih tekem kakor na tem koroškem derbiju.
Že v soboto je na sporedu ključna tekma na tujem proti Trans-verju (ob 19. uri v Himbergu), kjer šteje samo zmaga. Trasver je sicer izredno močna in neprera-čunljiva ekipa, toda Dobljanom je že jeseni uspela senzacija, ko so na tujem dobili tekmo s 3:1. Ponovna zmaga bi pomenila velik korak naprej, mogoče bo celo odločilna za dosego 2. mesta. Jasno, da zaradi tega tečejo priprave Dobljanov na tekmo s popolno zbranostjo, po vsej verjetnosti bodo ekipo spremljali tudi nekateri zvesti navijači, ki naj bi bili igralcem moralna podpora na tekmi.
Bojan „ Termina tor “ Mlakar (levo) in Alan Adžovič sta proti Hypo še posebej blestela.
Zvezna liga (play-off)
1.	Enns	4	4	0	12	2	21
2.	Transver	4	22	8	6	16
3.	Dob	4	2	2	8	6	14
4.	Hvpo	4	2	2	7	8	12
5.	Gleisdorf	4	13	5	10	7
6.	Innsbruck 4	13	311	7
■	Osmina finala avstrijskega odbojkarskega pokala: Dob-Innsbruck 3:0 (15:10,16:14,15:7).
Nasprotnik Dobljanov v četrtfinalu pa je Enns (25. februarja v Ennsu).
■	Zadnjih šest tekem v tekmovanju play-offa:
Transver - Dob, Gleisdorf - Dob, Dob - Enns, Innsbruck - Dob, Hypo - Dob, Dob - Transver.
smučanje.
Za Užnika srebro in bron
Avstrijsko juniorsko prvenstvo ua Arlbergu - medtem ko je Užnik v SG izpadel, je dan navrh v veleslalomu zabeležil izvrstno uvrstitev. Po prvem teku je celo vodil, čeprav so bili na startu tudi tekmovalci, ki tekmujejo za evropski in celo za svetovni pokal, (j 2;teku pa ni bil popolnoma kos uoljši prekinitvi pred svojim nasto-Porri, kljub temu je bil še drugi.
1 udi slalomsko progo je dobro iz-Pejjal ter zabeležil 3. mesto. Podobno dobro je nastopal Užnik na dveh slalomih primerjalnega tekmovanja juniorjev v Lenggriesu. v prvem slalomu so mu za zmago manjkale komaj 3 stotinke se-Kunde, v drugem pa 13 stotink sekunde. V svoji starostni skupini Pa je bil jasno najboljši.
Tudi Tatjana Zablatnik je bila Konec preteklega tedna uspeš-na: saj je v Innerkremsu (Indu-striecup) v skupini mladink II zabeležila 3. mesto. Zablatnik: „Z ozirom na dejstvo, da le redko treniram - zaradi šolskih obveznosti - sem letos z nastopi zelo
Presenečena!'4
dan bilčovške LŠ - zma-. 4ač6tnice: 1. v Andreja Paril; k|.,et.mkl: Jakob Jesenko; otroci I (de-ff'*-V’ Corina Stromberger; otroci I MeKpatrik Guantschnig; otroci II
kleta): Eva Maria Linder; otroci II
PRIPRAVLJALNA DOBA SAK V ZNAMENJU POŠKODB
Poleg Blajsa so se poškodovali še Šmid, VVuntschek in Eberhard
Lista poškodovanih: VVolbl, Petschenig, Blajs, Šmid, VVuntschek, Eberhard.
Pripravljalna tekma proti Pliberku (1:1) je bila vse drugo kakor razveseljiva. Trenerja Kirisitsa ni razburila le slaba predstava igralcev SAK, pač pa tudi dejstvo, da se je težje poškodoval Blajs, ki si je v dvoboju nesrečno poškodoval minisk. Toda Blajs je imel srečo v nesreči, saj si poleg mi-niska ni poškodoval vezi, kar bi čas okrevanja bistveno podaljšalo. Tako je po atroskopiji bolnišnico v Celovcu kaj kmalu zapustil, kljub temu mu je odgovorni zdravnik prepovedal treninge v prihodnjih treh tednih. Blajs bo torej teden pred začetkom prvenstva (8. ali 9. marca) trenerju Kirisitsu zopet na voljo, žal pa mu bo primanjkovala telesna pripravljenost, tako da je vprašljivo, ali ga bo na prvi tekmi sploh že lahko upošteval. Poleg Blajsa so poškodovani še Šmid (oteklina na kolenu), VVuntschek (težave z živcem v križu) in Eberhard (poškodba prsta na nogi). Vsekakor nesrečna pripravljalna doba SAK.
Z ozirom na dejstvo, da se kader po prestopnem roku ni bistveno povečal, še dodatno boli trenerja Kiristitsa in Saviča vsaka poškodba posameznega igralca. „Toda stokati ne pomaga," pravi pomožni trener Rade Savič ter poziva zdrave igralce, da le-ti še bolj intenzivno in zbrano delajo. Hkrati pa obžaluje, da se v prestopnem času ni pridobil močan napadalec. „Sedaj personalne težave lahko nadoknadimo le z intenzivnostjo trenigov," pravi Savič.
Na priprave žalibog slabo vpliva zimsko vreme, saj SAK nima možnosti pravega treninga na igrišču. V primerjavi z dunajskimi ali zgornjeavstrijskimi klubi, ki že sedaj trenirajo na zelenih igriščih, je to še dodatna slabost SAK v boju za obstoj v II. zvezni ligi.
Tri tedne
odmora -Tonči Blajs.
NOGOMET V DVORANI
SAKU 12 v drugem krogu
Konec preteklega tedna se je pričelo prvenstvo v dvorani tudi za fante pod 12 let. SAK je nastopil s tremi ekipami. Najmočnejša ekipa, v kateri igrajo najboljši igralci iz Pliberškega centra, je edina dosegla 2. krog, ki ga bodo odigrali 25. februarja. V 2. krog se je povzpela tudi ekipa Globasnica I. V nedeljo, 11. februarja, pa v dvorani tekmujejo fantje pod 10 let, pri katerih bo SAK nastopil z dvema ekipama, SAK I (trener Bernard Olip) in SAK II (trener Robert Germ). Od 19. do 22. februarja so vsi fantje iž Pliberškega centra na pripravah v Medulinu na Hrvaškem.
ŠAH_______________________
Zmaga SŠK „Obir“, SŠZ neodločeno
V 2. krogu končnice tekmovanja za koroško šahovsko prvenstvo v 1. razredu vzhod sta obe slovenski ekipi nadaljevali z uspešnimi nastopi. Moštvo SŠK „Obir“ I iz Železne Kaple je z visoko zmago (6,5:1,5) proti Raiffeisen iz Celovca z 12,5 točke prevzelo celo vodstvo na lestvici, šahisti Slovenske športne zve-ze/Carimpex I pa so dosegli neodločen rezultat 4:4 proti Mož-berku in zasedajo z enajstimi točkami cidlično 2. mesto.
Za SŠK „Obir“ so tokrat zmagali: D. Jakovič, H. VVolte, W. Moser, A. Karner, J. Janschou in H. Stossier, remiziral pa je H.-Ch. VVolte. Pri SŠZ/Carimpex so polno točkovali S. Kovač, Arnold Hattenberger in D. Lukan (mati-rala je nasprotnika v šestih potezah), remizirala pa sta R. Reichmane in A. Vukovič.^
Drugo moštvo SŠZ pa je nastopilo na Bistrici v Dravski dolini in je doseglo neodločen rezultat (2,5:2,5).
KOŠARKA__________________
Vse tri ekipe SAK slavile zmago
Juniorji so premagali WSG Radenthein s 115:28, mladinci VVolfsberg z 91:51 in šolarji Trg z 51:41. Za šolarje SAK je bila to prva zmaga v koroški šolarski ligi, zaradi česar je bilo tudi veselje veliko.
Zmaga mladincev pa je imela grenak priokus, saj se je proti koncu prvega polčasa ponovno poškodoval Tomaž Jager, tako da ni mogel nadaljevati z igro. Verjetno bo manjkal ekipi tudi v prihodnjem krogu.
Modestov dom je praznoval
FRLOZEV LUKA
Vlada je sklenila, da bomo morali varčevati in kar krepko potegniti za pase. Saj ne nasprotujem, pa tudi zdravnica mi je rekla, da moram shujšati; post bo za to zlata priložnost. Le to mi naj kdo razloži, kako dopovedati ljudem, katere so leta in leta zavajali v zapravljivost, pri čemer je vlada bila slabi zgled, naj kar čez noč spremenijo navade. Saj se je reklo, da je vse zastonj. Vladi bi pa svetoval, naj bo zgledna in naj državi prihrani nekaj ministrstev z birokracijo vred.
Pri načrtovani deželni razstavi v Borovljah se menda zatika zaradi slovenščine. Pristojni koroški , kulturni referent Michael Ausser- ; winkler, obenem predsednik SPO, lahko pokaže, kod ga je.
Letos je bil praznik Modestovega doma drugačen, saj je bila ravno na ta dan svečnica. Zato smo začeli s procesijo - vsak s svojo svečo v rokah smo šli okoli doma. Po sv. maši, ki sojo oblikovali mlajši gojenci in gojenke doma (vodstvo Andreja Lepuschitz), seje začel program z geslom „V cvetju življenja". Domski zbor pod vodstvom Romana Verdela je za-i pel pesem „Ostani z nami". Pantomimo „Die Puppen" je režirala vzgojiteljica Renata
Kraut, zaigrali pa so jo mlajši gojenci in gojenke doma. Ogledali smo si tudi ples skupine „Looser‘‘ (mentorica Rosvvita Štern). Vzgojiteljica mag. Ludmilla Kjjk Sturm je režirala igro »Razbojniki iz kardemomme", odigrali so jo starejši in mlajši gojenci in gojenke. Za konec pa smo prisluhnili skupini „Pro-test" (mentor Marko Štern). Prav je, da se pripravljajo takšne prireditve, Hfip saj se na ta način ohranjajo tudi stiki s starši in prijatelji. w	Marija Kos
Smučarsko veselje na Peci
Smučarska regija jug
Smučišče - v višini 2114 m - je idelano za začetnike kakor tudi za profesionalce. Smučarjem so na razpolago 5 vlečnic. Atrakcija je nedvomno 8 km dolga smučarska proga v dolino. Kdor želi izboljšati svoje smučarsko znanje, temu je na razpolago smučarska šola, za otroke pa tudi smučarski j V	otroški vrtec.
-AŽB	Na vse ljubitelje tekaškega športa čaka
g»ly*8jl|| 20 km dolga steza, v višini 1900 m pa ^fUŠl 1,7 km dolga steza. V bližnjem turističnem centru Bistrica-Peca se vsak Ijubi-telj narave lahko sprehaja ali zabava s sankanjem ali z drsanjem po ledu.
Informacije:
Talstation Kabinenbahn Petzen
tel.: (0 42 35) 22 46 fax: (0 42 35) 407 922
Posebna ponudba za družine
z več otroki
Otroške cene veljajo samo za prva dva otroka, za nadaljnje otroke je smučanje brezplačno.
Pogoj: otroci morajo biti v spremstvu staršev (očeta ali matere)
Peca: Snega dovolj tudi v dolini!
Neskaljeno veselje na progah čaka na vsakega smučarja. Za to skrbijo enovrvna krožna žičnica s kabinami po 6 ljudi, 5 vlečnic in na novo narejena naprava za umetni sneg. Kot alternativa. Enovrvna krožna žičnica in vlečnice delajo vsak dan!
Smučarska proga v dolino je v dobrem stanju! Vsako sredo in vsak petek se lahko do 21. ure smučate tudi ob umetni osvetljavi in disco-glasbi. Na razpolago je tudi tekaška steza v dolini (20 km) in na vrhu (1,7 km)!
kat>
Z enovrvno krožno žičnico na družinsko smučišče