I Predlog za ptiselmo točko v razpravi o investicijah — Tovariši, postati moramo bolj samokritični, zatorej prosim, da vsak kritizira sebe! Karikatura: ANDREJ NOVAK Tretja seja ck zkj POSTAVITI REFORMO NA LASTNE NOGE! Ob koncu minulega tedna je bila v Beogradu tretja seja CK ZKJ, na kateri so člani razpravljali predvsem o perečih problemih izvajanja gospodarske reforme in o vlogi in odgovornosti komunistov pri uresničevanju ciljev, ki smo si jih z njo zastavili. Po dvodnevni razpravi je CK zaključil prvi del te seje, drugi del pa se bo začel 11. marca. Med tem časom bo posebna komisija pripravila predloge sklepov o stališčih ZKJ do problemov gospodarske reforme in o nalogah komunistov pri izvajanju teh sklepov. ■f, vodno besedo na zasedanju j ^ ZKJ je imel tovariš Tito, ki s? Poudaril, da smo gospodar-5° reformo izvedli predvsem Jl'adi izboljšanja življenjskega j^darda delovnih ljudii in da ,,/hmo prav zato pri razreše- vani,. ________________________ šanj niu vseh materialnih vpra-reforme imeti pred očmi predvsem interese naših delovnih ljudi. V času, ko smo šele postavljali ekonomsko podlago za našo industrializacijo, so se bili naši ljudje pripravljeni odreči mnogočesa, da dobimo industrijo. Zdaj pa vedo, da materialno bazo za naš razvoj že imamo in zato si nočejo več za- S « sw2*e»«*Bhae*ii»eeii*e»e»aaiieiiiieiisemieiei*eBeeeeee»i S Ugotovitve, ki smo jih slišali z govorniške tribune tretje plenarne seje Centralnega komiteja Zveze komunistov so izrednega pomena ne zato, ker so nam morda odkrile stvari, ki jih še nismo poznali, temveč zaradi trdne odločnosti plenuma, da morajo iz njih izvirati dejanja, ki jim bodo dala življenje. Plenum je pribil, da med besedami in dejanji Zveze komunistov in vseh njenih članov ne sme biti razlike. Iz vsakdanjega življenja poznamo ljudi, ki eno govo-rijo, drugo pa delajo. Takim ljudem pravimo hinavci in jim z vso pravico odrekamo svoje zaupanje. Zakaj bi ravnali drugače pri tistih' članih ZK, ki se izrekajo so sklepe in načela forumov, v praksi pa jih ne izva- Enotnost besed in dejanj to jo? In če se hinavcem ogibamo v našem osebnerh življe-niu, zakaj naj bi potem v političnem življenju poverjali Sankcije — od najnižjih do najvišjih — tistim ljudem, ki eno govorijo, drugo pa delajo? „ Ti ljudje ploskajo, ko se naši forumi odločijo za zo-zenje preširoke investicijske fronte, ki je globoko zarezala v življenjski standard delavnih ljudi. Toda ko bi ^orali zožiti tudi »svoje investicije«, ne izbirajo sredstev, tio *e temu izognejo. » Ti ljudje odobravajoče kimajo, ko na forumih poslu-sai° govornike, ki se borijo za enoten jugoslovanski trg, ?° integracijska gibanja, ki bi prerasla ne samo meje Komun, temveč tudi meje republik in ploskajo, ko se oznanja potreba nemotenega poslovanja bank na ozemlju cle države. Toda, ko se vrnejo domov, nadaljujejo po .‘areni: na »njihovem« področju nimajo kaj iskati pod-tjCtja Sz »tuje« komune«, kaj šele iz »tuje« republike, enarni zavod na »njihovem« področju pa lahko investira enar samo in izključno na tem področju... Te primere smo navedli, misleč na delo raznih funkcionarjev. Tovariš Tito je pač vedel, kaj govori, ko je ® plenumu izjavil, da so ena glavnih ovir pri doseda-vlVn izvajanju gospodarske reforme bili nekateri ljudje v novih Zveze komunistov, ^ ® Sem pa smo prišli do druge zelo pomembne za-teia^’j izrečene na tretjem plenumu Centralnega komi-Spj ' morajo kritiki slediti dejanja, to se pravi kon-e?U) nCE' pr* te3 kritiki ne sme biti dvojnih meril — hi j z,a »vodilne«, drugo za »navadne« člane ZK. Vsak, lika • napake’ mora za te napake tudi odgovarjati, raz-vsek if Zoh,co samo v posledicah teh napak, te pa so Kon*i?r mnogo hujše, kadar jih zagrešijo »vodilni«. m0 ^kvenca teh napak potem seveda ne more ostati sa-tudi n p°dročju partijskih kazni, temveč se mora odraziti i>er>n J* funkcijah, ki jih posamezniki zavzemajo v druž-a°-pohticnem življenju. so praV-Jli Vndje — je dejal tovariš Tito na plenumu — v Ua-e lin?. oc?ni}i, kaj je gospodarska reforma prinesla nali' zat'>en^e- *n 80 prš nienem izvajanju pravilno rav-Vodliniu,. pa imajo pravico, da to zahtevajo tudi od ljudi v republikah in v federaciji. epričani smo, da bo 1 . ■ vv-lj ■ • ■ ' . VSEH tl m Čerlek, 3. marca 1966 ŠL 8, leto XXH i tegovati pasov, saj vedo, da se njihov položaj lahko postopoma, vendar, pa nenehno izboljšuje. In če so delovni ljudje razumeli cilje reforme in zavzeli pravilno stališče pri njenem izvajanju, potem lahko upravičeno zahtevajo to tudi od vodilnih organov in ljudi v republikah in v federaciji. Predvsem pa imajo pravico to zahtevati od vseh članov ZK, ki ne more dovoliti, da so nekateri njeni člani na jeziku za reformo, v praksi pa so pri njenem izvajanju pasivni, ali pa celo proti reformi. Besede in dejanja komunistov — je poudaril tovariš Tito — se morajo ujemati in zato je potrebno zaostriti disciplino komunistov pri izvajanju sklepov vodstev ZK. Zaostriti bo treba kritičen odnos do napak, ki jih pri, svojem delu delajo člani ZK, ne glede na to, na kakšnem položaju so, oziroma kakšno delo opravljajo, pri tem pa bo moralo biti ocenjevanje dela vodilnih komunistov še strožje, saj imajo tudi njihove napake večje posledice, kot pa jih imajo napake ljudi, ki niso na vodilnih položajih. ŠKODLJIVE INVESTICIJSKE AMBICIJE — GLAVNA OVIRA IZBOLJŠEVANJU ŽIVLJENJSKEGA STANDARDA Tovariš Tito je dejal, da je bila ena izmed največjih pomanjkljivosti našega dosedanjega gospodarskega razvoja v tem, da smo sicer planirali naše investicije in postavljali meje investicijskih možnosti, ki pa smo jih nato stalno presegali. Vložili smo ogromno sredstev v naš gospodarski razvoj, vendar precejšen del investicij ne prinaša sadov, kar seveda negativno vpliva na življenjsko raven delovnih ljudi. O investicijah so odločali politični činitelji, ki so (Nadaljevanje na 2. strani) OB 8. MARCU: DA BI BILI V TEM LETU BOLJ UČINKOVITI V RAZREŠEVANJU TISTEGA, KAR PODALJŠUJE PROIZVAJALKAM DELAVNIK POZNO V NOCII. RAZGOVOR Z OTMARJEM TUPYJEM — GLAVNIM DIREKTORJEM KLI LOGATEC____ Dosledno v reformo V času po gospodarski reformi se je položaj lesno predelovalne industrije precej poslabšal. Proizvajalci končnih izdelkov obračunavajo dolar po 1320 do 1400 starih dinarjev, prej pa so zanj dobili od 1350 do 1440 starih dinarjev. Vendar ta razlika, čeprav ni nepomembna, ni bistvena. Huje je to, da žagarska industrija prejme za dolar 1400 starih dinarjev, torej več kot zanj povprečno iztržijo finalisti, ki morajo vložiti neprimerno več dela in sredstev, da izdelajo in prodajo svoje izdelke. Posledica teh sprememb v vrednosti izvoznih tečajev je pomanjkanje surovin, tako da lesno predelovalna industrija svoje zmogljivosti zdaj izkorišča še slabše, kot pa jih je pred re-. formo. Ob vsem tem pa se prava škoda šele začenja: z izvozom finalnih izdelkov lahko dosežemo dva do trikrat večji devizni priliv, z izvozom surovin pa sami sebi spodjedamo materialno osnovo predelovalni ii dustriji. (Nadaljevanje na 6. strani) m- STR.2: ' ' LE BREZDELJE JE NEČASTNO STR. 3: ZAHTEVNE, VENDAR REŠLJIVE NALOGE STR. 4: SODELOVANJE SINDIKATOV PRI ZAPOSLOVANJU' V TUJINI STR. 5: DIPLOMSKA NALOGA STR. 6: KDO BO PLAČAL PENALE STR. 7: MOTIVI ■ IZOBRAŽEVANJA DRUŽBENI NAPREDEK STR. 8 in 9: POSEBNA IZDAJA V CELJU STR. 10: MAR NISTE NA NEKAJ POZABILI SAMOUPRAVA MESTA LJUBLJANE In kakšna je poanta te zgodbe? CK ZKJ poskrbel za to. MILAN POGAČNIK Predsednik mestnega sveta ing. Marjan Tepina je sklical vse člane skupščin in vodstva družbeno-politdčnih organizacij (tudi sindikatov) ter repflS^iške poslance mesta, ki So se 25. II. zbrali v dvorani Slovenske filharmonije. To pravico mu dajeta 39. in 46. člen statuta mesta Ljubljana, a žal se je te možnosti mestni svet doslej vse premalo posluževal. Poslednjič lani ob sprejemanju urbanističnega plana Ljubljane. Odborniki bo kritizirali mestni svet zaradi teh zamujenih priložnosti. Ker pa končno mestni ' svet ne sestavlja nihče drug kot zopet odborniki občinskih skupščin, leti ta očitek v prazno. Resnično nezadovoljni s tako prakso so lahko le prebivalci Ljubljane, ki že dalj čaša kritizirajo samoupravo na območju mesta, počasno in neučinkovito reševanje skupnih zadev mesta, ki predvsem tudi ni vedno dovolj demokratično. !lllllllll!ll!l!lllllllllllllllll|lllllllll!lll!llllllllllll!llllllllllllllllllllillllllll!lil|||||||||||||||!|||||!l||||||||||||.. g V mestih, ki imajo več občin, so predstavniki g §§ le-teh dolgo opozarjali, da bi mnoge zadeve mest- gj g nega značaja morali skupno urejati. Novelirani za- j g kon o mestih zdaj zakonsko določa, katere zadeve g g v mestu so mestnega značaja in torej v pristoj- g = nosti mestnega sveta. Za te skupne zadeve naj bi W g občine združevale svoja sredstva. Kako so se tega 1 g lotili v Ljubljani, lahko berete iz našega poročila. 1 r - .... = s = Illllllllllilllllllll|||!l||||||!!lll!llllllllllll!|||||!lllllllllll!llll|j|||||||||||||i|||!l|||||||||||!ll1ll!ll||||||l!l!llll||||||||||||||!l||||||!lllllllllllllllllli;ij{{i In če so se zdaj odborniki vseh občinskih skupščin sestali v Mi dvorani, je to gotovo lepo in koristno. Bolje kasno kot nikoli! In sestali so se zaradi zelo pomembne stvari: Dogovoriti bi se morali, kako bodo združevali denar za financiranje programa skupnih mestnih zadev v tekočem letu. Potem ko je dvajset govornikov povedalo svoje mnenje in je temperatura v avdito- riju precej naraščala in mu ravno ni šteti v čast tudi nestrpnosti do posameznih govornikov, potem so glasovali in izglasovali: 80 °/o dohodkov od maloprodajnega davka gre v mestno »kašo« za skupne potrebe. Dogovor je torej tu, čeprav pušča odprtih še vrsto polemičnih vprašanj, predvsem pa tole ne-poleimčno: Predlog, ki so ga obravnavali ljubljanski zbori volivcev, je bil drugačen ko zdaj sprejeti sklep. Doklej bomo še tako ravnali? Pred kratkim novelirani zakon o mestih predvideva prenos vrste zadev, ki so mestnega pomena, v pristojnost mestnega sveta. Kot vsako leto, je tudi letos mestni svet skupaj z občinskimi proračuni predložil tudi svoj proračun zborom volivcev. Le-ta je takrat predvideval, da bi občine prispevale za financiranje skupnih zadev 45 °/o od vseh davščin. Potem se je stvar zapletla. Še pred novelo omenjenega zakona je občinska skupščina Center predvidevala v* svojem proračunu za programe kulturnih institucij 12 ”/o zvišanje sredstev na lansko realizacijo. Proračun mestnega sveta, ki je po noveli zakona tudi upošteval sredstva za financiranje progra- (Nadaljevanje na 5. strani) 7 dni v sinrfikntih- • ZASAVJE: Vsesplošen odmev na plenum republiškega sveta Razprava in sklepi zadnjega plenuma republiškega sveta sindikatov Slovenije o nekaterih najpomembnejših problemih gospodarskega razvoja, so: imeli v Zasavju zelo ugoden odmev. Nekatere sindikalne organizacije so namreč že nekaj dni po plenumu organizirale prve, uvodne razgovore o tem, kako najprej podrobno proučiti celotno gradivo plenuma in kako hitro in učinkovito seznaniti vse članstvo s sprejetimi stališči. To je prva etapa, ki je pravkar v teku, a hkrati že priprava na drugo, v kateri nameravajo uresničiti mnoge dragocene pobude, sklepe, stališča in priporočila plenarne seje. Sindikalne organizacije so se morale' zlasti v zadnjem času spoprijemati z zelo zapletenimi gospodarskimi vprašanji. To preizkušnjo so v večini dobro opravile. Mnogi zatrjujejo, da so sindikati našli mnogo boljše rešitve, kot druge družbeno politične organizacije v delovnih kolektivih in da so zato njihova stališča najboljša opora samoupravljanju. Nedvomno gre prvenstvena zasluga za to občinskim sindikalnim vodstvom, saj smo že na zadnjih letnih občnih zborih lahko ugotovili, da je bila njihova politika krepitve vodstev sindikalnih organizacij z izkušenimi proizvajalci upravičena. Stara praksa, ko se sindikalna vodstva malone niso obnavljala, se je umaknila novim spoznanjem, da je treba v odbore sindikalnih organizacij kadrovati ljudi, ki se bodo poglabljali v svoje delo in ki svojih nalog ne bodo omejili samo na udeležbo na sejah odborov. Na drugi strani pa članstvo prav zadnje mesece spoznava, da jim je organizacija potrebna ne le zavoljo zaščitnega poslanstva, ampak kot tribuna, kjer lahko' vsak čas povedo svoje mnenje, sodbe, obrazložijo probleme, ki tarejo proizvajalce bodisi v proizvodnem procesu ali zunaj delovišč. Tp pa pomeni, da se bo v najbližji prihodnosti marsikdaj aktivnost in dejavnost sindikalnih organizacij morala obrniti tu-da navzven, se pravi iz podjetij v komuno, v njeno življenje. Vodstva sindikalnih organizacij se zavbdajo nalog, ki jih čakajo v naibližji prihodnosti pri konkretizaciji stališč in sklepov nedavnega plenuma sindikatov Slovenije in vedo, da. jih čaka nadvse trdo delo. Pri razreševanju problemov bo pač odločala moč argumentov, vsestranska presoja poslovanja v vsaki posamezni delovni organizaciji, pa tudi aktivno sodelovanje vseh članov sindikalnih organizacij. Vodstva sindikalnih organizacij še zavedajo, da bi brez tega sodelovanja ostala jalova še tako napredna in prepričljiva stališča o raznih problemih, s katerimi se spoprijemajo. M. V. ; lil lil. TOPEL OBROK JE 2E PRIPRAVLJEN FOTO SLUŽBA DE POSTAVITI REFORMO NA LASTNE NOGE! - ZAPISEK S SEJE KOMISIJE ZA DRUŽBENO SAMOUPRAVLJANJE PRI REPUBLIŠKEM SVETU Potrebna je učinkovitejša pomoč Zadnja seja komisije za družbeno samoupravljanje pri republiškem svetu Zveze sindikatov je znova razkrila izredno perečo problematiko v zvezi s sprejemanjem in vsebino normativnih aktov o delovnih razmerjih. Le mesec dni nas loči še od roka, ko morajo delovne organizacije sprejeti splošne akte in uskladiti statute 9 temeljno zakonodajo, a le v' dobri desetini delovnih organizacij so že sprejeli osnutke splošnih aktov. Nadalj* nja četrtina delovnih organizacij že ima osnutke ali samo statutov ali pa samo pravilnikov, kar pomeni, da te akte pripravljajo in da jih bodo do 8. aprila najbrž tudi sprejeli. j j a I s S 3 ■5, i Glasilo Repufii«*’-* - 've,o za slovenijo izdaja CZF Delavska enotnost v Ljubljani. List je ustanovljen /t< uuvemUr a 1942 Urejuje uredniški odbor Glavni in odgovorni urednik MILAN POGAČNIK Naslov uredništva in uprave; Ljubljana. Dal malinova ul. 4. poštni predal 313'VI, telefon uredništva 31 66 72. 31 24 02 in 31 00 33, uprave 31 00 33. Račun pri Narodni banki v I .jubhani St. NB 501-1-365 - Posamezna številka stane N. 50 par — 50 starih din - Naročnina je četrtletna N. 6,50 din - 650 starih din — polletna N. 13 din — 1300 starih din in letna N. 26 din — 2600 s|arih din - Rokopisov ne vračamo - Poštnin* plačana v gotovini — Tisk m klišeH C7.P »Ljudska pravira-f .lubMana (Nadaljevanje s 1. strani) tudi razpolagali z materialnimi sredstvi in tako krojili usodo ljudi, ki delajo v podjetjih in ki sp ustvarjali investicijska sredstva. Posamezni vodilni ljudje so imeli nezajezljive investicijske ambicije in hoteli vse narediti naenkrat, seveda na račun standarda. S to prakso — je poudaril tov. Tito — moramo prenehati, tu so potrebne spremembe, in to ne počasne spremembe, kot doslej. Res je, da potrebujemo še mnogo tovarn, toda ni potrebno, da vse te tovarne zgradi sedanja generacija. Naša dežela ne bo propadla, če razne objekte odložimo za leto — dve zato, da bi s tem postavili reformo na lastne noge, saj danes delni uspehi, ki smo jih že dosegli, ne smejo zapeljati v zmotni optimizem, da reforma že stoji na lastnih nogah. Toda, če od seda-' nje generacije res ne moremo zahtevati,, da zgradi vse tovarne, ki so nam potrebne, pa je naša naloga, da storimo vse, kar moremo, za modernizacijo našega gospodarstva, saj nam zastarelost strojev in proizvodnje povzroča velike težave. Sredstva, ki so nam na voljo, moramo uporabiti za najvažnejše cilje: za modernizacijo gospodarstva, za izboljšanje življenjske ravni prebivalstva pa tudi za zagotovitev rezerv, da ne bomo živeli od danes do jutri. Letošnje leto bo najtežje prav zato, ker nimamo rezerv, ki bi jih usmerili tja, kjer so najpotrebnejše. Zato pa je tudi tako važno, da mobiliziramo vse materialne vire, ki so nam na voljo in da štedimo povsod, kjer moremo, da bi prihranjena sredstva lahko vložili tja, kjer je to najpotrebneje. ZMANJŠATI ADMINISTRACIJO NA VSEH RAVNEH Precejšnje rezerve imamo v administraciji na vseh ravneh, za katero dajemo ogromna sredstva, ki pa je zastarela, počasna, in komplicirana. Ta administracija si dopisuje tako rekoč iz sobe v sobo in za to »papirnato vojno« angažira ogromen aparat in ogromna sredstva. Poseben ’ problem je služba družbenega knjigovodstva, ki zaposluje 24.000 ljudi in ki_ s svojim zastarelim, počasnim delom močno zavira poslovanje gospodarstva, kar je še posebno škodljivo v sedanjem času, ko reforma zahteva hitro, prožno in učinkovito poslovanje. Ta služba je imela svojo vlogo pred leti, ko smo začeli z drugačno delitvijo družbenega proizvoda med proizvajalci in skupnostjo in je skupnost želela imeti vpogled v to, kako delovne organizacije uporabljajo svoja sredstva. Sedaj pa, ko je večina družbenega proizvoda v rokah delovnih Organizacij in ko je praksa dokazala, da jih podjetja uporabljajo kot’ dobri gospodarji, pač ni več potreben ogromen aparat SDK. Različne podatke, ki jih skupnost potrebuje, lahko dajo tudi druge institucije (statistične službe) in to mnogo ceneje, kot SDK. SEDANJI DEVIZNI REŽIM ZAVIRA PROIZVODNJO Tovariš Tito se je zavzel za prožnejši devizni režim, ker sedanje devizno poslovanje zavira proizvodnjo. Letos smo določen del deviz, ki jih ustvarijo gospodarske organizacije s svo- jim izvozom, sicer dali na voljo tem organizacijam, pri tem pa nismo uredili vprašanja deviznega kreditiranja podjetij v času, ki je potreben, da se izvoz finačno realizira. Od dne, ko neko podjetje izvozi določeno blago, pa do takrat, ko za to blago dobi devize, poteče navadno po več mesecev —- v vsem tem času pa podjetja nimajo na voljo deviz za 'uvoz reprodukcijskega materiala, surovin itd. Zato bi banke morale takšnim podjetjem dati devizno posojilo, saj se sedaj dogaja, da posamezna podjetja zaradi nekaj ti-sočev dolarjev, ki jih ne morejo nabaviti, ne morejo redno proizvajati, zaradi česar nastaja velika gospodarska škoda. Podjetjem moramo čimprej omogočiti tudi neposredno sodelovanje z inozemskimi poslovnimi partnerji in v tem okviru tudi najemanje deviznih kreditov od teh partnerjev za nabavo potrebnega materiala. To smo načelno sicer že sprejeli, hi pa še potrebnih predpisov, ki bi to omogočili tudi v praksi. Te predpise moramo izdelati čimprej, saj vsak dan zamude nas vse veliko stanejo. INTEGRACIJO ZAUPAJMO PROIZVAJALCEM! Potem ko se je zavzel, da sprostimo zamrznjene cene povsod, kjer je to mogoče in da hkrati zadržimo trdno kontrolo nad cenami kritičnega blaga in materiala, je tovariš Tito govoril o integraciji in o napakah, ki jih delamo na tem področju. Če hočemo industrijo postaviti na noge, potem moramo iti na njeno integracijo. Do sedaj pa so o integraciji odločali večinoma politični čini tel ji, vsled / česar je tudi prihajalo do različnih naravnost absurdnih integracij. Prav delovanju raznih političnih činiteljev se imamo tudi »zahvaliti«, da integracijska gibanja ne uspevajo niti med komunami, kaj šele med republikami. Ti činitelji večkrat postavljajo plotove okoli »svojega« področja in s tem zavirajo medsebojno povezovanje gospodarstva. Takemu početju se moramo odločno upreti, integracijska gibanja pa prepustiti neposrednim proizvajalcem, ki bodo pri tem že znali najti svoje resnične interese. Podobne ugotovitve veljajo za poslovanje bank, katere so še vedno bolj v rokah političnih činiteljev, kot pa ‘V rokah gospodarstva, ki vlaga vanje svoja sredstva. Zato se tudi dogaja, da banke poslujejo samo na točno določenih področjih, čeprav jim zakon dovoljuje — in to bi tudi edino bilo normalno — da poslujejo na področju cele države. V razpravi, ki je sledila uvodnim besedam tovariša Tita, je sodelovalo 21 članov plenuma, ki so svetlili različne probleme izvajanja gospodarske reforme. Ta razprava je dala bogato podlago za izdelavo predlogov zaključkov, ki jih bo CK ZKJ sprejel na drugem delu svoje tretje plenarne seje. Če k temu dodamo še - dejstvo, da zavoljo neizoblikovane notranje zakonodaje delovnih kolektivov na sodiščih še niso nikoli obravnavali toliko delovnih sporov kot jih zdaj, so razmere več kot zaskrbljujoče. Se toliko bolj, ker v pravnem pomenu besede trenutno velja skoraj popolno »brezvladje«, ki omogoča samovoljo, zakonsko pa je ni mogoče sankcionirati. Člani komisije so nanizali vrsto Vzrokov, ki preprečujejo, da delo na tem področju ne napreduje tako, kakor bi bilo potrebno. Eden od vzrokov je neverjetno veliko število novih predpisov, sprejetih v času po uveljavitvi reforme. Vsi ti predpisi, od zakonov in uredb do okrožnic Službe družbenega knjigovodstva nalagajo delovnim organizacijam neštete obveznosti, vse povezane z roki, ki so večinoma neizpolnjivi, ker so pač prekratki. Zato so člani komisije menili, da je potrebno poskrbeti za večjo samoupravno in pravno varnost delovnih organizacij, da slednje ne bi kar naprej prilagajale svoje notranje zakonodaje novo izšlim predpisom, namesto da bi interna zakonodaja utemeljevala dejanske potrebe in organizacijski razvoj podjetij, saj je temu, končno, tudi namenjena. Naštevanje teh in drugih vzrokov pa še ne daje pravega odgovora na vprašanje, kaj naj storimo, da bi dejansko in čimprej odpravili sedanje »brezvladje«. Komisija meni, da sprejemanje samoupravnih aktov in oblikovanje izvirnih norm pred- stavlja za delovne organizacije ogromno in težavno, za nekatere, zlasti manjše kolektive pa tudi nerešljivo nalogo. Tako ni samo zavoljo kratkih rokov/ marveč tudi zavoljo obilice nalog, ki jih sedanji kadri enostavno ne zmorejo. Od 3200 »pravniških«1 delovnih mest jih samo 120 zasedajo diplomirani pravniki. - Zaradi vsega tega komisija predlaga organizacijo učinkovite strokovne pomoči vsem delovnim organizacijam, ki jo potrebujejo, organizirali pa naj bi jo občinske skupščine, sindikati, gospodarska zbornica, prav* na fakulteta v Ljubljani in poslovna združenja. Ta pomoč namreč ne bo potrebna samo do 8. aprila letos, ampak še precej let, dokler ne bo samoupravna zakonodaja v pretežnem števila delovnih organizacij toliko urejena oziroma izpopolnjena, da zaradi tega ne bodo trpeli medsebojni odnosi. y zvezi z vsem tem komisi' ja za družbeno samoupravljanja pri RS Zveze sindikatov še m6-ni, da normativni akti o delovnih razmerjih razrešujejo tolikanj pomembno in akutna problematiko, da v načelu n® bi smeli odstopati od zakonska določenega roka. Pristojnim ot‘ ganom pa bo komisija pripora' čila, da bi iznova proučili real' nost nekaterih drugih vzrokov-na katere se v delovnih organi' zacijah — dostikrat upravičen® — izgovarjajo in s tem pojasni®' jejo, zakaj tako počasi napredi' je delo pri usklajevanju stat®' tov s temeljno zakonodajo 0 delu. —mG NAŠE IZKUŠNJ le brezdelje je nečastno g o reformnih ukrepih nas g jL# je najbolj zaskrbelo, ko S I je, pri zavodih za za- [ poslovanje poraslo šte- vilo brezposelnih. Za-g skrbelo predvsem zavoljo tega, g ker smo ogrozili eno osnovnih p pravic našega državljana: pra- U vico do dela. Dosedanje izkuš- g nje pa kažejo, da je za pridne S roke dovolj dela. Tako ugotav- jj Ija direktor celjskega zavoda g za zaposlovanje Stane Polaj- • U nar: »Na območju šestih občin g nekdanjega celjskega okraja J. — Celje, Laško, Šentjur, Smar- 1 je, Žalec in Slovenske Konjice, 1 je bilo Ob fzoncu januarja p rili javljenih za zaposlitev 1466 = občanov, od tega 918 nekvali- g ficiranih delavcev. Kako smo bili veseli, ko so 1 .nekatera gradbena podjetja in jj kmetijske organizacije začele 1 odpirati prosta delovna mesta, jj saj bi tako vendarle lahko za- g poslili vsaj nekvalificirane deti lavce. Toda ... Ko sta nam na g primer obrata kmetijskega g kombinata Žalec sporočila, da f§ potrebujejo 130 nekvalifiranih m delavcev — 80 moških in 50 §j žensk, jim kljub tolikšnemu B številu brezposelnih nismo mo- 1 gli ustreči. Po naših spiskih B smo odbrali 123 nezaposlenih 1 delavcev iz območja obeh kme- |j tijskih obratov in jih povabili 1 na sestanek. Povedali smo jim, g kakšni so delovni pogoji in g kakšno je plačilo. Vendar smo 1 se le s 15 sporazumeli, da bosi do sprejeli ponujeno delo. A .= I!!I1!1I1I!!IIIIIII1IIII!!I!III1IIIII!!I!IIIIII!!!IIIIII1IIII!!!II!III!M tudi s tem še ni rečeno, da bodo z obratom tudi sklenili delovno razmerje.«-»Iz izkušenj vemo, da so osebni dohodki v kmetijstvu zaostajali za drugimi gospodarskimi panogami, prav tako niso povsod urejeni delovni pogoji. Verjetno je to vzrok, da se občani neradi zaposlujejo v kmetijstvu?« »Ni res! Pogoji dela in osebni dohodki niso v tem primeru v ničemer slabši kot v kateri koli drugi gospodarski organizaciji v Celju. Prav zato smo na sestanku povprašali, čemu odklanjajo delo. Takole so nam odgovarjali: če bi hoteli delati na kmetiji, bi delali doma! * Pri nas je prijavljenih precej mladih ljudi, z nekaj razredi osnovne šole, ki pa nimajo pogojev niti za nadaljnje šolanje' niti za uk ali priuče-vanje. Med razpoložljivimi delovnimi mesti smo posebej izbrali takšna, ki so najbolj primerna njihovim telesnim in umskim sposobnostim, vendar jih niso hoteli sprejeti. Verjetno bi vam bilo nerodno, če bi vam povedal, kaj nam je reklo neko mlado dekle, s čim se preživlja, ko smo jo vprašali na sestanku, od česa živi, a odklanja delo. Z napačno vzgojo smo pri nas mnogokje popolnoma razvrednotili fizično delo. Tako grozijo na primer starši svojim otrokom, od prvega razreda dalje: če se ne boš učil, boš šel pa delat! ■— »Ali iščejo delgvce samo kmetijske delovne organizacije, ali tudi druge?« »Iz dneva v dan je odprtih več delovnih mest. Večinoma res le v kmetijstvu in gradbeništvu, kajti obe panogi gospodarstva se na našem območju v zadnjih letih zelo razvijata in je zato tudi največ možngsti za zaposlovanje. Sodimo,*da bomo do konca marca vsem nezaposlenim nekvalificiranim delavcem našli zaposlitev, če jo bodo le sprejeli. V prvi polovici marca bodo v Ingradu potrebovali 76 tesarjev. Tolikšnega števila tesarjev na našem območju nimamo. Zato smo želeli priučiti mlade delavce za ta poklic. Z veliko težavo pa smo preklicali samo 25 mladih tesarskih kandidatov. Toda do začetka tečaja je že odpadlo 7 mladincev, prve dni pa zavoljo nediscipline še dva. Tako bo končalo od 100 mladincev tečaj le 15. Ingrad pa odpira ponovno 104 delovna mesta za nekvalificirana dela. Vse do nedavnega smo nas pak sodili, da je nekoliko večje število brezposelnih posledica reformnih ukrepov. Zdaj vemo, da temu ni tako. Na Švedskem na primer, kjer nas sramotijo po časopisju, bo verjetno vsak, ki ga prištevajo k brezposelnim, zagrabil za vsako delo. Kajti v tujini pomeni biti brez dela — biti brez kruha, lačen! Kot vidite, v naših primerih ni tako. Z ekonomskimi vzroki tako ne bomo mogli več opravičevati brezposelnosti.« »Kako pa potem zadovoljite potrebe delovnih organizacij?« »Delovnim organizacijam moramo najti dovolj delavcev. Ce jih ne dobimo doma, jih poiščemo v drugih republikah. Posebnih uslug s tem ravno ne delamo, kajti z vsakim delavcem, ki ga preselimo, — priselimo nove probleme, če drugih ne, stanovanjske.« »V dejavnost zavodov za zaposlovanje sodi tudi priučeva-nje za različne poklice. Kaj ste storili na tem področju?« »Organizirali smo več tečajev: za tesarje, za pomožna dela v gostinstvu, v varstvenih ustanovah, zdravstvu, za kovinsko stroko. Tako smo v minulem letu izobrazili 170 delavcev za različne poklice-Devetdeset odstotkov teh ie dobilo zaposlitev takoj. Prav zdTtj pa je v teku tečaj za 30 konfekcionark za Toper. Naslednji dan po končanem tečaju bodo zaposlene vse « I. V. miiii*1 IIF 7 dni v sindihatih Sindikati zavračajo predlog zakonodajalca Ko je v začetku minulega tedna zasedalo predsedstvo CS ZSJ, je bil del razprave posvečen spremembam in dopolnitvam Osnovnega zakona o zdravstvenem zavarovanju, katerih bistvena značilnost je v tem, da naj bi bile poslej zmanjšane pravice zavarovancev. Da bi se namreč umirila in predvsem uravnovesila potrošnja v zdravstvu, zakonodajalec predlaga omejitev obdobja možnega bolniškega staleža na d,ve leti, Povečano participacijo zavarovancev pri nakupu zdravil in ortopedskih pripomočkov ter pri zdravljenju v zdraviliščih, vazen tega pa naj bi zavarovanci pri boleznih do treh dni Poslej ne dobili več nadomestila v osebnem dohodku. Stališče sindikatov, ko so zavračali te zakonske predloge, Pa je bilo, da so vse to le obrobna vprašanja v zdravstvenem zavarovanju in njegovi neracionalni potrošnji. Namesto tega se sindikati zavzemajo, naj bi v zdravstvu dosledno uvelja-vili načelo dohodka, kar bi bistveno spremenilo same odnose v socialnem zavarovanju in s tem neizbežno vplivalo tudi na racionalnejšo porabo sredstev. Hrvata k Osnovali so interno banko V industrijsko kmetijskem kombinatu Osijek so v začetku leta osnovali povsem nenavadno delovno enoto — interno banko kombinata. V njej zdaj dela 20 strokovnjakov m uslužbencev, banka ima svoj kreditni odbor in svojo investicijsko komisijo, vsak obrat kombinata pa ima v njej svoj žiro račun. Banka posluje po načelu dohodka, kar pomeni, da ji »poslovni partnerji« plačujejo usluge. V kombinatu zatrjujejo, da so jih k tej zamisli privedli tehtni razlogi in da ima ta interna banka vse možnosti za poslovanje v pra-yem bančniškem pomenu te besede. Ker je v kombinatu zelo različna proizvodnja, ker ima vsaka od 43 delovnih enot zaključen in samosvoj ciklus proizvodnje, ker tudi formirajo in delijo te delovne enote svoj dohodek na osnovi tržnih cen, je po mnenju samoupravnih organov kombinata smotrno Zasnovati plačilni promet v interni banki na povsem banč-nih principih. S tem načinom poslovanja naj bi v prihodnje samo še utrdili ekonomske principe v poslovanju delovnih enot. Če bi npr. kateri od delovnih enot zmanjkalo sredstev na njenem žiro računu v interni banki, bi lahko najela kredit in zanj seveda plačala tudi obresti! Interna banka naj bi razen tega vodila tudi devizni promet, kreditne račune, zbir-V-c račune kupcev in dobaviteljev, karfvse naj bi povzročilo hitrejšo cirkulacijo kapitala. M a k e d o n i f Komaj za petnajstino Zaposlenih Ala zadnjem plenarnem zasedanju RS ZSJ za Makedonijo *° Hani med drugim obravnavali tudi problematiko prehrane Maslenih. Pri tem jim je za izhodišče služila analiza, ki so 30 izdelali strokovni sodelavci republiškega sveta. Po podatkih ‘e analize je v Makedoniji 147 delavskih restravracij, katerih hslug se poslužuje približno 28.000 delavcev. To. pa je kolcaj 15,5 odstotkov vseh zaposlenih v gospodarstvu te republike. Spričo tega se zaključek vsiljuje sam po sebi — kapacitete so vse premajhne. Razen tega pa v mnogih delovnih Organizacijah pri odkrivanju notranjih rezerv začenjajo gledati na dotacije za družbeno prehrano zaposlenih kot na nekakšen odvečen strošek, kar preti še bolj zmanjšati že sedaj premajhne kapacitete’ obratov družbene prehrane in de-lavskih restavracij. Zavoljo tega se je tudi plenum zavzel, n°j sindikalne organizacije v delovnih organizacijah terjajo °d samoupravnih organov, da posvetijo več skrbi prehrani caPoslenih, ne pa da še zmanjšujejo sredstva zanjo. l—iMI— Investicija je bila ■SSHHHHI rentabilna h J7 kombinatu gume in obutve Borovo so imeli doslej vehe izgube zaradi nesreč pri delu in zaradi boleznin za-,°slenih. V minulem letu pa se je slednjič le obrnilo na Čeprav se je kolektiv povečal za vel kot 1000 novih ®noy, pa se je število nezgod zmanjšalo kar za 33 % v pn-erjavi s predlanskim letom. Hkrati pa se je skoraj za dan ddnjšal. bolezenski stalež na eno nezgodo. _ F kombinatu Borovo pravijo, da gre ta uspeh pripisati ^cdvsem spremenjeni politiki samoupravnih organov ao Sjžb za večjo varnost in zaščito pri delu. Na zahtevo Izdihata v tem kombinatu so namreč samoupravni organi st’l\ Povečali sredstva za zaščito pri delu za 60,5 milijonov se Tul dinarjev v primerjavi z letom 1964. Te naložbe pa so ’ bot vse kaže, že začele bogato obrestovati. FRAGMENTI S PLENUMA REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV INDUSTRIJE. IN RUDARSTVA SLOVENIJE _____________________________________________________ ZAHTEVNE, VENDAR REŠLJIVE NALOGE Čeprav zaostreni pogoji gospodarjenja - ni poti nazaj ® Tržišče postaja tisto vprašanje, od katerega je neposredno odvisen nadaljnji porast produktivnosti dela ® Decentralizirana sredstva gospodarskih organizacij omogočajo smotrno koncentracijo kapitala_______________ Ko je minuli teden zasedal plenum Republiškega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije, je bila ena izmed tem razprave koncept kratkoročnega plana razvoja industrije v naši republiki in še posebej nekateri problemi, ki se porajajo ob predvidenem razvoju te panoge v letošnjem letu. In zlasti iz te razprave naj tokrat izluščimo nekatere najpomembnejše ugotovitve, spoznanja in stališča sindikatov. vanj,e obsega proizvodnje na dosedanji ravni, povečevanje režijskih stroškov in ne nazadnje tudi nizki osebni dohodki. In spet ni nič čudnega, če v takih odnosih in ob tako zamegljenih perspektivah zapuščajo delovne organizacije najboljši delavci in strokovnjaki. Tako se tudi vnovič srečujemo s pravzaprav staro zahtevo sindikatov, da naj. bo politika delitve sestavni element poslovne politike. In čeprav je ta zahteva danes še toliko nujnejša, je vendarle očitno, da je refofma povzročila še najmanj prerhikov prav na tem področju: celo več, v marsikaterem kolektivu so celo zaprli možnosti Vztrajamo v reformnih prizadevanjih. In uspešno vztrajamo, kajti dosedanja gospodarska gibanja, čeprav jih ne kaže podcenjevati, vendarle izpričujejo, da so delovni kolektivi večinoma doumeli nujnost novih in seveda zaostrenih pogojev gospodarjenja. Zlasti v panogah, kot so kovinska, lesna in elektro industrija, so se ti pogoji gospodarjenja še posebej zaostrili. O tem najbolj zgovorno pričajo naslednji podatki: te panoge so v prejšnjem gospodarskem sistemu dosegale pariteto za dolar od 1.500 do 1.800 starih dinarjev, po uveljavitvi reforme pa, vštevši izvozne stimulacije, dosegajo za dolar največ 1.400 dinarjev. K težavnejšim pogojem pa ne velja prištevati samo zmanjšane paritete dinar — dolar, temveč tudi podražitev surovinske in energetske baze, povečanje transportnih stroškov. TRŽIŠČE POSTAJA ODLOČILNO Tako so se za te dejavnosti bistveno spremenili tržni pogoji. Dosedanja inflacijska politika, katere neizbežna spremljevalka je bila predimenzionirana splošna, proračunska in še posebej investicijska potrošnja, je v minulem obdobju usmerjala tako kovinsko, kot elektro in ne nazadnje tudi lesno industrijo skoraj, izključno na domače tržišče. Toda to tržišče je postalo po uveljavitvi reforme veliko manj pohlepno: zaloge gotovih izdelkov so lani narasle v primerjavi s prejšnjim letom za 26 odstotkov, hkrati pa so se terjatve zaradi nelikvidnosti povečale v devetih mesecih minulega leta za 33 odstotkov, konec septembra 1965 pa je imelo blokirane račune kar 288 delovnih organizacij. Toda . poti nazaj ni, čeprav so težave marsikje res precejšnje. Zato je tudi predvidevanje, da naj bi se v letošnjem letu povečal izvoz v naši republiki za 15 odstotkov, prava nujnost za kakršenkoli nadaljnji. industrijski razvoj. Vse to kaže, da postaja tržišče — zlasti mednarodno tržišče — tisto osnovno vprašanje, od ‘katerega je neposredno odvisna nadaljnja rast produktivnosti dela in s- tem tudi splošnega in osebnega standarda. POLITIKA DELITVE — ELEMENT POSLOVNE POLITIKE In to bitko je treba izbojevati, slednjič le premagati konservativna gledanja, katerih veren odraz so tako zelo pogosto proizvodni programi delovnih organizacij in zamegljene perspektive proizvajalcev v teh kolektivih. Posledica tega pa je odpuščanje zaposlenih, zadrže- boljšega zaslužka najbolj strokovno usposobljenim kadrom, namesto da bi jih s sistemom nagrajevanja spodbujali k čim-boljšim proizvodnim in poslovnim rešitvam. Veren dokaz tega je fluktuacija strokovnjakov in čedalje močnejše zaposlovanje v tujini. DECENTRALIZACIJA NE NEGIRA KONCENTRACIJE KAPITALA Po podatkih iz zaključnih računov za minulo leto bodo delovne organizacije razpolagale s približno 180 milijardami starih dinarjev. Precejšnja sredstva, ki pa prete izgubiti svojo učinkovitost za naložbe v intenzivnejše gospodarjenje, če bomo tudi letos nadaljevali s staro prakso ter vsak zase naložili sredstva kot večinoma doslej v parcialne investicije z dvomljivo računico. Res, z reformo so dobile gospodarske organizacije veliko več sredstev za razširjeno reprodukcijo, toda ali naj ta decentralizacija pomeni tudi dro- bitev kapitala, dolgotrajno in pa neracionalno investiranje po na skoraj desetletja razbitih investicijskih "programih? Odgovor je pravzaprav odveč. Če so delovne organizacije dobile z novim instrumen tari jem večja sredstva za razširjeno reprodukcijo, potem to nujno pomeni, da so ta sredstva presahnila v republiki in zvezi. In vsi podatki dokazujejo, da si ne bomo uspeli zagotoviti smotrne investicijske politike, politike investiranja, ki bi čimbolj učinkovito podprla prizadevanja gospodarstva za prehod na intenzivnejše gospodarjenje, če se ne bomo odločili za koncentracijo kapitala. Toda koncentracijo, ki bo zasnovana na trdno preciziranih enakopravnih poslovnih odnosih med partnerji. V tem primeru so tudi realne možnosti, da se slovensko gospodarstvo in še posebej industrija izkopljeta iz skorajda že kritične zastarelosti, da si zagotovimo prepotrebno energetsko in surovinsko bazo ter uredimo sodoben promet. S.. B. RAZŠIRJENA SEJA PREDSEDSTVA REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA PROMETA IN ZVEZ_ ŽELEZNICA NAJ BO ENAKOPRAVEN PARTNER Na razširjeni seji predsedstva republiškega odbora sindikata prometa in zvez so člani in povabljeni udeleženci načeli probleme delitve dohodka in samoupravljanja v prometnih gospodarskih organizacijah. Osnov.# za razpravo so bile ugotovitve tistih članov republiškega odbora sindikata prometa in zvez, ki so obiskali nekatere prometne gospodarske organizacije. Tako smo lahko iz razprave razbrali, da v PTT podjetjih v Kopru in Kranju ter v Luki Koper in SAP Ljubljana že formirajo in delijo dohodek v delovnih enotah in da so s tem precej izboljšali svoje poslovne rezultate. Nasprotno pa v Splošni plovbi v Piranu ugotavljajo dohodek in delijo še zmeraj centralno. V podjetju celo zatrjujejo, da vsaka ladja ne more biti zase delovna enota, češ da posadka ne more vplivati na večji ali manjši dohodek podjetja. V Splošni plovbi kot opravičilo za takšne trditve navajajo, da so posadke na njihovih ladjah nestalne in da se menjajo malone vsakih šest mesecev. Takšna nestalnost posadk pa po njihovem ni zagotovilo, da bi se člani kolektiva kaj bolj zainteresirali za formiranje in delitev dohodka, ‘ skratka, za boljše gospodarjenje. Člani predsedstva republiškega odbora prometa in zvez pa so kljub tem pomislekom menili, naj bi v Splošni plovbi v Piranu vendarle proučili, kakšne so možnosti organizacije delovnih enot tudi na ladjah. Ob tem, ko so v nekaterih prometnih organizacijah že uveljavili ugotavljanje in delitev dohodka v okviru delovnih enot, pa tega ne moremo trditi za železnico. V 2TP Ljubljana oblikujejo in delijo dohodek centralno in poleg tega le še v nekaterih sekcijah. Vendar si zdaj močno prizadevajo, da bi organizirali delovne enote, tako kot so jih v drugih prometnih podjetjih, in na tej ravni ugotavljali in delili dohodek. Zato bodo ljubljanski železničarji organizirali poskusno delovno enoto na postaji v Mostah. Precejšnja ovira pri organizaciji delovnih enot na železnici pa so še zmeraj zamegljeni medsebojni in samoupravni odnosi. Zlasti pa, železničarji še nimajo urejenih odnosov med družbo in njimi, med njimi in drugimi prometnimi organizacijami. Železničarji sicer skušajo urediti precej skaljene medsebojne odnose, vendar so še zmeraj primeri, da so posamezniki, ki kritizirajo te odnose, celo kaznovani. Na seji predsedstva pa so tudi menili, da bi ob tem, ko železničarji znotraj podjetja razčiščujejo samoupravne in medsebojne odnose, morala tudi družba in druge gospodarske organizacije spremeniti odnos do železnice. Tako druga podjetja ne bi smela železnice obravnavati le kot servis, ki nudi usluge, marveč kot popolnoma enakopravnega ekonomskega partnerja. Znano je, da so slovenska podjetja storila bore malo za modernizacijo železnic, čeprav so imela ali pa še imajo koristi prav s prevozi po železnici. V zadnjem času smo tudi priča tega J da skušajo nekatere gospodarske organizacije spričo dražjih prevozov na železnici podražiti tudi svoje izdelke. Izračuni pa so pokazali, da stroški prevozov po železnici nebistveno vplivajo na podražitev posameznih izdelkov. Kilogram kruha bi bil, vzeto samo za primer, zavoljo višjih železniških tarif dražji le za 1,7 starega dinarja, toda kot je znano, se pri kilogramu kruha nabere drugo k drugemu kar za 20 starih dinarjev različnih marž, ob katere 'pa se nihče ne obregne. Zato se ‘je predsedstvo republiškega , odbora sindikata prometa in zvez odločno zavzelo proti takšnim špekulativnim nameram posameznih podjetij, ki skušajo podražiti izdelke na račun prevoza po železnici. Hkrati pa so se zavzeli, da morajo železničarji čimprej urediti medsebojne odnose ter poskrbeti za večjo poslovnost in sodelovanje z drugimi gospodarskimi organizacijami. M. 2. ^\\x, VXXXXXX"VXXXXXXXXXXXXXXXXXXX'XX\XXXXXXV Pravna posvetovalnica DE X>NN>N>CtXSXSXXXXXXXX\X\NVxXXXXXXVSNSNVNX>N>NNXXX\XXX\XXXX\XXXXXXXXXXXXX\XXXXXXNxVXXXN\XXXX\\XXVXXX>X'XXXXXXXXXXXXXXXX\XVsXX\V 39‘ VPRAŠANJE nin^aj lahko starostni upokojenec pridobi pravico do invalid-za telesno okvaro in do dodatka za pomoč in postrežbo? R. J. — Medvode l9g^° tetneljnem zakonu o Invalidskem zavarovanju so od 1. 1. in tg] a^e tudi starostni upokojenci zavarovani za invalidnost dcUjj esn° okvaro kot posledico bolezni ali poškodbe izven dela, r U2ivajo starostno pokojnino. bon-u^Vico invalidnine za telesno okvaro in do dodatka, za čenj n o-n Postrežbo pridobijo, če so izpolnjeni v zakonu dolo-Var»ost°SC?i' Telesna okvara pomeni izgubo, bistvenejšo poškodo-hajma ali onesposobljenost posameznih organov ali delov telesa Jnajn n;l 2a 30 °/o, ki povzroča'omejeno gibljivost, otežkoča nor-V°ljev a. vnost organizma in zahteva večje napore pri zado-?rhožnarVU življenjskih potreb, čeprav ne vpliva na delovno v Dredrv Upoštevajo se le tiste telesne okvare, ki so predvidene eni /ri,lsanem seznamu telesnih okvar. Razdeljene so v 8 sto- tem ,Jvsanem seznami ] °d 30 do 100«/»). Pr vaiid jVic° do dodatka za pomoč in postrežbo ima delovni in-^trebna *e&°rije, ki mu je za osnovne življenjske potrebe nujno ti a stalna pomoč in postrežba druge osebe. ^ivaigp11 Pogojev, ki jih ustvarja invalidska komisija, mora 1 uPna nSiar.os.tne Pokojnine izpolnjevati še pogoj, da njegova .6t in ^Pokojninska doba dosega najmanj eno tretjino delovnih hiesepp/!6 imel v zadnjih 5 letih pred upokojitvijo najmanj 8o zavarovalne dobe ali v zadnjih 10 letih pred upoko-°ltlska dnhneSecev zavarovalne dobe. Če njegova skupna pokoj-a presega tri četrtine delovnih let, si pridobi pravico ne glede na zavarovalno dobo v zadnjih 5 letih oziroma 10 letih. Delovna leta so število celih let, ki so pretekla od zavarovančevega 20. leta starosti do upokojitve. M. VEHOVEC • 4-0. VPRAŠANJE: Zavarovanka je nastopila redni letni dopust takoj po preteku porodniškega dopusta, to je v času, ko je imela pravico delati skrajšan delovni čas po 4 ure dnevno zaradi dojenja otroka. Po pravilniku delovne organizacije ji pripada 14 dni letnega dopusta. Ali lahko ta dopust izkoristi v 14 dneh po 4 ure ali v 28 dneh po 4 ure, kajti njena delovna obveznost znaša le 4 ure dnevno? B. A. — Maribor Po določbi 1. odstavka 71. člena temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju ima zavarovanka, ki dela po preteku porodniškega dopusta skrajšan delovni čas, ker hrani otroka, za tisti čas, ko ne dela, pravico do nadomestila osebnega dohodka v znesku, ki ustreza razmerju med časom, kolikor dela, in polnim delovnim časom. To nadomestilo osebnega dohodka ji plača zdravstveno zavarovanje. Skrajšan delovni čas znaša štiri ure dnevno. Če taka delavka zboli, ji po določbi 2. odstavka 71. člena citiranega zakona pripada poleg tega nadomestila še nadomestilo osebnega dohodka za 4 ure dnevno, ko bi sicer morala delati. Po izrecni določbi 3. odstavka 71. člena citiranega zakona se izplačuje taki ženi nadomestilo osebnega dohodka za skrajšan 4-urni delovni čas, tudi če izrabi letni dopust v varstveni dobi 8^ mesecev po porodu. Zavod za socialno zavarovanje ji še nadalje izplačuje nadomestilo za 4 ure dnevno, nadomestilo osebnega dohodka za 4 ure dnevno zaradi letnega dopusta pa ji izplačuje delovna organizacija, v kateri je delavka zaposlena. Zato pripada delavki letni dopust 14 delovnih dni po 4 ure. M. VEHOVEC • 50. VPRAŠANJE: Delavec je zbolel v času, ko je po sklepu delovne skupnosti o prenehanju dela še moral ostati na delu v delovni organizaciji (odpovednem roku) in je ostal v bolniškem staležu še po dnevu, ko mu je prenehalo delo. Delo mu je prenehalo pred pretekom 30 dni bolniškega staleža. Ali mu je dolžna plačati boleznino (nadomestilo osebnega dohodka) delovna organizacija za vseh prvih 30 dni nezmožnosti za delo ali samo do dneva, ko je prenehalo delovno razmerje? P. R. — Litija Po pojasnilu zveznega zavoda za socialno zavarovanje je v opisanem primeru dolžna delovna organizacija izplačati delavcu nadomestilo osebnega dohodka samo do dneva prenehanja delovnega razmerja; od tega dne dalje pa bo zavarovanec prejel nadomestilo pri zavodu za socialno zavarovanje. M. VEHOVEC Iz naše družbe • JOSIP BROZ-TITO — na seji Centralnega komiteja ZK Jugoslavije 25. februarja: »Ko izvajamo zdaj gospodarsko reformo in ko na tem plenumu govorimo o njej, moramo za gospodarsko reformo videti predvsem človeka, proizvajalca, občana, kajti zaradi Med možnostmi Trife sklepi graškega sestanka jn potrebami naših delovnih ljudi, zaradi naših proizvajalcev tudi hočemo stabilizirati naše gospodarstvo. In ko bomo govorili o raznih materialnih vprašanjih pri izvajanju gospodarske reforme, bomo morali predvsem misliti na naše delovne ljudi, ki imajo prav, če nočejo več zategovati pasov, - Kajti oni vidijo, da zdaj ni več potrebno tisto, kar je bilo prejšnja leta neogibno... Danes proizvajalci vedo, da obstaja materialna baza, in da se njihov položaj mora postopoma in nenehno izboljševati.« • A LRKSANDER RANKOVIC — na isti seji: »Rad bi predvsem poudaril, da se moramo odločneje boriti proti nekaterim šovinističnim in ozkim nacionalističnim manifestacijam, ki so se začele kazati v Srbiji, in sicer iz več razlogov; Srbija je največja republika, srbski narod pa najštevilnejši v socialistični skupnosti narodov in narodnosti' Jugoslavije. Zato ima čisto upravičeno tudi večjo od- f"...—' --- -- ' ■ - - --'"jm-iglnih odnosov. V Srbiji pa imamo komuniste, ki se tega ne zavedajo. Ni dvoma, da bi večja zavzetost komuniftov in vseh naprednih ljudi v Srbiji za učinkovitejše zatiranje šovinizma zelo olajšala boj komunistov v drugih republikah proti lastnemu šovinizmu. To potrjuje tudi način, kako so kongres*" zveze komunistov Srbije sprejeli v drugih republikah, zlasti z gledišča o nacionalnem vprašanju...« Vodstvo republiškega sindikata je v zadnjem letu poglobilo stike s sindikati v sosednih pokrajinah v Italiji, v Avstriji in na Madžarskem. Posebno so se stiki republiškega vodstva sindikatov v zadnjem letu okrepili z avstrijskim sindikati. Da bi spoznali pomembnost teh stikov in razumeli sedapje naloge, smo naprosili predsednika komisija za mednarodne zveze pri republiškem svetu ZSS Branka Babiča za kratek razgovor. lili! mi iiiiiiiiiiiiiiiiii ZAPIS O REZULTATIH PO PREHODU NA SKRAJŠAN DELAVNIK V TOVARNI POLJEDELSKEGA ORODJA V BATUJAH ■a O Višja produktivnost — višji osebni dohodki n o Kolektiv tovarne poljedelskega orodja Batuje (občina Ajdovščina) ni velik, saj šteje le 120 delavcev. Vendar to dejstvo — velikost delovne organizacije — ni vplivalo na temeljitost priprav za prehod na skrajšan delavnik, ki so ga vpeljali že julija 1964. leta. Ravno nasprotno: njihove službe so pripravile toliko podatkov o gospodarjenju in še drugih analiz, kot jih nimajo niti vse »velike« tovarne. a O e s' ■o ■o o V podjetju zdaj povedo, da go ob vsem drugem proučili predvsem izkoriščanje delovnega časa in zmogljivosti. Ker je 95 odstotkov vseh del normiranih, je bilo »iskanje rezerv« toliko lažje. In ko so se končno v kolektivu pogovorili in ljudem pojasnili, da se zaradi skrajšanega delavnika osebni dohodki ne bodo zmanjšali, je bil led prebit, nezaupanje nekaterih pa omajano. Vsi dvomi so odpadli že ob nrvem izplačilu ob koncu julija 1964, ko so bili osebni dohodki isti kot mesec dni prej, čeprav so delali samo še 42 ur na teden. Rezultati, ki so jih dosegli odtlej, so dejansko spodbudni. Fizični obseg proizvodnje so v zadnjih 18 mesecih povečali za 24 odstotkov, produktivnost za 15 odstotkov, rentabilnost za osem odstotkov. Osebni dohodki so se dvignili od 45.500 na 58.800 starih dinarjev. Ob tem zdaj dajejo za sklade 51 odstotkov čistega dohodka, ki ga ustvarjajo. Preden so prešli na skrajšani delavnik, pa so za osebne dohodke porabili 80 odstotkov čistega dohodka. Ugodni so tudi podatki o primerjalnih kazalcih gospodarjenja, ki opozarjajo, da na nekaterih področjih dosegajo 1,5 do 3-krat boljše rezultate kot sorodna podjetja. Vendar pa te podatke v Tovarni poljedelskega orodja v Batujah neradi uporabljajo, ker menijo, da se v njih preveč zrcalijo spremembe na trgu. Zanje, »za hišno uporabo« važni in odločilni podatki so fizični kazalci gospodarjenja. Kot smo omenili, so tudi zelo ugodni. Zgolj kot zanimivost velja povedati, da so lani — glede na veliko povpraševanje na tr-gu — poskusili spet podaljšati delavnik. V osmih urah pa so naredili toliko, kot dotlej v sedmih. Tako so se po enem mesecu spet vrnili na skrajšan delavnik — bogatejši 'za spoznanje, da nadaljnjega povečanja proizvodnje in produktivnosti ni mogoče iskati zgolj v podaljševanju delavnika. že davno amortizirala, čeprav % glede na revalorizacijo osnov- £ nih sredstev vseeno izkazuje kar 62 odstotkov knjižne vred- o nosti. Spremenjena razmerja q v delitvi čistega dohodka so g jim omogočila, da so zbrali po- -g trebna lastna sredstva za re- =-konstrukcijo. Delo v novem g obratu bo steklo konec letoš-njega leta. 170 milijonov sta- • rih dinarjev, kolikor bodo vlo- = žili, bo torej rodilo sadove že g v naslednjem letu, ko predvi- g deva jo nadaljnje povečanje o proizvodnje. Edino, kar bi lah- g ko ogrozilo njihove načrte, je g akutno pomanjkanje surovin, a kar je že zdaj vplivalo na po- u slo vanj e. Upajo pa, da se bodo a razmere dotlej popravile. Prav ° zato, zaradi sedanjih težav, • menijo, da bo poslovno leto s uspešno zaključeno, če bodo re- ■§ alizirali vsaj lanskoletno vred- u nost proizvodnje — 550 mili- g jonov starih dinarjev. -mG »Kot predsednik komisije za mednarodne zveze imate najboljši pregled nad stiki, ki jih vzdržujete s tujimi sindikalnimi vodstvi. Kakšen je osnovni namen mednarodnega povezo-. vanja sindikatov?« »S stiki, ki jih vzdržujemo s ’ tujimi, sindikalnimi vodstvi, hočemo čim bolj spoznati različne probleme na obeh strančh. Pri_tem proučujemo položaj in vlogo sindikatov v sosednih pokrajinah, zlasti pa družbene pogoje, pod katerimi sindikat dela v teh pokrajinah. To medsebojno sodelovanje se razvija med posameznimi vodstvi, kjer prihaja do pojasnjevanj pogojev dela, pa tudi med različnimi strokovnimi vejami sindikatov in med sorodnimi podjetji. V zadnjem času se je k temu splošnemu vprašanju pridružil še problem zaposlovanja naših delavcev v tujini, ki ga sindikat ne sme zanemarjati. Vendar bi bilo zmotno trditi, da so stiki s sindikalnimi vodstvi v sosednjih pokrajinah nastali zaradi zaposlovanja - odvečne" delovne sile pri nas.« »Iz vsega, kar ste povedali, sledi, da so stiki s tujimi sindikati z zaposlovanjem naših delavcev dobili novo delovno področje. Na tem področju si težko predstavljamo, da bi uspehe dosegli brez sodelovanja med sindikati. Kakšnih obsež-inejših nalog ste se do sedaj lotili in kaj ste že rešili?« »Kar zadeva zaposlovanje naših delavcev v Avstriji, so pobudo za sodelovanje dali avstrijski sindikati, in sicer strokovni sindikati gradbenih, lesnih, gozdnih in kmetijskih delavcev Štajerske. Prvi razgovor s štajerskim vodstvom je bil lani v Mariboru. V razgovoru so sodelovali tudi predstavniki centralnega sveta avstrijskih sindikatov. Na naši strani pa so se razen republiškega vodstva sindikatov vključila v dogovor tudi vodstva obmejnih občin in zavodi za zaposlovanje. V Mariboru smo dosegli načelen sporazum o potrebi sodelovanja pri zaposlovanju. Zavezali smo se, da bomo politično vplivali na naše delavce, ki odhajajo na delo v Avstrijo, da se včlanijo v avstrijske sindikate. Naši povodi za zaposlovanje bodo prav tako skrbeli za stik za avstrijskimi sindikati in upoštevali njihova priporočila glede zaposlovanja. Avstrijski sindikati pa so se po drugi strani zavzeli, da bodo skrbeli za dobre pogoje zaposlovanja naših delavcev, se povezovali z delavci na njihovem področju v podjetjih, skrbeli, da se zaposleni pravočasno seznanijo s pogoji dela in s pravicami iz delovnega razmerja ter da bodo vključevali tudi naše de- lavce v akcije za boljše delovne in mezdne pogoje. Na tej osnovi je bil pripravljen tudi drugi sestanek, ki je bil februarja letos v Gradcu.« »In kakšni so bili konkretni zaključki letošnjega graškega sestanka?« »Sestav udeležencev graškega sestanka je bil enak kert v Mariboru. Razlika je bila samo v tem, da so se pridružili še koroški sindikati. Pred delov-nirrj sestankom je bil razgovor na deželnem vodstvu štajerskih sindikatov, kjer smo ugotovili skupno potrebo po čim boljših stikih. Politično vodstvo se je v celoti strinjalo z opravljenim delom. Sklepi graškega sestanka pa so'izredno pomembni. Tako je bilo sklenjeno, da republiški svet v Ljubljani imenuje iz svojih vrst sindikalnega zastopnika, ki bo periodično prihajal na sedež štajerskih sindikatov v Gradcu in bo pooblaščen, da ■ skupaj s štajerskimi sindikati vzpostavlja stik z delavci in podjetji, kjer so naši delavci zaposleni. Sklenili smo tudi, da pripravimo gostovanja kulturnih skupin, ki bodo nastopale v krajih, kjer so naši delavci zaposleni. Avstrijski sindikati bodo dali na voljo svoje prostore in dvorane.« Delegacija slovenskih sindikatov pa se je na poti domov ustavila tudi v Celovcu. Na sedežu koroških deželnih sindikatov so se dogovorili, da bo sporazum, dosežen v Gradcu, veljal tudi za Koroško. Z. T. lili lllllllllllllllllllllllllllllllll iiiiiii s sekretarjem komisije ot smo zvedeli v razgovoru za mednarodne stike prit republiškem svetu slovenskih sindikatov tov. JOŽETOM PLEVNIKOM, so se že pokazali pozitivni rezultati sodelovanja med slovenskimi in avstrijskimi sindikati. V tem sodelovanju sta šla najdlje občinska sindikalna sveta v Murski Soboti in na Jesenicah, ki sta že skupno s sindikati v Gradcu, oziroma v Beljaku reševala težke spore, ki so nastali zavoljo neizpolnjevanja pogodb in slabih delovnih ter življenjskih pogojev naših delavcev. Naši delavci, ki odhajajo na delo v tujino in zlasti na delo v Avstrijo, še zmeraj niso dovolj informirani o pravicah in delovnih razmerah v tujini. Takšna neinformiranost pa je lahko za naše delavce zelo škodljiva. V zadnjem času se je v Avstriji zaposlilo tudi približno 30 naših delavcev, ki so tjakaj odšli brez vize kot turisti. Takšna zaposlitev pa je za avstrijske oblasti nepravilna z hič kaj prijetnimi posledicami. Ne samo, da avstrijske oblasti našega delavca, ki se kot turist zaposli v Avstriji, vrnejo v domovino, marveč mu prepovedo tudi vstop v Avstrijo, najmanj za pet let. Vsem tem nevšečnostim se naši delavci lahko izognejo, če si za zaposlitev pravočasno preskrbijo avstrijsko vizo na konzularnem predstavništvu v Ljubljani. In zavoljo podobnih nevšečnosti, ki se našim delavcem ob zaposlovanju v Avstriji lahko še pripetijo, predlagajo avstrijski sindikati, da bi pri nas izdali poseben informativni priročnik, v katerem bi naše delavce seznanili z vsemi delovnimi pogoji in zlasti pravicami pri zaposlitvi v avstrijskih podjetjih. Ob tem želijo avstrijski sindikati, da bi se naši delavci vključili tudi v njihov sindikat, ker imajo s tem tudi naši delavci možnost biti izvoljeni v obratne svete (Betriefsrat), kjer lahko v avstrijskih podjetjih zastopajo svoje pravice. V precejšnjo pomoč pri urejanju pravic naših delavcev v tujini pa je lahko tudi tisk. Mnogi naši časopisi so že uvedli stalne rubrike ali pa celo posebne izdaje, namenjene delavcem, ki so že zaposleni ali pa se še nameravajo zaposliti v Avstriji ali kje drugje v tujini. Slovenski sindikati se hkrati zavzemajo, da bi zlasti mariborski »Večer« lahko z informacijami o delovnih pogojih in pravicah naših delavcev konkretno v Avstriji lahko največ pomagal delavcem. To zavoljo tega, ker »Večer« naši delavci v Avstriji. tudi največ prebirajo. Razen tega bi bilo zelo spodbudno, če bi ljubljanska radijska postaja (kot je. bilo ze govora) ob nedeljah ob pol osmih zjutraj uvedla posebno oddajo za naše delavce, zaposlene v tujini. Hkrati pa komisija za mednarodne štike pri Republiškem svetu zveze sindikatov Slovenije z drugimi pristojnimi organizacijami že pripravlja okvirno vsebino priročnika, ki bi bil našim delavcem v pomoč pri seznanjanju z zakonitimi pogoji dela v Avstriji in• tudi drugih deželah. z 2. = Ne more biti dvoma'-š=5 združevanje prostih sred-== štev delovnih organizacij za === te ali one skupne potrebe HH postaja v sedanjih pogojih |g§ med drugim tudi preizkus-HH ni kamen razumevanja ne-§§§ posrednih proizvajalcev do šši tiste skupnosti, v kateri so §§§ kot občani in potrošniki-gH Zdaj, ko so občinski prora-s=š čuni izgubili vsa stara ia — preživela obeležja, dejan-HH sko uresničujemo načelo, == naj o uporabi sredstev odločajo tisti, ki jih ustvarjajo. Seveda pa ima ta »preizkusni kamen razumevanja« še svojo drugo plat: namreč kako uskladiti združevanje prostih sredstev, da bo gospodarstvo napredovalo in da se bodo manjšalo tegobe na področju družbenega standarda. Načelen odgovor j6 sila preprost: prvo pogojuj6 drugo in to je treba dosledno spoštovati. V praksi pa je bilo doslej, žal, vse prepogosto drugače. In predvsem zavoljo staro prakse je prav, da postajajo neposredni proizvajalci v novih pogojih vse bolj previdni, ko ob popoldnevih v občinskih skupščinah ali v svetih, zborih volivcev in drugod razpravljajo 0 tem, koliko sredstev nameniti žito ali ono skupno stvar. lišllllllll Takšna resnost velja še posebej za tiste občine, katerih materialna osnova ni tolikšna, dl bi dovoljevala kakršnokoli prekomerno trošenje sredstev zl potrebe družbenega standardi oziroma splošne potrošnje. " Zagorju so n. pr. delovne organizacije ustvarile lani okrog 92" milijonov din sredstev za sklade. To so dokaj lepi rezultati g°', spodarjenja pa tudi prvi učink* reforme, četudi rudnik rjavegl premoga kot največja delovni organizacija na področju občin6 ni ustvaril skoraj nobenih skladov in je celo samo za las ušel poslovni izgubi. Zagorske delovne organizacije imajo kajpak kopico načrtov, kako najbolj smotrno uporabiti ustvarjeni sredstva, da bi bile v večji mep kos zahtevam današnjega domačega in tujega trga. Del teh sredstev, o tem bod6 odločali neposredni proizvajalci, pa bo šel seveda tudi za skupn6< občinske zadeve. Problemov f zahtev je zelo veliko. Na občinskem sindikalnem svetu so izračunali, da bi morale delovne organizacije, v kolikor 'bi hoteh v Zagorju urediti tiste zadev6’ ki so nujne, izločiti kar 26 vseh ustvarjenih sredstev. To P' je nemogoče. Zato bo treba sp1' sek zahtev še bolj zožiti in s" usmeriti na resnično neodložlj1' ve zadeve. Gre v prvi vrsti ž povečal sredstva kulturnim institucijam in priključil skupnim zadevam skupno upravo narodne obrambe, bi se moral povišati prispevek občin ali na 50,5 °lo od vseh davščin ali 80"/» od maloprodajnega davka. Ta drugi vir bi po mnenju predlagateljev najmanj vplival na to, da se neenaki pogoji urejanja komunalnih problemov še bolj zaostrijo v škodo šibkejših občin, ker da je maloprodajni davek tudi najmanj odvisen od produktivnosti dela in Se v pretežni meri steka v občino Center, kjer vsi prebivalci mesta največ kupujejo. Sporni sta seveda trditvi (ki smo ju shšali tudi v razpravi), da občina nima za ta dohodek nobenih zaslug (kaj pa vlaganja v trgovsko mrežo?), oz., da ni odvisen v ničemer od dela (menda ne bomo trdili, da trgovske delovne organizacije ne opravljajo nobenega dela!). 2e pet let je v Ljubljani prisotna misel, da je ta dohodek privilegij teritorialno osrednje ljubljanske občine (in vendar bo po neki zavestni odločitvi v urba- nističnem planu mesta v tej občini trgovsko središče!). Če je maloprodajni davek res neka prednost občine Center, pa stvari vendarle ne kaže poenostavljati. V razpravi odbornikov na tem zboru pa smo poleg pametnih misli lahko slišali tudi marsikatero poenostavitev. Gledano mehanično, so govorniki hitro pokazali, kakšna bo odločitev: štiri občine za prispevek iz maloprodajnega davka. Toda razen tega je bilo izrečenega tudi marsikaj polemičnega. Poizkusila bom strniti te misli. ■ Nekateri govorniki, ki so se takoj izrekli za prispevek iz maloprodajnega davka, so v isti sapi govorili, kot da verjamejo, da bodo odslej vsi pereči problemi zdravstva, šolstva, otroškega varstva, mestnega prometa rešeni. Če ne bi bile stvari tako enostavne, bi jih z računskimi operacijami prerazdelitve sredstev že zdavnaj lahko rešili. A potrošimo lahko le toliko, kot ustvarimo in da bi morali predvsem ustvarjati več, na to nekateri kar naprej pozabljajo. ■ Drugi odborniki Se te rfes-nice popolnoma zavedajo. Tudi tega, da problemov družbenega stajidarda brez dopolnilnega združevanja sredstev delovnih organizacij ne bomo mogli reševati. ® Zopet drugi so poudarjali, da ni bistvo problema v opredelitvi za eno ali drugo vaian-to prispevka. Če ne bo prišlo do temeljitih samoupravnih dogovorov v mestu o tem, kako bomo regionalno reševali probleme zdravstva, šolske mreže, mreže kulturnih institucij, ni- mamo nobene garancije, da bodo ta sredstva dobro naložena. Takšne predloge pa so drugi ocenjevali kot zavlačevanje. In vendar, kakršenkoli ključ za prispevke še ničesar ne pove t> .. skupni politiki pri urejanju skupnih potreb mesta. E Mnogi pa ne vidijo rešitve le v združevanju sredstev, temveč v enotnem obravnavanju problemov mesta. Z drugo besedo, nič bogokletno ni, kot je nekdo dejal, če so se izrekli za eno občino v mestu. A nesorazmerja in problemi so bili tu li takrat, so opozarjali drugi, ko je Ljubljana imela le mestni svet. Res pa je, da samoupravne pravice volivcev ob eni sami ljubljanski občini v ničemer ne bi bile prikrajšane. S Slišali smo tudi kritiko na račun republiških samoupravnih vodstev, ki so na nivo republike potegnili tipične občinske dohodke (sodne takse in davek od avtorskih pravic) istočasno, ko so z novelo o mestih mest m svetom dali nove pristojnosti! B Nikar preveč ne dramatizirajmo, so dejali nekateri. Gre za skromen začetek prerazdelitve sredstev (mar tudi samoupravne skrbi?), za prvi korak nadaljnjih integracijskih procesov v mestu. S Združevanje sredstev je proces, ne akcija, je dejala odbornica. Smo za združevanje, toda postopno. Predvsem bi še morali poprej bolje sporazumeti o skupnih zadevah in interesih. Z novelo zakona o mestih pa sprejemajo mestni sveti le zadeve, ne pa tudi samoupravne dolžnosti. To pa ni akademsko, temveč ustavno vprašanje. ® Novelirani zakon o mestih naj bi olajšal urejanje skupnih zadev, je dejal podpredsednik IS Beno Zupančič. Ne gre za revne in bogate, gre za skupno hotenje, za skupno financiranje, kar pa ne razrešuje niti republike niti občin samoupravnih pravic. Ena ali pet občin? To je tehnokratsko stališče vse dotlej, dokler mislimo, da se stvari dajo urediti le s prerazdelitvijo sredstev. Toda morali bi proučevati komunalni sistem v novih pogojih, opraviti analizo stanja in razvoja posameznih družbenih dejavnosti, hitro reševati to, kar ne more čakati, predvsem pa pri vseh odločitvah res upoštevati mnenje občanov. Pri oblikovanju enotne kulturne politike ni moč mimo tega, da je Ljubljana kulturno središče, ki ji kulturni in znanstveni delavci in njihove institucije dajejo pečat. Računati je seveda treba z mestom kot mecenom tega kulturnega življenja, saj so primitivna tista stališča, id produktivnosti dela nimajo za izhodišče vsega našega bogastva. In poanta te zgodbe, ki nam jo je pripovedovalo dvajset govornikov? H Več življenjskega prosto- - mu vplivu Ljubljančanov na te zadeve. Manj medobčinskega obmetavanja z očitki, saj končno je vsak lahko bogat le toliko, kot ustvarja. Do prihodnjega sklica odbornikov vsega mesta pa je ostalo odprtih toliko vprašanj, da menda ne bo treba čakati zopet polno leto nanj, saj končno 29,180.000 N. din, ki jih bodo prispevale občine, niso tako majhna sredstva, da o njihovi najskrbnejši uporabi ne bi kazalo skupaj razpravljati in odločati. SONJA GAŠPERŠIČ ■Muho gospodarimo Dosledno v reformo Premimnjs izvoza surovin pomeni fecjras ntt nizko Storilnost • če hlodovino predelamo, štftii dosežemo 2-4-klreri vofiji ilfiitiek It Sedanja »kombintedijat« nesel gospodarske reformi in »cidfflinistriranjtt« onemogoča racionalno gospodarjenje. O teh in drugih problemih lesno predelovalne industrije smo se pogovarjali z glavnim direktorjem Kombinata lesne industrije Logatec, tovarišem Otmarjem TupyjCm. Kako sl lesno predelovalna industrija zamišlja pot v resnično mednarodno delitev detaf« »Tako kot zdaj delamo, gotovo nek je 'pribil tovariš Tupy. »Če se že vključujemo v mednarodno delitev dela, potem bi morali imeti. tudi vsaj približno enake pogoje. To pomeni, da bi morali imeti tkivo! j surovin, namesto da jih izvažamo V takšnih količinah, da jih zmanjkuje domači predelovalni industriji. In še več: s tem podpiramo nizko storilnost, saj se pod sedanjimi pogoji izplača izvažati celo najbolj primitivno opremljenemu žagarskemu podjetju. Razen tega deske in hlodovino izvažamo tudi v vzhodne države na primer na. Poljsko, ki nam potem konkurirajo na zahodnih trgih z izdelki iz naših surovin. Mnogi naši, še posebej ameriški kupci, kupujejo Vedno več blaga tudi v drugih državah, pripominjajo pa, da bi to kupili pri nas, če bi jim lahko zagotovili njim potrebne količine, in spet smo pri surovinah. Po zmogljivostih bi KLl Logatec lahko dosegel proizvodnjo 5,5 milijarde starih dinarjev, Ustvarja pa dve milijardi manj. Ob tem pa letno izvozimo za poldrugi milijon dolarjev raznih izdelkov v Celoti za konvertibilno Valuto. Od thgU prbflamo ha ameriški trg za 1.3 milijona dolarjev .galanterije in drobnega pohištva.-. Za to potrebujemo letno 10.(300.kubičnih metrov bukovih desk. Z izvozom enake količine desk, kar pogojuje sedahji izvozni instnimentaiij, pa država iztrži največ 450.000 dolarjev. Ne vem, zakaj je nekaterim tako težko izračunati, kaj se skupnosti bolj izplača,« ; »Pogajanja 6 vključitvi v GATT še nisd zaključena. Če hi bila. našel država sprejeta, s činiCr bi odpadle carinske preg raje, kaj bi se spremenilo?« »Žaradi izvoznih in uvoznih carin je naš čisti devizni priliv za' 20 do 30 •/« nižji, kdt ga kažejo pogodbe o sklenjenih poslih. Samo primer: za gradbeno pohištvo, ki ga izvažamo v Zahod- no Nemčijo, potrebujemo, razno okovje, ki ga moramo uvoziti. Dokler je Bil še dovoljen začasni uvoz, je bil položaj precej boljši. Zdaj pa mi plačamo uvozilo carino za okoVje, nemški kupec na priiner pa nemško uvozno čari P o na vrednost uvoženega gradbenega pohištva, kar nam — jasno — odbije pri cehi. Če bi odpadle carinske ptegra-je, potem teh težav ne bi bilo več. Ne Vem pa, če ne bi sami, za domačo »tabo« Ustvarili rio-vih ptegraj v obliki raznih davščin. Ne morem si na primbr Zamisliti, da bi S6 kar tako odpovedali pristojbinam za Uvoz avtomobilov, opreme, ih podobnega. Namesto batine bi pač plačevali ndk&kšne takse. Raž6n tega je vprašati j e, kakšnih Ukrepov bi se pOslUžild druge države. No, to so obrobna vprašanja, ki bi jih zlahka prebrodili, če bi podjetja imela dovolj -deviz. Takrat bi bilo pač vseeno, kje kupujemo SUrovihb: doma ali v tujini. Za čvrsto valuto bi nam colo Poljaki že zdaj prodali kakršne koli količine hlodovine, v zahodnih državah pa to sploh m problem,« ■Konvertibilnost dinarja je cilji ki m se mu radi čim prej približali. Kaj bi pa tanko storili že zdaj?« »Poti je več, možnih variant še več, le odločiti se je treba. Najbližja, najhitrejša iti najbolj realna pot je. da Hi omejili izvoz surovin Tako bi se olajšal položaj celotne lesno predelovalne industrije, tudi proizvajalcev ploskovnega pohištva, ki— gle- de na nujtii uvbz različnega reprodukcijskega materiala — dosegajo najmanjši neto devizni priliv. Ne bi pa smeli pozabiti, da se nam izplača že samo to, če izvažamo samo opredmeteno, delo, da to prinaša več kdt pa izvOž surovin. Kajti trg je zagotovljen, produktivnost Večjih iti naj večjih podjetij pa se je že približala ali celo izenačila s tl-' sto, ki jo dosegalo na primer Nemci ali Japonci, po mojem mnenju dinar nikoli n§ bo konvertibilen in plačilna bilanca aktivna in stabilna, če ne bo prevladalo spoznanje, da mora biti izvoz tako organiziran, da, bi prodajali naše delo, amortizacijo, režijo in z njo vred tudi stroške birokracije, ki- odloča o teh zadevah. Drugače rečeno: potruditi bi se morali, da bi polno zaposlili vsaj tiste kapacitete, za katere imamo dovolj domačih surovin. Ena možnih poti je, da podjetja dobijo več deviz. Po pogodbi z »Jugobanko* iti tift račun retencijske kvote dobi KLI Logatec 18 odstotkov vrednosti realiziranega izvoza. Če bi dobili še SO odstotkov deviz, bi splavali na »suho«. Omenil bi še to: povsod po svetu država podpira izvoz končnih izdelkov. Mislim, da bi bili dohodki od carin za ta najbolj primerni, V zakonu o spremembah Zakona o Zveznem pt‘o-računu za minulo leto pa sem prebral, da smo izdali 45 milijard dinarjev za premiranje izvoza, na račun carin pa zbrali 207 milijard dinarjev ah več kot štirikrat toliko, Premiranje izvoza bi morale na kak način zaieti tudi transportne stroške, kajti finalisti lesne predelovalne industrije veliko izvažajo v ZDA, žagarska industrija pa izvaža v evropske države, kjer so ti stroški dosti manjši. Kakorkoli pa že bo, bodimo dosledni! Zdaj kombiniramo načela gospodarske reforme in ostanke »administrativnega socializma*. Izbrali smo torej naj-slabšo pet, ki je kajpak pogojena z »objektivnimi pogoji*, zete menim, da se je treba odločiti za eno ah drugo. Po dveh tirih hkrati ne moremo voziti,* »Po muh bernah »oteč »i nekako ne upamo naprej. Kaj bi p mesta sprostitev cen?« »Po približnih podatkih bi se MOTI v s fotoreporterjevega cene osnovnih surovin povečale za 10 do 20 odstotkov, če bi hkrati,'omejili ali celo prepovedali ižVož hlodovine in rezanega lesa. cene pa bi se podvojile, ee tega‘ ne bi storili, v enem ah drugem primeru pa tekme na trgu ne bi zdržali slabše opremljeni in primitivno organizirani proizvajalci. Preostali imajo tolikšne kapacitete, da se zaradi tega — brez novih vlaganj, razen za nadomestila -- celotna proizvodnja ne bi nič zmanjšala, Potrebna pa je že zdaj temeljita modernizacija celotne lesne m lesno predelovalne industrije. Sprostitev cen pa bi pomenila, da bi ob novih vlagati lih prevladah ekonomski kriteriji, Še to: podražitev surovin za 10 do 20 odstotkov ne bi smela pomeniti tudi podražitve končnih izdelkov, ker bi razliko proizvajalci zlahka pokrili na raeun boljšega izkoriščanja zrno, gijivesti,« »ža konec le vprašan-iet najbolj akuten problem vašega podjetja je. a« »V zidovje nove avtomatske lakirnice SffiO »zabili« 172 milijonov dinarjev. Nove opreme v vrednosti iOo.ooo dolarjev pa še zmeraj ni, čeprav je banka po 18 mesečnem dogovarjanju že decembra lani odobrila kredit, Pri tem smo se zavezah za 800 'dolarjev dodatnega izvoza na leto. S tem ne izgubljamo samo deviz in kupcev, ker jim ne dobavljamo vsega, kar zahtevajo, ampak so naša sredstva »zamrznila« v zidovih. GOVEKAR I 1 GRADNJO PROGE LAHKO MOGOČI LE GOSPODARSTVO Koprsko progo gradimo že četrto leto. Doslej je bilo za gradnjo porabljenih tri in pol milijarde starih dinarjev in s tem opravljenih polovico zemeljskih del. Po prvih predračunih leta 1962 bi koprska proga veljala približno 4 milijarde Starih dinarjev, s tem da bi zgradili le industrijski tir. »Ob reviziji načrtov pa se je razkrilo, da je veliko bolj smotrno, če ne gradimo industrijskega tira, marveč progo prvega reda, ki bo zdržala 24-toriski OShi pritisk. Stroški so s tem narasli na več kot 6 milijard, po reformi pa celo na približno 13 milijard starih dinarjev, če odštejemo že porabljene 3 in pol milijarde starih dinarjev, potrebujemo zn koprsko železnico še nekaj več kot 9 milijard starih dinarjev,« je v razgovoru povedal direktor Luke Koper Danilo Petrinja. lijarde starih dinarjev regresa Za kombiniran prevoz, kar je JE KOPRSKA ŽELEZNICA EKONOMSKO UPRAVIČENA? Naj povzamemo nekaj razlogov, ki govore o upravičenosti gradnje koprske železnice: ® S kombiniranim cestno-železniškim prevozom tovora iz Luke Koper so vedno nastali dodatni stroški, ki jih je do konca mirtUlt„a leta deloma pokrivala skupnost jugoslovanskih železnic. S prehodom železnice na ekonomsko posle vanje pa le-ta i tiovim letom ni več obvezna regresirati kombiniranega prevoza. Letos bodo znašali dodatni stroški takega prevoza 805 milijonov starih dinarjev. Od tega je ŽTn Ljubljana vseetio pripravljeno regresirati 360 rtih! ionov starih dinarjev, preostalih 445 milijonov štorih diharjev pa ttaj bi pokrpa Luka Koper. « Ob nezmanjšanem prometu — mimogrede povedano, v Ltiki Koper Zdaj letho pretovorijo 770 tisoč ton blaga — bi morali v treh letih, brez koprske proge, plačati skoraj 4 mi- vse prej kot ekonomska naložba. Pri vsem pa Luka Koper Vseetio še tie bi fflogla ustreči vsem zahtevam interesentov, ki bi žavdljo majhne zmogljivosti Luke usmerili blago V druge jugoslovanske luke, na primer V Dakar, Pulo, Reko iti celo v Trst. d Eden izmed razlogov, ki govori o Upravičenosti gradnje koprske proge, je tudi ta, da bi poslej precej blaga usmerili v koprsko luko Čehi (približno mi-lijoh ton letno) Avstrijci, Madžari in drugi, * Od tovora 460.000 ton blaga, ki ga slovenske železnice že zdaj prepeljejo iz koprske luke, imajo koristi tudi vse slovenske gospodarske organizacije, s tem ko plačujejo železnici usluge po nižjih cenah za 3 odstotke, kar znese letno približno milijardo starih dinarjev, V nasprotnem primeru, če tega tovora iz koprske luke ne bi bilo, bi železnica zaračunavala prevoz blaga drugim gospodarskim organizacijam po višjih tarifah. * S prevozom tdVora iž koprske luke po železnici bi vsaka tona blaga nad 700 tisoč ton prometa v luki dala tisoč osemsto starih dinarjev dodatnega čistega dohodka. • Ih slednjič bi bilo z vključitvijo proge Preštiifca—-Koper v železniško mrežo več prometa rta drugih slovenskih progah ih s tem tudi več dohodka Za železniška podjetja. KAKO BOMO FINANCIRALI GRADNJO PROGE? »Po ukinitvi republiškega investicijskega Sklada hi ha razpolago republiških Sredstev ža investicije, razen anuitet in posojil iz tega sklada. Gradnjo koprske proge lahko reši 16 slovensko gospodarstvo e združevanjem sredstev za to sicer perspektivno, rentabilno in pomembno progo,* je med drugim odgovoru predstavnik izvršnega sveta Sveto Kobal V skupščini na Zastavljeno poslansko vprašanje. Koliko bo torej letos zbranih sredstev za gradnjo koprske proge? Po zakonu o združevanju sredstev za investicije, ki ga je te dni sprejela slovenska skupščina, naj bi gospodarske organizacije letos Zbrale za gradnjo pi-Oge 3 milijarde starih dinarjev. »S tem detiarjem bomo letos lahko končali Vsa zemeljska dela,« je v razgovoru rekel direktor Luke. »Ža montažo tirov pa Bi prihodnje leto potrebovali vsaj še milijardo do dve milijardi sta- rih dinarjev, Pri gradnji proge ne bi smeli bremeniti samo našega podjetja, marveč bi morata biti za gradnjo zainteresirana tudi železnica. Saj je rentabilnost Slovenskih železnic odvisha tudi od novih tovorov, ki bi jih prevažali iz naše luke,« je še dodal direktor koprske luke. KAK8NE so perspektive KOPRSKE LUKE? ž izgradnjo koprske proge se tudi luki odpirajo nove perspektive, saj bi njeno zmogljivost, do leta 1868 povečali že na milijon petsto tisoč ton prometa. V luki imajo zdaj 4b tisoč kvadratnih metrov pokritih skladišč, 20 tisoč kvadratnih metrov pokritih skladišč še gradijo, gradijo novo hladilnico, skladišče za južno sadje itd .., Delo v luki bodo specializirali za pretovarjanje generalnega tovora, lesa in na- predelovanje blaga v skladiščih proste carinske cone. Koprska luka ima zdaj le 550 metrov obale, ki pa je premajhna že ža sedanji promet 770 tisoč ton bla^a letno, Direktor Danilo Petrinja je ob tem rekel: »Ž lastnimi sredstvi bomo Uredili še toliko obale, da bi lahko pretovorili 1,500 tisoč ton blaga.« »Kakšne pa so še nadaljnje perspektive razvoja koprske luke?« smo še povprašali direktorja, »Možnosti za razširitev luke so velike, Precej je domačih in tujih interesentov, ki bi gradili specializirano obalo za fosfate iti s tem povečali zmogijivtisti luke na 3 milijone ton blaga letno.« M. 2IVKOVIČ Minuli teden so na seji Centralnega komiteja ZKJ ponovno poudarili, da sta glavna krilita za počasno uresničevanje Hotenj rejornje: premalo razviti samoupravni odnosi in ne do kraja uveljavljeno načelo delitve po delu. Samoupravnih odnosov in delitve po delu nismo premalo razvili le v delovnih Skupnostih, ampak tudi na relaciji občina—republika—zveza. Vendar pa bi bilo napak, če bi vso krivdo za počasno uresničevanje reforme iskali izključno »zgoraj« oziroma izven gospodarskih dejavno-sti, ker iC dejavnosti navsezadnje le odražajo probleme in razmere v gospodarstvu. Če hočejo delovne skupnosti »čiste vesti« zahtevati red in ravnovesje v našem gospodarskem prostoru, morajo pomesti tudi »pred svojim pragom«. Kopica dejstev pa govori, da tega niso Storile. Med glavnimi je — kar Ugotavljajo tudi slovenski sindikati in republiška skupščina — da delovne organizacije prav po polževo usklajajo sVoje statute in druge predpise z novim zakonom d delovnih razmerjih, čeprav bo rok za uskladitev potekel že ob koncu mdrca. Najbrž je včč kot samo zrno resnice v ugotovitvi komisije za samoupravljanje pri republiškem svetu sindikatov, da usklajevanje predvsem zato tako počasi napreduje, ker večina delovnih organizacij še til prilagodila organizacije dela razvoju gospodarstva in družbe, ker delovne skupnosti še niso izdelale perspektivnih proizvodnih prdgrambV hiti nimajo pred Seboj jasne kadrovske politike,- pt tudi zato, ker^gonekod še vedno mislijo, d& Kdo ho plačal penale je samoupravljanje le politična pravica delavčev in da So detovha razmerja le pravno razmerje med delavcem iti podjetjem, Morda bo rekel kdo: — Ta trditev ne drži, saj statuti podjetij vendar povsem jasno govore o tem, da je »proizvajalec preiiehal biti objekt dogajanja v delovnem pfo-cCsu in pdštdi njegov tlbSilec itd.« — Res je, tbda d tem govore 16 načelno, medtem ko delijo pravico Odločanja o vprašanjih proizvodnje in delitve med delovne ljudi irt delovne enote kot »dobri dedek Mraz«. Znano pa je, da lahkO delovne CnOte V resnici »zaživijo« le, če imajo pravico odločati o vprašanjih proizvodnje in delitve, ne te prdntco razpravljati. Toda takšne pravice — tako kažejo analize statutov — v največ primerih nimajo. Tako je odločanje o planu proizvodnje že v statutih ostalo pre-tCžnO U rokah centralnih samoupravnih Organov, enako odločanje iz Urejanja medsebojnih dčtiidsdl), ki izhajajo iz skupnega dela. o delitvi dohodka itd. Le tretjina gospodarskih organizacij je po oceni strokovnih organov republiškega sbeta sindikatov s Statuti uzakonila 'nekaj samoupravnih praViC S področja proizvodnje in deluve na ravni delovnih enot. druge pa te pravice se vedno koncentrirajo in Centralizirajo na ravni podjetja. Tako namesto delovnih enot Urejajo v takšnih podjetjih delovna razmerja še uedno organizatorji proizvodnje. Toda ker se samoupravna zavest delavcev zVečUje, je čutiti tudi čedalje večji Odpor proti starim navadam gospodarjenja. Med Vzroke za počašno uveljavljanje samoupravljanja v delovnih enotah je treba prišteti tudi protislovje med Vsebino in obliko Samoupravnih prdčesaV, Materialna Osnova samoupravljanja, predtisetn pfdtiidtl odločanja o razširjeni reprodukciji, je v zadnjih letih prehajala na delovne organizacije, tega procesa pa organizacijske oblike gospodarjenja in Samoupravljanja nišo dohajate. Organizacijske Strukture in sheme operativnega vodenja D* upravljanja zato zaostajajo Za niatemaMimi odnosi V delovnih organizacijah in celo zavirajo njihov razvoj. Tako so na razgovoru strokovnjakov, ki ga je sklical ObŠS Maribot-Center, povedali, da najbolj ovira ratvb) delovnih enot zastajajoča evidenca o poslovnih StrOSklK časovno odmaknjena vnovčena realizacija-, ki bi jo kazalo zamenjati s fakturirano realizacijo, formalna decentralizacija skladov namesto decentralizacije odločanja blifoUiS soodločanja o uporabi skladov — Skrgtka vprašanja operativno tehničnega, ne Vsebinskega značaja za Učvrstitev delovnih enot. Tudi priporočila družbeno političnih organizacij o vpeljavi delovnih enot so bila prepogosto načelna in kampanjska, namesto da bi upoštevata organizacijsko Stanje, specifičnost prOiZVodhje in poslovanja ŽaštfiVljd SC torej Vprašanje, kako preiti od načelnega razglabljanja 0 pomenu delovnih enot za naš gospodarski ih družbeni razvoj h konkretnim ukrepom, ki naj jih utrdijo. sindikati SO Ob tem Vprašanju oblikovali dve priporočili: • za Učvrstitev delovnih enot se naj odločno zavzamejo tudi strokovnjaki v podjetjih, ki pa jih je treba za to dodatno delo posebej nagraditi in • o delovnih enotah naj bi razpravljal tudi gospodar- ski zbor republiške skupščine ter na o snovi razprave, stališč in priporočil sindikatov in drugih organov, ki so dolžni skrbeti za razvoj samoupravnih odnosov, izdelal konkreten program in akcijo za Uveljavljanje delovnih en6l v praksi. V. B. w*iiiiii!iiiiiiiiiiiiiei!ii*i|piiiii!iiiiiiiiiiiiiEim Gozdarji v gledališču Razvoj knjižničarstva v Zasavju Malokdaj se žal prime-g ri, da bi samoupravni or- g gani razmišljali tudi o j tem, kako preživi delavec jj svoj prosti čas. Vsa njiho- g va »skrb« za delavca se gj vrti več ali manj le okoli g delovnega mesta. g V Mariborskem gozd-g nem gospodarstvu pa poj- g mujejo to skrb drugače. Že g leta velja med njimi in ma- g riborskim gledališčem spo- 1 razum za »osebne gledali- I ške predstave za delavce in svbjce. Ko so pred leti prvič ponudili v gozdnem gospodarstvu svojim delavcem brezplačne vstopnice, jih je le malokdo vzel. Tisti čas je bilo pri predstavah pol sedežev praznih. Potem pa se je na mah spremenilo. Ni bila več dovolj ena predstava, vstopnic pa vselej premalo. Mariborski gozdarji, ki vihtijo epine na Pohorju, Haložan in Slovenskih gori- c ah, prihajajo vedno v večjih skupinah »v dolino«, pražnje oblečeni v gledališko hišo. Obisk gledaliških predstav jim je prešel v navado. Če jih ne bi bilo, bi nekaj pogrešali. Doma so daleč od kulturnega središča, še vedno tako daleč, da si ne morejo privoščiti kulturnega razvedrila. Na samotnih pohorskih domačijah se je oglašal do nedavnega le radio — edini kulturni poslanec. Do tja še ni prodrla niti televizija, prodrla pa je živa gledališka umetnost. F. HOVNIK kulturne rasti v milili ,^-Vavod za šotstva, SRS je ob koncu leta 1965 izvedel zanimivo raziskavo. Rezultati raziskave so mu omogočili, da je izdelal analizo stanja organizacije in dejavnosti izobraževanja v 168 delovnih organizacijah Slovenije. Pobudo za-raz-iskavo so dali republiški sindikati, financirali Pa so jo Zavod SRS za zaposlovanje delavcev, Komisija za kulturo, prosveto in tisk pri republiškem svetu ZSJ za Slovenijo, republiška gospodarska zbornica in tedanji Zavod SRS za strokovno izobraževanje, zdaj zavod za šolstvo SRS. Namen raziskave je bil dvojen: ugotoviti vsebino in stanje izobraževanja v delovnih organizacijah ter na tej podlagi razširiti mrežo izobraževalnih centrov in služb v delovnih organizacijah, kakor tudi izboljšati delo v že obstoječih centrih in službah. Podatki o dejavnosti delovnih organizacij na Področju izobraževanja so bili zbrani s pomočjo vnaprej inštruiranih popisovalcev — intervju-Varjev. Ti so na osnovi enotnega vprašalnika Vodili razgovor v podjetjih in zapisovali podatke. V raziskavo so bile vključene predvsem tiste delovne organizacije, za katere smo' po dose- danjih podatkih sodili, da že imajo neko organizirano obliko izobraževalnih centrov in služb. Tako so v analizo zajeta domala vsa podjetja v Sloveniji, ki imajo organizirano izobraževalno dejavnost. Raziskava izobraževalnih centrov in služb v 168 delovnih organizacijah je zajela pretežno gospodarske delovne organizacije, in to z območja 52 občin, torej iz 85 %> vseh slovenskih občin. Delovne organizacije zajemajo 29 gospodarskih panog. Da bi imeli predstavo, kako široko je bila zastavljena ta raziskava, naj povemo še naslednje podatke: zajela je 222.200 delavcev, to je 52 odstotkov vseh zaposlenih v gospodarstvu, oziroma 44,3 °/» vseh zaposlenih v družbeni dejavnosti v Sloveniji (podatki za september 1965). Od navedenega števila zaposlenih v analiziranih delovnih organizacijah je nekaj nad 32 °/o žensk. Uredništvo Delavske enotnosti se je odločilo, da bo z nekaj prispevki opozorilo delovne organizacije, sindikalne organizacije in ostale zainteresirane na nekatere probleme, ki jih je ta raziskava še posebej izluščila. : ‘.“V," .,'jtr--,7 „ štirih osrednjih in nekaterih mamjših knjižnicah v Hrastniku, Trbovljah, Zagorju in Litiji imajo zdaj okrog 45.000 knjig. Spričo tega postajajo knjižnice najpomembnejše kulturne institucije v Zasavju. števila ljudi, so namreč knjižnice v nemajhnih težavah in zadregah. Eno izmed osnovnih vprašanj, / s katerimi si belijo glave v zasavskih knjižnicah, je v tem, kje dobiti toliko denarja, da bi lahko kupovali vse knjige vseh naših založniških hiš? Knjižnice so namreč dolžne kupovati po pet, deset in več izvodov posameznih izda.], kajti ljudje neradi čakajo po tri ali štiri tedne na to ali ono noviteto. Hudo je dan za dnem ponavljati že oguljen odgovor: »Nimamo, vse je zunaj, pridite prihodnjič!« V zadnjih dveh letih so seveda tudi knjižnice zvišale izposojevalnino. Uvedli so različne cene izposojevalnine, kar je seveda upravičeno. Dotacije skupaj z izposojevalnino pa zdaj ne zadoščajo več za redno nakupovanje vseh^knjig v tolikšnem obsegu, kot je to potrebno. To pa je le ena stran tega vprašanja. Doslej imata le knjižnici v Zagorju in Trbovljah ustrezne prostore, medtem ko v Hrastniku in Litiji to ni primer. Zategadelj ti knjižnici ne moreta razviti tiste dejavnosti, ki bi jo lahko spričo zani-= manja in razvitih potreb. Razen tega ima n. pr. Litija zelo široko IZOBRAŽEVANJE ydelovnih ORGANIZACIJAH 50 "/.ANKETIRANIH BREZ ORGANIZIRANE 1 IZOBRAŽEVALNE DEJAVNOSTI Kakšna je stopnja organiziranosti izobraževalnih dejavnosti v analiziranih podjetjih? To je vsekakor lahko eno osnovnih vprašanj, ki nas danes zanima. Od 168 analiziranih delovnih organizacij ima izobraževalne centre 44 (26,2 Vo) in izobraževalne službe 43 (25,6%) podjetij, 62 (36,9 %) je delovnih organizacij z le deloma organizirano izobraževalno dejavnostjo, 19 (11,3 °/o) delovnih organizacij pa je brez organiziranega izobraževanja. Zaključek: Res organizirano izobraževalno dejavnost ima torej le polovica delovnih organizacij. - Z a organizirano izobraževal->'J dejavnost v podjetju moremo teti le izobraževalne centre in |užbe. V teh se izobraževanje Tsternatično pripravlja in tudi Zvaja. Pri tem so izobraževalni ^®ntri najpogostejši v podjetjih 7 8oo do 4000 zaposlenimi, izo-raževalne službe pa v delovnih ^Sanizacijah s 500 do 2000 za-^tienimi. Delovne organizacije l le delno organiziranim izo-raževanjem so največkrat ti-je z nad 200 do 500 in tudi več NX>slenimi. To so delovne or-Jjhjzacije, v katerih se sicer Lpjjajo določene izobraževalne jCc}je, vendar nimajo organizi-Mh centrov in služb. Za to je ponavadi za- primeri v zadnji skupini razvrščenih podjetij. Tu najdemo, na primer Gradbeno podjetje GORICA s 120 zaposlenimi, trgovsko izvozno in uvozno podjetje »PREHRANA« s 1400 zaposlenimi in usnjarsko podjetje »KO- NUS« celo s 18M zaposlenimi, ki sploh nimajo organizirane izobraževalne dejavnosti in v katerih nihče ni zadolžen za izobraževanje. Podatki o kritičnem stanju organizacije izobraževalne dejavnosti v navedenih delovnih organizacijah nas opozarjajo, da bo v teh primerih potrebno odločno ukrepanje samih delovnih organizacij, seveda pa tudi sistematična pomoč družbeno-politič-nih organizacij ter izobraževalnih institucij pri reševanju izobraževalnih problemov delovnih organizacij. IVAN KEJŽAR Delež zasavskih knjižnic v Celotni kulturni politiki nekateri kaj radi primerjajo z vlogo kinematografov. Drugi trenju, da ta primerjava ni upravičena, češ da se kinematografi pač lahko ponašajo z večjim obiskom kot knjižnice. Imel sem priložnost poklepetati z bralci raznih starosti in poklicev. Kar so pripovedovali, je zanimivo: kljub temu, da malone vsi radi gledajo, filme, jih ne bi zamenjali za dobro knjigo. Na vprašanje, kaj bero, so bili odgovori močno različni. Vsak ima svoj okus, toda vsi brez izjeme so priznali: dobra knjiga je kot magnet! Če te enkrat pritegne, potem sežeš po drugi, tretji... Najbolj pa mi je ostal v spominu odgovor, ki sem ga natanko zapisal v beležnico: »Pri nas doma imamo kajpak tudi televizor,« je dejal delavec Ivan L. »Toda, ko naš poba prinese vsak teden knjige, jih vzamemo v roke in pozabimo na televizijski zaslon!« In še dfigovor gospodinje H. M. »Tri leta sva s hčerko prepričevali moža, da je razen dobrega cvička še kako drugo razvedrilo. Zdaj se nemalokrat s porečemo zavoljo knjig. Nekaj časa mu jih je prinašala hčerka, zdaj odhaja z aktovko, ponje sam.« V Zasavju se ljudje vedno bolj zanimajo za knjige. Število bralcev narašča. Lani so v vseh knjižnicah izposodili približno 70.000 knjig. Knjižničarji upravičeno domnevajo, da vsako izposojeno knjigo prebereta vsaj dva, če ne trije bralci. Med obiskovalci knjižnic je seveda največ šolske in predšolske mladine. Mladi ljudje imajo na grafikonih izposojenih knjig začrtano krivuljo, ki se vzpenja zelo strmo; njim slede neposredni proizvajalci in uslužbenci. Ne bilo bi napak, če bi vsi tisti, ki imajo tako ali drugače na skrbi vzgojo mladine, če bi predvsem mladinska vodstva v vseh štirih občinah skušala uporabiti te podatke. Če nič drugega, bi jim lahko te številke služile za izhodišče nekaterim globljim razmišljanjem: o tem, kaj mladi radi bero, kako bero in predvsem kako ponjagati, da bi lahko knjižnice nakupovale večje število knjig. Kljub povečanemu zanimanju za knjige, navzlic dejstvu, da je knjiga postala nepogrešljiv spremljevalec tolikšnega zaledje, krajevnih knjižnic pa skoraj ni, če pa so, so~sila borne in njihov delež v splošni kulturni dejavnosti domala pojema. Tako so v litijski knjižnici kupih leta 1964 nekaj manj kot dvesto knjig, lani samo nekoliko več, a v Zagorju, ki ima manjše zaledje, več kot 900 novih knjig. Zdi se, da ni moč venomer iz leta v leto trditi, da za ureditev potrebnih prostorov ni sredstev. Rešitve seve ni moč pričakovati prek noči. Toda znani so primeri, ko so nekatere občine na Slovenskem vsako leto dale na stran toliko in toliko sredstev in ko se je nabrala dkrogla številka, so začeli bodisi graditi nove ali pa urejati stare prostore svojih knjižnic. Sicer pa sodbe, da postajajo zasavske knjižnice ogledalo kulturne rasti, niso pretirane. Njihov pomen se bo nedvomno še večal, v kolikor bodo deležne še večje podpore in pomoči. Resda ni moč pričakovati pomoči izključno le od občinskih proračunov. Pred kratkim so nekateri upravni sveti zasavskih knjižnic glasno izrekli misel, da naj bi namreč večje delovne organizacije, pa tudi občinski sindikalni sveti postali nekakšni meceni občinskih knjižnic. Ta misel ni le zapeljiva, temveč vredna, da o njej delovne organizacije in občinski sindikalni sveti kmalu in temeljito razpravljajo. MILAN VIDIC Znanilci pomladi « industrijskega sveta PERSPEKTIVA LJUDSKIH UNIVERZ V Z VPADNI iVEfrfUJM f do^aževanj e O 0 1 s a .5 log , Poleg svojih rednih na- ali šef kadrovske službe ali ,j. 0 drug v kadrovskem oziro-iaa splošnem sektorju. Podjetij ’ ki nimajo organizirane izo-oLfevalne dejavnosti, pa sodijo 2o'03ajn° med tista, ki imajo do j/1 zaP°slenih, oziroma med 200 zaposlenimi. upoštevamo, da so pri številu zaposlenih po-v6g. Po izobrazbi prav gotovo in le že zaradi velikega števila let; Strosti kadrov kot pri pod-Je iU z manj zaposlenimi, potem žtevuZUml-iivo’ da je pri večjem ja Uu zaposlenih potrebna več-0e; 0rganiziranost izobraževalne Zašp??sli. To zavlsnost organi-tieia 1:1,1 rešitev izobraževalne tiotf7n.os*i od števila zaposlenih Veg, Uj.e tudi ta analiza: čim ^Osleivi® potIjetje po številu za-Sova nl1’ tembolj je razvita nje-te jj organizacijska oblika. Od l°čii/mame razporeditve pa se ttie2n nekatera podjetja. Posa-ta?rne delovne organizacije, so-obsežne po številu za-ko 'd- tega ne upoštevajo. Ta-Vet P1-'nal demo v raziskavi de-$icer Jv organizacij, ki imajo a sltrh d° 2000 zaposlenih, dodan za izobraževanje je le sldžbi , ,nekomu v kadrovski feijtjp’ kl sicer opravlja druge • kko t , ®e- Kako uspešno je , °braj 'l Polovičarsko rešeno :®reo, /CVai»je v podjetju, v ka-,'la e Ze zaradi velikega šte-ž°t)raš;p.Ilestrosti kadrov veliko vrila Vl/a,nih p.iblemov, je se-Prasanje. Se težji pa so S > n hO D akšne so perspektive izobraževanja odraslih in kakšna je usoda kulturno-prosvetnega delovanja amaterskih društev v industrijsko razviti družbi? To vprašanje še posebej zanima naše »izobraževalce«, ki morajo često odgovarjati na vprašanja, doklej bomo z izobraževanjem odraslih še popravljali to, česar nam ne daje dovolj razvito redno šolstvo? Hoteli smo najti potrditev naše t^ze, da izobraževanje odraslih ni posledica kulturne in gospodarske zaostalosti, temveč predvsem pogoj za hitrejši gospodarski, družbeni in kulturni napredek. To nam je potrdila 'tudi sedanja praksa in perspektive, ki jih, nakazujejo za nadaljnji razvoj ljudskih univerz v Zahodni Nemčiji. pa za druge oblike, ki so jih doslej pretežno organizirale LU (politično, kulturno in drugo). Preko strokovnega izobraževanja bodo LU lažje vzbudile interes delavcev tudi za druga področja izobraževanja, zlasti za družbeno in politično. Podatek, da je med obiskovalci LU sorazmerno zelo malo delavcev, navaja vodstvo teh ustanov na to, da vztrajno iščejo nova pota in motive, kako bi prav te sloje prebivalcev- v večji meri pritegnili k izobraževanju. Precejšnja politična pasivnost in indiferentnost nemških delavcev do sodobnih družbeno-politič-nih dogajanj je namreč za na- mogoče spreminjati le z izobraževanjem oziroma prosvetljeva-njem, temveč da je za to potrebna predvsem politična aktivnost organiziranih sil. Za tako aktivnost pa je potrebno delavce spodbujati in usposabljati. Zato LU vztrajno izkoriščajo v svojem delu vse možnosti za to, da bi formirale politično razgledane delavce in vplivale' na njihovo večjo politično aktivnost. Pri svojem delu tudi zelo uspešno sodelujejo s sindikati. V ta namen je pri skoro vseh LU nosebna organizacija »Delo in življenje«, ki skrbi za politično in ekonomsko izobraževanje delavcev. Razen teča- o ti vi izobraževanja družbeni napredek Na splošno se sliši danes v tej državi mnogo prigovorov na obstoječi sistem šolanja in izobraževanja, ki se bo moralo hitreje reformirati in prilagajati industrijskemu razvoju. Očiten razkorak med šolskim sistemom (ki je za naše pojme zelo razvit) in stopnjo industrijskega razvoja resno ogroža nadaljnji gospodarski napredek dežele. Zlasti močne so zahteve po večjem uveljavljanju tkzv. druge poti izobraževanja (tj. izobraževanje ob delu) in odpravi dvo-tirnosti že v osnovni šoli. Ob tem pa se vse bolj glasno javljajo zahteve, da bi se tudi LU bolj sistematično vključevale v ta prizadevanja. Zvez"a nemških LU (danes je v Zahodni Nemčiji 1150 LU s 4600 podružnicami in samo leta 1964 so razpolagale s preko 14 milijard starih dinarjev dohodka) vidi v taki usmeritvi LU ne le vtečjo afirmacijo teh ustanov, temveč še\ mnpge druge prednosti. Predvsem se bodo te ustanove s tem še načrtneje lahko vključile v prizadevanja za višjo splošno in strokovno izobrazbo zaposlenih ter tako omogočile širšim slojem zaposlenih, da ob delu napredujejo in izpopolnjujejo svoja, znanja. Za to po/lroč-je izobraževanja se zlasti delavci mnogo bolj zanimajo kot predne sile v ’ teh ustanovah resno opozorilo za to, da preko izobraževanja poskušajo vplivati na formiranje politične zavesti in kritičnega odnosa do političnih dogajanj doma in v svetu. Pri svojem izobraževalnem delu si zlasti prizadevajo spreminjati napačne predstave in poglede na posamezne dogodke in pojave v družbi. Čili njihove dejavnosti ni le informirati oziroma razlagati sedanje politično stanje, temveč postopno pripeljati slušatelje do razmišljanj, razpravljanj in končno do aktivnega političnega delovanja. LU se zavedajo, da sedanje stvarnosti v Nemčiji ni jev, seminarjev in predavanj organizirajo tudi študijska potovanja v razne evropske"dežele. V zadnjih letih prirejajo veliko -takih popotovanj v socialistične dežele — tudi v Jugoslavijo. Z razgovori, ogledi in predavanji se slušatelji pobliže spoznavajo z ekonomskimi, družbenimi in kulturnimi razmerami v teh deželah. Tudi na ta način poskušajo LU razbijati še pogoste napačne predstave ki se oblikujejo pod vplivom precej močne protikomunistične propagande oficialne nemške politike. Uspešne so tudi hitre reakcije LU na aktualne politične dogodke v deželi kot npr. Foto služba DE * izkučnj"? jz modernega industrijskega sveta ob aferi s hamburško revijo »Der Spiegel«, ob znanem osvvienzinskem procesu, ki je bil iani v Frankfurtu in ob raznih drugih političnih dogodkih. Za nas so še posebno zanimiva prizadevanja LU pri organizaciji prostega časa prebivalcev. Mnogokje pri nas slišimo danes pripombe, da je organiziranje obiskov kulturnih prireditev odveč in preživelo, da amaterizem v moderni družbi z’ dvigom standarda in z razvojem množičnih kulturnih sredstev izgublja svoj smisel in podobno. Izkušnje kulturno-prosvetnega delovanja LU v Zahodni Nemčiji pa kažejo prav nasprotno. Pred gledališko hiše v Kolnu npr. ob vsaki predstavi stojijo avtobusi, ki iz sosednih manjših mest pripeljejo gledalce, za katere so LU organizirale abonmaje.1"- Podobno je pri drugih kulturnih prireditvah. Amaterizem tudi v modernem industrijskem mestu ni izumrl — dobil je le drugačne oblike in drugačen smisel. Ljubitelji posameznih . zvrsti umetnosti se zbirajo zato, ker sami žele peti, igrati ali muzicirati. Osnovni smisel delovanja pevskih zborov, gledaliških ali glasbenih skupin pa niso več le javni nastopi, temveč predvsem veselje do igranja ali petja. V okviru oosameznih kulturno-umetni-ških grup se razvija družabno življenje, ki posebno mladini nudi koristno in prijetno preživljanje prostega časa.^, Občine zato zagotavljajo v svojih proračunih precejšnja sredstva za tovrstno dejavnost, ki sicer /nima večje kulturno-umetniške, nač rja pomembno vzgojno vrednost. TILKA BLAKA Z ŠTEVILNI DELAVCI CELJSKIH PODJETIJ SO DOBILI ZATOČIŠČE V NOVI SAMOPOSTREŽNI ;Nr BESTAVRAeljl foto SLUŽBA DB L redi minulega tedna so s................. imeli celjski sindikati Skoj tedni občni zbor. To je bila tudi priložnost, da je Delavska enotnost izšla kot posebna izdaja v Celju in stno poskušali zajeti na dPe časopisni strani prizadevanja iindikatov V tej komuni. Vemo, da nam to še zdaleč ni ti celoti uspelo, saj je prostor tiSe preskopo odmerjen, vendar po šmo le prepričani, da Bdtno osvetlili vsaj nekdtere ified poftiimbhejšimi problemi t tega delovnega posveta. Pobuda j celjskih f sindikatov i A doVblj 6 tem, kajti ta pro- g štor in vsebino tega uvodnika H šMo MfheftlH nečemu druge- | Mit. Tetilu, za kar bi skorajda g lahko zatrdili, da so dali Celjani pIvo konkretnejšo pobudo. n Gre namreč za samo izved- ® 6b njihovega občnega zbora. Mdnj prizadet opazovalec, ki Morda Mii ne bo Vedel za piadje Vščh priprav* bo morebiti rekšl* nič posebnega tak Občni Zbor. IH po svoje bo imel pfdV, kajti delegati iz sindikalnih podružnic So prišli na SVdi občni zbor samo Se zato* da bi dokončno formulirali zaključke e delu eeijskih sindi-. KO teti ti prihodnje. Vse drupo so namreč opravili ze poprej, od oktobra dalje, ko so bili v sindikalnih podružnicah izvoljeni delegati za občni Zbor, so namreč že potekale intenzivne priprave Vanj; Občinski sindikalni svet se je dogovorit z delegati o načinu dela in formiral pet interesnih komisij: komisijo za oblike in metode dela sindikalnih organizacij, komisijo za proučevanje pogojev dela v delovnih organizacijah, za delitev pO delU, za samoupravljanje in slednjič še komisijo za odnose med družbo ter delovno organizacijo. Delegati in člani plenuma pa So poslej v teh komisijah zasledovali in obravnavali posamezne probleme, iskali ustrezne rešitve, izmenjavali medsebojne poglede ter hkrati tudi že oblikovali program deta novega občinskega sindikalnega sveta. In uspeh ni izostal. Občni zbor je bil temeljito pripravljen. A bolj kot to je pomembno drugo dejstvo, da so člani sindikata v celjski občini začutiti, da sindikat zavzema svoja stališča ih oblikuje svoj program v nadaljnjem razvoju ekonomskih in družbenih odnosov tako v kolektivih kot v j širši družbeni skuphosti. In t mogli so se prepričati, da s i tem bolj kot s katerimi koli j drUgimi akcijami zastopa in \ brahi njihobe interese. Škrat- I ki, sindikat je dobil svojo pol- j no beljabo. In vendar bi veljalo to po- j budo celjskih sindikatov še | razširiti. Razširiti v tem srni- I siti, da še v delu sindikatov ne j bi več zatekali le h klasičnim \ formam dela, kot so plenarna j zasedanja, posveti političnega j aktiva, seje predsedstva, tem- \ več da bi tudi mimo občnih j zborov in mimo teh že usta- j Ijenih oblik formirali med i članstvom posebne interesne skupine, ki bi študlozneje za- j sleaobale posamezne probleme I id tudi plenumu predlagale na j oSttdtii raziskav konkretne za- | ključke ia nadaljnjo akcijo v i sindikatih. Prizvok aktivizma, j ki nas kdaj pa kdaj še vedno J spremlja v naših prizadeva- S njih, bi se tdko izgubil. In kar j je pri tiseht tčm najvažnejše, \ bištveno bi še okrepilo delo v I sindikalnih podružnicah, na- j mesto da. — tako kot Zdaj — | prdv toa največkrat presahne- j jo prizadevanja sindikatov. S. ’ TEŽKO PRIČAKOVANA ODJUGA < Skoraj zagotovo ne more več dolgo trajati ta zaledenelost cen, spričo odjuge v nadaljnji demokratizaciji ekonomskih in družbenih odnosov, ki je nastopila z uveljavitvijo gospodarske reforme. Režim administrativno določenih' cen, ki je sedaj v veljavi in ki postaja tudi čedalje večji anahronizem v našem gcspo-darskefh sistemu, namreč pomeni tudi nasilen poseg v samoupravne pristojnosti delovnih organizacij ih ižmaličenje načela dohodka. S svoji kritiki pa so šli celjski sihdikali še dlje: »Administrativno določene cene tudi ne izražajo dejanskih odnosov med ponudbo in povpraševanjem. In ne glede na to, kako in pod kakšnimi vplivi se cene odlikujejo, pa predstavljajo po svoji vsebini določeno stopnjo akumulacije in dohodka ter vplivajo na raven osebnih dohodkov in skladov delovnih organizacij. Zaradi tega so po administrativni poti določene cene tudi administrativen poseg v druge odnose znotraj delovnih organizacij, kot je formiranje in delitev dohodka, nagrajevanje. Zato sedanje določene cene niso in ne morejo biti merilo ekonomičnosti in osnova za načrtno usmerjanje razširjene reprodukcije.« Na področju cen je bil glavni namen ukrepov gospodarske reforme odpraviti dispariteto v cenah tako med posameznimi proizvedi na domačem tržišču kot med domačim in tujim tržiščem. Vendar to hotenje v marsikaterem primeru ne le da rii bilo uresničeno, temveč je dosedanjo dispariteto še noVečalb. V Železarni Štore nd primer dokaztijejd* da v svetli velja razmerje v cehi surovega in paličastega železd 1 : 2, se pravi, da je ha tujih tržiščih cena paličastega železa za kakih 100 odstotkov višja, Prj nas pa je to razmerje v cehi surovega in paličastega železa 61 :10O! V celjski Emajlirki spet vedo povedati, da se cena pocinkane posode z uveljavitvijo gospodarske reforme ni spremenila, medtem ko se je. cena dekapirane pločevine povečala za 43,9 % in cinka za 44 °/o. Zato po kalkulacijah — ki pa ne upoštevajo povečanja drugih stroškov in osebnih dohodkov — izkazuje podjetje pri pocinkani posodi 20-odstotnO povprečno izgubo. l'ako tudi pri kopalnih kadeh, kjer povprečna izguba dosega že 25 odstotkov lastne cene. 20-od-stotno povprečno izgubo izpričuje tudi proizvodnja jeklenih radiatorjev. V LIK Savinja pristavljajo, da so cene žaganega lesa na zunanjih tržiščih znatno višje kot na domačem trgu. Ta dispariteta pa ustvarja nenehne težave pri nabavi lesa Za potrebe domače finalne industrije. Tako je na primer cena jesenovega žaganega lesa na domačem trgu nekje med 55 tisoč in 57 tisoč starih dinarjev za kubični meter, toda gozdarske delovne organizacije uspejo izvoziti tak les tudi po ceni, ki presega 100.000 starih dinarjev za kubični metel*. Je mar zato naključje, če se stalno povečuje izvoz žaganega lesa in polizdelkov, medtem . ko se finalisti umikajo s težko osvojenih zunanjih tržišč! Pa pUštimo takrat vnemar naštevanje primerov. Namesto tega raje povzemimo neko drugo Ugotovitev celjskih sindikatov. Tole namreč: na domačem tržišču so vedno bolj očitne posledice zamrznjenih cen. Tako je na eni strani značilen občuten porast zalog nekaterih izdelkov, po drugi strani pa spet čedalje večja dešbrtiranost blaga in celo osi-/ romašenje kvalitete posameznih izdelkov... Zavoljo vsega tudi tako odločna zahteva sindikatov v celjski komuni, da naj čimprej nastopi odjuga v cenah. Res je sicer, da so sedanje disparitete v cenah tako na doma- čem tržišču kdt med domačim in tujim tržiščem le vedho V dobršni trieri posledica a@lo različne stopil j 6 produkti vbosti dela, ki jo dosegajo v posameznih delovnih Organizacijah. Tako je očitno* da bi v marsikaterem kolektivu e razmeroma skromnimi posegi v organizacijo dela, s spremembami v tehnoloških postopkih, marsikdaj ž malenkostno modernizacijo proizvajalnih sred« štev in z ustreznejšo strokovno zasedbo kadra tudi ob sedanjih cenah nerentabilno proizvodnjo spremenili v rentabilno. Res je tudi, da so taka prizadevanja za intenzivnejše gospodarjenje v mnogih delovnih kolektivih tudi premalo učinkovita. Hkrati pa je spet očitno, da lahko taka prizadevanja pospeši le tržišče samo, s svojim Zakonom ponudbe in povpraševanja, nikakor pa ne administrativno določene cene. Bn. HTV V CELJSKIH KOLEKTIVIH NA STRANSKEM TIRU Varnost je še vedno nevarnost Po podatkih so delovni kolektivi celjskfe kohttine v tnirttllem letu izgubili 449.400 delovnih drli, od tega zavoljo nezgod pri delu 51.725, kar pomeni, da zavoljo tega ne delu dnevno 1600 delavcev ali pa 5,35 °/» vseh zaposlenih. Izračunali so, da je to 3 milijarde starih dinarjev stroškov za nadomestila za izgubljene osebne dohodke, in stroške pravljenja. Dejanski stroški pa so seveda večji, kajti prišteti je potrebno še tako imenovane indirektne stroške: izpad proizvodnje in daljnosežne posledice nezgod in nekaterih obolenj. Potemtakem ni naključje, da so delegati na sestankih pred občnim zborom sindikata, zlasti pa skupina, ki je razpravljala o pogojih dela, mnogo govorili o vprašanju higiensko tehnične varnosti in, da je komisija pri ObSS že pred tem skušala ugotoviti v delovnih organizacijah vzroke za izredno visoko število nezgod. Izrabljenost in zastarelost strojev in proizvodnih naprav je nedvomno osrednji vzrok za visok odstotek nezgod v celjskih delovnih kolektivih. Tako cenijo, da je več kot polovica proizvodnih sredstev godnih za odpis. Najvišji odstotek zastarelih proizvodnih naprav zasledimo v industriji. Nič čudnega, če je v tej gospodarski panogi tudi najvišji odstotek nesreč. V večini industrijskih delovnih organizacij se gibljejo odstotki boleznin v minulem letu od 6 do 7 odstotkov. Zanimivi sta skrajnosti; ki ju predstavljata delovni odganizaciji Vodna skupnost, kjer je boleznin 10,62 odstotkov in Štorska železarna s 4,67 odstotki. Omeniti velja, da v Železarni večkrat razpravljajo o problemih HTV in da v teh razpravah sodelujejo organizatorji proizvodnje, sindikati in zdravnik. Pogosto poudarjamo, da je varnost pri delu neločljivo povezana s proizvodnjo in produktivnostjo, v praksi pa tega ne izvajamo. Podatki kažejo, da bi kazalo za boljšo proizvodnjo in večjo produktivnost začeti varčevati najprej tam, kjer se prihranki sami po sebi ponujajo — v visokih stroških, ki jih izdamo zaradi slabo urejenih delovnih razmer. Toda v po-reformnih ukrepih, ki so jih sprejemali delovni kolektivi in njihovi samoupravni organi, bi komaj zasledili večjo zavzetost za izboljšanje varstva pri delu. Potemtakem niti ni čudno, če v mnogih delovnih kolektivih zapostavljajo pomen varnostne službe, če ne skrbijo za varnostno vzgojo in če zato od organizatorjev proizvodnje naprej ne spoštujejo predpisov o HTV. Samoupravni organi sicer od časa do časa razpravljajo o stro- ških in namenijo sredstva za higiensko tehnično varnost. Vsa prizadevanja za zmanjšanje nesreč pa strnejo po navadi vs kle-pu, da je treba izboljšati HTV. Konkretnih rešitev ne iščejo, saj ne skušajo niti poiskati vzrokov, čemu nesreče nastajajo, od strokovnih služb ne terjajo analiz in konkretnih predlogov. Tako je pogosto vsa skrb za varno delo v rokah varnostnega tehnika, njegovega dela pa zato v delovnih kolektivih nikdar ne vrednotijo tako, kot bi ga morali. Pogosto velja mnenje, da varnostni tehnik ne dela, da »pohajkuje« iz obrata v obrat. V takšnih razmerah kajpak ne more imeti opore pri j organizatorjih proizvodnje, ki bi mu lah- ko najbolje pomagali, bodisi z izboljšanjem proizvodnih naprav ali s preventivno vzgojo na delovnem mestu. Redke so delovne organizacije, ki počasi vendarle spreminjajo odnos do HTV. Med temi redkimi bi omenili tri: Lili Savinjo* Železarno Štore in Vodno skupnost, kjer bodo poslej sistematično vsako leto prirejali tečaje za higiensko tehnične varnosti za delavce in organizatorje proizvodnje. V LIK so se celo odločili za • izpite po končanem tečaju, da bi tako bolj poudarili pomen tečaja, hkrati pa moralno obvezali organizatorje proizvodnje, da bodo bolj skrbeli za varno delo. Če v delovnih kolektivih nanese razprava na higiensko tehnično varnost, potem pogosto pokažejo s prstom na sindikat, ki bi moral v splošni skrbi za človeka, poskrbeti tudi za rtje-govo varnost. Te vloge sindikati sicer ne zanikajo. Razumemo pa jo lahko le tako, da bodo sindikati bolj kot doslej vztrajali, da dobi HTV enakovredno mesto z drugimi službami in da HTV predpisi postanejo enakovredni drugim določilom v notranji zakonodaji. Konkretna skrb pa še vedno ostaja varnostni, tehnični in zdravstveni službi, ki bi morala v imenu boljšega gospodarjenja bolj odgovorno poskrbeti za varno delo. -ka- os STISKALNICI v EMAJLIRKI I'OTO SLUŽBA DE Zvedeli smo ... da je celotno gospodarstvo celjske komune v devetmesečnem obdobju minulega leta doseglo za. 8 °Io večje sklade kot v enakem časovnem razdobju prejšnjega leta, medtem ko so se skladi industrije zmanjšali v povprečju za 2 °lo. Dohodek delovnih organizacij je bil po poravnanih obveznostih v devetmesečnem obdobju minulega leta za 1,637.000.000 starih dinarjev večji, vendar pa so delovni kolektivi ta sredstva v celoti namenili za osebne dohodke; ... da je v Celjski Emajlirki kljub ukinjenemu 15 °U prometnemu dabku polna lastna cena za emajlirano posodo še vedno za 2 ’lo višja kot njena prodajna cena. Seveda pa ti podatki veljajo samo za domače tržišče, nikakor pa ne za tuje. Tista razlika med lastno in prodajno ceno pa je bržčas glavni kriveč, da je zdaj domače tržišče tako zelo slabo založeno z emajlirano posodo; ... dd medtem ko se je v poprejšnjih treh letih povečevalo v celjski komuni število zaposlenih po povprečni stopnji 5,7 "/o* pa se je število zaposlenih v prvih devetih mesecih minulega leta celo zmanjšalo za 1,4 °/o; ... da ima v celjski komuni 8 delovnih organizacij 46-urni delovni teden, dve 45-urni in 7 delovnih organizacij 42-urni delovni teden. Od dvajsetih industrijskih podjetij pa so doslej dokončno sprejeli program prehoda na skrajšani delovni čas v 5 kolektivih; ... da je fizični obseg industrijske proizvodnje v minulem poslovnem letu porasel za 6,7 °/o; Celjani so s tem rezultatom zddovdljni, če ga primerjajo s porastom fizičnega obsega proizvodnje slovenske industrije, ki je bil 4,3 °U, nezadovoljni pa postanejo, če se začno primerjati z Jugoslavijo, kjer je znašal ta porast 8 Vo; ... da je komisija za finančna vprašanja izvršnega odbora sindikalne podružnice Železarne Štore imela v minulem letu več kot 6 milijonov dohodkov. Največ sredstev so porabili za rekreacijo in letovanje članov ter socialno pomoč. Letos znaša njihov proračun 7 milijonov starih dinarjev. Denar so že »porazdelili«, nekaj v rekreacijske namene, precejšen znesek pa v kulturno prosvetno dejavnost. Namesto garaž gugalnice če v teh dneh poizvedujete V Celju, kako šo poskrbeli zi otroško varstvo, vaš popelje j6 b ilekdanjo Stavbo okraj neg8 komiteja ZK, kjer zaključuje]5 preureditvena dela za novo vah st veno uStatiovo. Lepše Celjan' res ne bi mogli počastiti zap°' Slenih mater s celjskega Otok8 za njihov praznik. V 100 zap°' slenih družinah bo ena skr5 manj, kajti za približno 1®" otrok bo prostora v novem vrl' cu. Preureditev bo veljala ^ milijonov starih dinarjev. Pole^ funkcionalnih prostorov vžgojo ih varstvo predšolski*1 otrok je v stavbi novost glasbeni oddelek, kjer bodo d°' bili otroci prvo glasbeno vzgoj5' In še drobna značilnost: v pr°' stranem parku ob stavbi* kjer stojijo sedaj garaže, bodo le-*6 podrli in jih zamenjali z igra1' nimi napravami, peskovniki, gugalnicami in z hmogimi dhj' giml privlačnostmi za malc Otočane. Tako je odločil f' vestitor! In če skušamo natanko ug®' toviti* za koliko otrok je v tek1 delu Celja poskrbljeno varstv* potem naštejemo v vseh vat' stvenih ustanovah 240 mest. ** ni malo, toda ... Toda Celjani bi morali noviti ali zgraditi nekaj dese1® takšnih otroško-varstvenih ust® nov, če bi hoteli »rešiti« otroke, ki jih danes vzgaja* ulica, ključ ali leto stareri bratje, če bi hoteli razbrem61": zaposleno mater, da bo zjUtr3z bolj brezskrbno zaklepala st8, novanje in se v službi laže P® svečala proizvodnim naloga^ Toda, sodeč po dosedanjem ®. segu ln tempu vlaganja v ško varstvo, takšnega razrna® v Celju kmalu ne bodo d o kali. Občinski proračun Pr®z< videva preskromna siedstva ^ razvoj otroškega varstva, de1® ne organizacije pa ne razmik* jo mnogo o tem, kakšen na -ščaj bodo čez leta dobile. če bi, potem jim ne bi srn m biti vseeno, da je 36 % otrok poslenih staršev še vedno n g vsakršnega varstva in da v® y odstotek njihovih proizvaja1 , moti pri delu skrb za nez» « rovane otroke ter da je ta* gg Skrb veliko močnejša takšnega pritiska tA večjo rilnost. '0 V abecedi je za »A« še »B« tiha iMtted Značilnosti gospodarjenja Celjskih delovnih kolektivov v minulem poslovnem letu, te je v času postopne intenzifikaeije gospodarjenja, je ta. aa so delovne organizacije naložile bistvene večja sredstva ga ebnovo proizvodmh-naprav in s tem seveda — ket bi megli v prvem trenutku presoditi — za povečanje take obsega proizvodnje kot tudi produktivnosti dela, Ali pa tudi ne! Kajti navsezadnje je možna razlaga, da se Bili samoupravni organi v delovnih organizacijah prisilieni umreti si take politiko nalaganja sredstev, da se sl spieh zagotovili kontinuiran porast produktivnosti dela. / Nekaj podatkov, ki jih je posredoval občinski sindikalni svet v Celju bolj potrjuje pravilnost te druge razlage, ža tole gre; Stroški investicijskega vzdrževanja so v prvih devetih mesecih predlani znašali v gospodarstvu celjske občine milijardo in 86 milijonov, v enakem časovnem obdobju minulega leta pa sm se povzpeli na milijardo 545 milijonov Starih dinarjev, kar pomeni tl*/« povečanje. Amortizacija pa je znašala v prvih devetih mesecih leta 1964 milijardo 426 milijonov dinarjev, medtem ko se je v enakem časovnem obdobju minulega leta povečala na milijardo 4«8 milijonov dinarjev ali za 3*/t, in razen tega: lani so stroški investicijskega vzdrževanja osnovnih sredstev prvič presegli amortizacijska sredstva, res le za It milijonov, toda vendarle presegli! A da bi Sl jz teh podatkov mogli ustvariti bolj plastično Podobo O problemu — od čigar razrešitve pa je še posebno Odvisen nadaljnji proces ihtenziflkaclje gospodarjenja —- je treba dodati nekaj novih oštevilčenih podatkov. Tako je izrabljenost Osnovnih sredstev v celjski komuni že presegla 50 */», se v industriji povzpela na 55»/.«, v prometu pa celo na 58 */«.. Tu pa se začenja bistvo problema. Za celjsko tako kot za katero koli drugo gospodarstvo je neizbežna vključitev v mednarodno delitev dela, kar je seveda povezano z nadaljnjo modernizacijo‘proizvodnih m poslovnih procesov, pri ee-, mer pa se delovne organizacije Spopadajo S čedalje bolj naraščajočimi stroški vzdrževanja osnovnih sredstev zaradi izredno visoke stopnje njihove amortizacije, kajti teh proiz-vajaimh sredstev ne morejo nadomeščati s sodobnejšimi m .1 bolj ekonomičnimi, ker je pač amortizacija še vedno zasnovana na administrativnih in v večini primerov povsem neekonomskih prihčipih. V abecedi je za »a« še »ti«, m Če smo že v tej naši novi gospodarski abecedi že rekli tisti »A«, ko smb »6 Odločili za revalorizaci jo osnovnih sredstev ih za nekatere Spremembe v režimu amortizacije,' potem bi bil zdaj čas odločiti se še za tisti »B«. Toda povzemimo v tem primeru misel predstavnikov cpljskih sindikatov: Zakaj sploh administrativno določati Stopnjo amortizacije, zakaj administrativno odrejati čas, ko Stroj dotraja? Mar ne bddo kolektivi sami najbolj vedeli, kdaj njihovi stroji moralno in ekonomsko Zastarajo, mar ne bodo zavoljo tega tudi Sami najbolje Odločili, kolikšna sredstva naj naložijo ha SVoje amortizacijske sklade? Čemu va-vuštvOj če pa je varuh Slabši gospodar od varovanca! In če še že administracija ne more odpovedati svoji funkciji varuha nad samoupravljanjem, potem naj vsaj ne zavira gospodarjenja, zato: ce je že treba z administrativnimi posegi določati amortizacijski režim, potem naj bodo predpisane le minimalne amortizacijske stopnje, delovnim kolektivom pa haj bi bila vendarle že prepuščena pristojnost, da iz svojega dohodka izločijo večja amortizacijska sredstva, če se prepričani, da je to za njihovo gospodarjenje potrebno. V ekonomike razvitejšem Svetu je funkcionalna amortizacija že zdavnaj hekaj povsem samo po sebi razumljivega. Pri nas pa še kar haprej vztrajamo pri administrativni amortizaciji, kot se ji klino more reči. In seveda: pri tem se še kar naprej navdušujemo nad intenzifikačijo gospodarjenja, nad vključitvijo v mednarodno delitev aeia; kot da bi v celi abecedi poznan 6nd samo črko, »A« — kakor administriranje. 8. B. DVE ZAHTEVI SINDIKATOV i Malce nenavadno je ob kohcu februarja ali belo že v ffiar-ču razpravljati samo 6 rezultatih, devetmesečnega poslovanja dMnuiega leta. ker podatki za minulo lete še niso obdelam. Se posebej zavoljo tega, ker imarhO V bistVU ffldčno razbohoten administrativni aparat, ki Zbira, analizira ih vrednoti te Podatke. Pa te le mimogrede, ker pri vsem tem Sindikati nišo prav hičfeser kriVi, Sicer pa sindikati v celjski Občini ha Splošno pozitivno Ocenjujejo 'prizadevanja v delovhih organizacijah. Tako sfe ,e produktivnost dela, merjena s porastom fizičnega Obsega Proizvodnje Ha zaposlenega v minulem letu, povečala za %, Izvoz je presegel USpeh iz prejšnjega leta Za 13,4 % th je njegova vrednost znašala 12,190.446 dolarjev, V tem C6SU pa So podjetja ččljške kornupe uvozila le za 5,800.000 Pplarjev reprodukcijskega materiala, kar pomeni, da je de-. ,'^na bilanca v tej komuni pozitivna. Tudi regionalna usme-ritev izvoza se je v minulem letu mOČHO izboljšala, tako da tč izvoz na konvertibilna Valutna področja dosegel že 70,6% celotnega izvoza. - ^0 drugi strani pa se Spet ni mogoče izogniti temu, da bi Priznali občutnejsega padca v ekonomičnosti in rent&bil-2®sti, in morda prav zavoljo te zmanjšane akumulacije Mh-mkati v Celju še posebej vztrajajo pri dveh zahtevah. Prav--9Prav ne gre za nove Zahteve, temveč za dolgoletna priza-Psvanja sindikatov, da bi nastali intenzivnejši premiki ha Področju sistema formiranja m delitve dohodka ter nagra-)evanja, s tem pa za izpopolnitev samoupravnih odnosov. A tako kot marsikje drugje, so tudi v celjskih koiekti^h ^honta deljena, Nekateri se izgovarjajo, da ni mogoče m m smotrno snovati delovne enote, drugi spet trdijo, da 2' ‘beril za nagrajevanje strokovnjakov in organizatorjev proizvodnje, Drugje nasprotno. V Libeli jim je uspela najti za večino »umskega kadra«, v Ingradu prav taka, ,r »terski železarni delovne enote samostojno gospodarijo “^varjenim dohodkom, v Ingradu prav tako L*h iz te polemike še zaključek: kjer so resne začeli obii-sisteme fromicanla in delitve dohodka, kier so celoto6. začeli vret 80 tudi dosegli ta**. »iRteme ionruranja in aemve aunuu*«, su ueiv- to t, yeel‘ vrednotiti problematiko nagrajevanja po delu, 'i =» seveda upoštevaje pogoje poslovanja m nedvomno najboljše rezultate. ^zvoonje buPrr. tudi pomislek celjskih stodikatov^ati ^pa^bi ^,P‘‘|Mizaeijah zače1f>lediti tem »zglednim kolektivom«? $8h®taii$ee, ki so ga v odgovoru na tako zastavljeno vera« (hj* izoblikovali, je na obenem zboru dobilo tudi takole jMpt fti poti v totenziflkaeijo mimo uveljavljanja v dohodka m samoupravnih odnosov kot tudi m poti -nn štirje podatki — ŠTIRJE USPEHI Kolektiv Tovarne tehtnic Celjb ocenjuje svbje lansko poslovno leto kot najuspešnejše doslej. To uspešnost potrjujejo štirje podatki i proizvodnjo so povečali za 58 %, produktivnost za 17 %, osebne dohodke pa za 34 %, medtem ko so njihovi skladi porasli kar z* 8-kmt. Našteti podatki izpričujejo izredno poslovno sposobnost celjske Ltbele. Toda najvažnejši so zanje finančni uspele. Z ustvarjenimi sredstvi namreč nameravajo proizvodnjo modernizirati, saj ,ie obseg poslovanja že prerasel tehnične zmogljivosti današnje Libele ŽDrUZEnA SREDSTVA Izdajo Več Na predlog ObSS šo pri občinski skupščini v Celju ustanovili poseben odbor za ušffief- IVERI janje in izgradnjo rekreacijskih središč. Odborniki so se Oprijeli dela na osnOvi študije, ki okvirno določa, kaj in kje graditi rekreacijske centre,- Leta 1964 so pričeli z deli pri Celjski koči. Uredili so smučišča, in manjšo žičnico. V letošnji Zimški sezoni pd_ So člani kolektiva Železarne Store sami izdelali krožno vlečnico in jo pbštavili V bližini Svetine. SVetiha in Cel i-ka koča tvorita tako zaokrožen zimsko rekreacijski center, žal pa je odboru zmanjkalo sredstev, da bi lahko svojo delavnost in vbljb še naprej razvijal. Odbor pa je ddbil Več po-snemalcev Nekatere celjske delovne organizacije K M O, Cinkerha, Klima ih IFA so še združile v gradnji rekreacijskih objektov na Golovcu in se slednjič i pridružile odboru. Združena sredstva izdajo več. Novemu razširjenemu odboru pa rojijo po glavi spet novi objekti za dnevno in tedensko rekreacijo Celjanov. V ta namen jd prispeval ObSS Celje 3 milijone starih dinarjev, namensko pa je oročil letos nadaljnjih 7 milijonov, KtJETURNI ŽELEZA!*JI Komisija za kulturno prosvetno dejavnost pri sindikalni podružnici storžke Železarne bo organizirala letos celo vrštd kulturnih prireditev za sVpje članstvo. S Celjskim ljudskim gledališčem so se dogovorili za tri gledališke predstave, poteg tega pa bode štor-ski kulturniki priredili umetniške razstave ifl dVa glasbena večera. Na ehem se bo predstavil k.omorni zbor iz Celja, na drugem pa ljubljanski jazz ansambel Z Bčrto Ambrož. In še: sodelovali bodo na občinski dramski revij;, ki BO letos v Štorah prav med prvomajskimi prazniki. DA Nfe BI ADMINISTRACIJA IZUMRLA Občinski odbor SZ0L Celje je predlagal občinski skupščini, da ustanovi posebho službo, ki bo poslej spremljala razvoj ih delo krajevnih samoupravnih organov in sistematično proučevala delo zborov občanov Ih proizvajalcev, zbirala vprašanja m nanje tudi odgovarjala. Doslej so namreč občani na zborih volivcev pogosto spraševali to m ono in predlagali številne dobre rešitve posameznih problemov, toda vse njihove pripombe so ostajale v beležnici » m ali drugega odbornika in to ni-r.n n=kdar Ugledale belega dne No, spet ena služba vee,., KADBOVANJF MTMO PngTOVNP pot.Tttktz? Na napakah se ne učimo Kadar razpravljamo o gospodarjenju in družbenem razvoju, vse bolj poudarjamo pomembnost kadrovske politike — Izobraževanja in štipendiranja. Vsa dosedanja prizadevanja za izboljšanje kadrovske politike na celjskem področju ttiso obrodila tudi zaželenih uspehov. Opaziti je sicer komaj zaznavne premike, vendar samo v nekaterih delovnih organizacijah. Le-te so pripravljene sodelovati v raziskavah kadrovske problematike, v večji meri štipendirati zaposlene delavce in tako rešujejo torej tisto, kar terja takojšnjo rešitev, medtem ko zaostaja dolgoročna kadrovska politika iti perspektivne potrebe delovnih organizacij. Dosedanje izobrazbene zahteve, ki jih predpisujejo delovne organizacije s pravilniki, so pogosto v navzkrižju i dejanskimi potrebami, Kadrbvske službe, ki se na pravilnike opirajo, zato večkrat napačno planirajo izobraževanje lh štipendiranje. Da bi lahko v Celju kadrovska vprašanja uspešno reševali, je bilo potrebno natanko spoznati Sedanjo izobrazbeno raveh delavcev. Analitična ocena delovnih mest, ki so jo pred nedavnim izdelali v 20 industrijskih delovnih organizacijah, je bdkrila velike anomalije v dosedanjem kadrOVanjll. Analize na primer povedo, da je kar 15.6 odstotkov delavcev zaposlenih ha delovnih mestih, ki zahtevajo višjo strokovno usposobljenost. Zanimivo je, da je med temi kar 68 odstotkov delavcev starih 'do 34 let. To je generacija, ki se je vključila v proizvodnjo šele po vojni, ko so bile možnosti za šolanje vsekakor ugodnejše, kot, pred in med zadnjo Vojno. Vzroke za to bi mogli nedvomno iskati v premalo skrbnem planiranju kadrov v minulih letih, ko delovne organizacije niso skladno s svojim razvojem in s pdSlOVno politiko Skrbele tudi za kadrovske potrebe. Vzporedno z večjo proizvodnjo so širile administrativne službe, kadra z ustrezno izobrazbo ni bilo, zato So premeščale najbolj sposobne delavce na zahtevnejša delovna mesta. Pri tem pa niso V delovnih kolektivih poskrbeli za nadaljnje izobraževanje tega kadra. Tako je npr. v upravah 20 industrijskih delovnih organizacij kar dobra polovica »administrativnih« delavcev, ki imajo samo nižjo strokovno izobrazbo. Ob takšni izobrazbeni strukturi tudi te službe ne morejo delati uspešno. Prenizko izobrazbeno raven zaposlenih v strokovnih Službah in zato preveč skromno Uspešnost teh služb pa je občutiti povsod, na vseh področjih gospodarjenja, v organizaciji dela in poslovanju, delOvhih pogdjih, medsebojnih odnosih, učinkovitosti samoupravnih organov itd. itd. — Tako je s tako imenovanim srednjim strbkoVhifti kadrom. Mnogo bolj »pretresljiva« je izobrazba vodilnih delavcev. Podatki zajemajo 20 istih industrijskih delovnih organizacij. Med 20 direktorji jih ima komaj 7 ustrezno izobrazbo. Od 25 tehničnih vodij in vodij proizvodnje ima le slaba polovica ustrezno izobrazbo. Med 20 Vodji gospodarsko računskega sektorja imajo le trije ustrezno izobrazbo in od 18 vodij komerciale ima le eden predpisano izobrazbo, med njimi pa jih kar 5 opravlja to delo z osnovno šolo. In da bo kadrovska podoba Za spoznanje popolnejša, še to: pd nekaterih podatkih sodijo, da je V celjskih delovnih kolektivih kar 70 odstotkov delavcev ž nepopolno oshovho šolo. Oglejmo si vprašanje še z drugega konca. Kako bodo celjske delovne organizacije izboljšale izobrazbeno strukturo, zaposlenih? Do podatkih, ki jih je zbral ObSS. je v mihuletri šolskem letu uspešno končalo osnovno šolo komaj 65 odstotkov učencev. Dobra tretjina učencev torej nima Osnove za nadaljnje strbkoVrtb Usposabljanje in se bodo Skušali zaposliti kot nekvalificirani delavci. Delovne organizacije pa tudi ne kažejo posebne Volje, da bi VSkj z leti izboljšale izobrazbeno strukturo s štipendiranjem kadrov. Nasprotno! Vkljub silno neugodni kvalifikacijski strukturi zaposlenih, so število štipendistov zmanjšale. V lanskem šolskem letu je bilo Vpisanih v prvem letniku 63 štipendistov, letos pa le 20 ali za 70 odstotkov manj. Na višiih šolah je bilo v minulem šolskem letu vpisanih 22 štipendistov, letos pa 16 id. Veliko slabše jč s štipendiranjem »srednješolcev«, Lani jfe bilo v sredniin šolah 117 štipendistov, letOS n n komaj 22 ali 18 odstotkov Od lanskega števila. I, V. Pričakovanje upokojencev Z ukinitvijo VOždvnie K-Ib So iipOkojeritH izgubili poslednjo dett ti trio olajšavo za dopust ali Ušaj izlet. In medtem ko, v delovnih organizacijah živahno razpravljajo, snujejo načrte, kako bi 1,5 °io sredstev od bruto osebnih dohodkov najbolj smotrno razdelili in Vtaknili tja, kjer bodo vsi in bsalc posebej od naložbe največ imeli, nimajo upokojenci, ki so še včeraj v teh kolektivih delati M živeli, ž nlčeiner računati in ničesar snovati. Na to je na nedavnem občnem zboru ObSS opozoril predsednik društva Upokojen cev in pri tem poudaril, da celjski upokojenci verujejo li svoje nekdanje kolektive, sai se jih vedno bolj pogosto spomnijo ob raznih slovesnostih-. Tako pričakujejo tudi zdaj, ko bodo delili v kolektivih sredstva za oddih in rekreacijo, kanček tega tudi za nekdanje delovne tovariše. V ta namen So celjski Upokojenci Ustanovili poseben sklad, kamor bi se naj natakala sredstva tudi za njihov oddiha V. Čiščenje peci v celjski cinkarni FOTO SLUŽBA DE 1 a .S I 5 ■s S i s, i I 5 | š | a e a i 8 g § i 9 4 y-‘N< lavna slabost v dožčda-§ njem delu celjskih žln-1 IT dikatbV je, da šVtijih naprednih Stališč ne uresničujejo dosledno v delovnih organizacijah. Zatika Se pri izvršnih odborih sindikalnih podružnic, ki pogosto uveljavljajo sindikalno politiko mimo članstva in ga ne seznanjajo s svojimi, še manj pa z občinskimi, republiškimi in zvesrnimi stališči sindikatov. Vzroke za to pripisujejo celjski sindikati temu, da se v mnogih delovnih organizacijah sindikati še vedno niso uspeli organizirati in uveljaviti. Tam pa, kjer sindikalna organizacija nastopa organizirano, je tak nastop v imenu članstva pogosto le navidezen, kajti pred raznimi forumi predstavlja sindikat in uvelja Tja stališča manjša Skupina ali pa se celo primeri, da zastopa članstvo posameznik, s tem pa uveljavlja le ošebho mnenje tam, Bolj samo- zavestno kjer bi Veljalo Sicer bolj šamo-žuvestno povedati mnenje sindikalnega članstva. Razumljivo. da takšen način dela he krepi sindikatov, ampak močne škoduje Ugledu sindikalne organizacije, V trk sindikat članstvo ne veruje, kajti mno-gokje je samo članarrha vez med članstvom in Sindikati. Takšna črfieglefla. Vendar samokritična ocena eelj-skih sindikatov na občnem zboru ObSS p dosedanjem na-č;nu dela Sindikalnih organizacij je resen opomin, da \'§lja metode dela v sindikatih spremeniti. Reforma in njeni ukrepi ponovno očrtujejp pomen sindikatov v družbenem Ih ekonomskem življenju. Ne gre za spremenjeno vlogo sindikatov v reformnih prizadevanjih. Kajti že dolgo nisd Sindikati le vzgojitelji ih zaščitniki delavcev ter propagandist za socialistične odnose, ampak tudi pobudnik tistih naprednih rešitev, ki pospešujejo ekonomski in družbeni napredek, V mnogih čelisikih delovnih kolektivih rOehijo, da le gospodarjenje le pristojnost strokovnih Služb in samoupravnih organov. In v praksi tudi teko ravnajo. Mimo sindikata gredo pomembne odločitve, ki niso vselej skladne i !8tetw; delavcev, Sindikalna vodstva pa z molkom potrjujejo take negativne odločitve. Dri tem grč pogosto za neodločnost sindikalnih vodstev, ki ne iščejo opore v svojem članstvu in zato ne morejo utemeljiti mnenj ■n stališč sindikatov. Prav Zato je dosedanji predsednik ObSS Celje Ivan Cokan tudi takole strmi sklepno besedo v svojem referatu o halogah sindikatov: »Vsaka Sindikalna organizacija in ni.no vodstvo mora imeti svojo hrbtenico, svoje prepričanje m OOVedati Svoje mnehje t.Udi »navzgor«, Misliti mora z lafet-nt glavo, sklepati na osnovi lastnega opazovanja in povezanosti S članstvom, ne da bi Pri svojih odločitvah trmoglavile Samo zaše, zaprto V SVOj krog. ampak naj resnico uveljavlja v skupni razpravi z drugimi organizaoljami in samoupravnimi forumi.« I, v. TEŽAVE PODJETJA »IMV« V NOVEM MESTU ŽE LANI SO ZACELI V NOVEM MESTU GOVORITI, DA PODJETJE IMV PESTIJO HUDE GOSPODARSKE TEŽAVE. TE GOVORICE SO POTRJEVALA ŠTEVILNA NEPRODANA VOZILA, KI SO JIH KOPIČILI V TOVARNI IN OKROG NJE. DECEMBRA PA SO ODPUSTILI 74 LJUDI. MED DELAVCI INDUSTRIJE MOTORNIH VOZIL JE ZAVLADALA NEGOTOVOST. STRAH PRED ODPUSTOM IN RAZBURJENJE ZARADI GOSPODARSKIH TEŽAV, V KATERE JE IMV ZAŠLA, STA POVZROČILA ŠTEVILNE RAZPRAVE O NOTRANJIH ODNOSIH, O NAČINU UPRAVLJANJA IN O NAPAKAH »VODILNIH TOVARIŠEV«, VENDAR MANJ NA SESTANKIH, BOLJ ZA VOGALI IN V GOSTILNAH. NEDAVNO TEGA PA SE JE MED NJIMI RAZŠIRILA SE NOVICA, DA BODO V KRATKEM SPET ODPUŠČALI. NEKATERI SO VEDELI POVEDATI, DA JIH BODO ODPUSTILI LE NEKAJ VEC KOT STO, DRUGI PA, DA ŽE PRIPRAVLJAJO SPISKE, NA KATERIH BO NAJMANJ 250 IMEN. IN TAKO SE JE ZGODILO, DA JE BILO OČITKOV NA RAČUN VODENJA IN UPRAVLJANJA SE VEC, BILI PA SO VEDNO MANJ GLASNI; STRAH PRED ODPUSTOM JE PARALIZIRAL ODKRITO BESEDO. POGOVARJAL SEM SE Z NEKATERIMI DELAVCI, KI DELAJO V INDUSTRIJI MOTORNIH VOZIL IN — Z DOKAJŠNJO TEŽAVO — ZBRAL NEKAJ IZJAV IN MNENJ O RAZMERAH V NJIHOVI TOVARNI. POTLEJ SVA SKUPAJ S TAJNIKOM OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA ODŠLA V IMV, KJER SVA V RAZGOVORU S TOVARIŠI EMILOM JAKSETOM, PREDSEDNIKOM DELAVSKEGA SVETA, PETROM BRAČKOM, PREDSEDNIKOM UPRAVNEGA ODBORA IN ANDREJEM DULARJEM, SEFOM KADROVSKEGA ODDELKA, SKUŠALA UGOTOVITI RESNICO O VSEH TEH TEŽAVAH IN SLABOSTIH. »Z nadaljnjim izgrajevanjem družb en o-ek on o m sitega sistema in z uvajanjem reforme ustvarjamo objektivne pogoje, da bo delovni človek postal nosilec vseh družbenih procesov in da bo neposredno odločal o pogojih in sredstvih svojega dela in življenja.« »Ko izvajamo gospodarsko reformo in na tem plenumu govorimo o njej, moramo za gospodarsko reformo videti predvsem človeka, proizvajalca, občana, kajti zaradi naših delovnih ljudi, zaradi naših proizvajalcev tudi hočemo stabilizirati gospodarstvo.« Naj iz svoje beležnice prepišem nekaj njihovih najpomembnejših misli. O objektivnih težavah: .»Naše težave niso nastale nekega določenega dne. Tudi ne ob reformi. Res pa je, da nam je reforma precej škodovala, da je naše probleme še bolj zamotala. Predvsem zato, ker smo v prejšnjih letih dobivali kredite za serijsko opremo, kiot so jih dobivale vse tiste tovarne, ki proizvajajo takšno opremo. Podjetja, ki jo kupujejo, namreč nimajo toliko denarja, da bi jo lahko takoj plačale. Predlanskim smo dobili milijardo dinarjev, lani pa le 300 milijonov. Zato smo prodajali na kredit s svojimi sredstvi, keir smo menili, da je bolje,- če vozila prodamo, kot da bi nam na dvorišču propadala. Letos pa kaže, da sploh ne bomo več dobili tega kredita. Od tod težave pri prodaji.« Ne povedo, koliko imajo neprodanih avtomobilov. To je poslovna skrivnost. Nekoliko jo odkrivajo naslednji podatki: Lani So planirali, da bodo naredili 2800 vozil, izdelali pa so j ih 1500* medtem ko so jih prodali le 1100. Niso pa povedali, koliko avtomobilov jim je ostalo na zalogi še iz prejšnjih let. % Lani so planirali, da bodo ustvarili za 7,5 milijarde dinarjev finančne realizacije — dosegli pa so le 5 milijard (leta 1964 6,8 milijarde dinarjev). Res pa je, da so med letom večkrat zniževali prvotni plan. Govore še o drugih vzrokih svoje gospodarske zagate. Material iz uvoza se je po reformi podražil za 60 %, domači material pa za 30 do 55 c/o. »Cene naših proizvodov pa za 3%> — doma, v tujini za nič« »Lani smo izvozili prav toliko, kot smo planirali. Za več kot milijon dolarjev. S tern smo si zagotovili sredstva za uvoz reprodukcijskega materiala ter poravnali obveznosti iz prejšnjih let. Dejstvo je, da pri izvozu ne zaslužimo. V tujino prodajamo svoje izdelke za kakih 30 %> ceneje k-ot doma. Takšne so pač njihove cene. Tudi devizno kreditiranje ni urejeno. Velja pravilo, da lahko naročiš v tujini reprodukcijski material šele takrat, ko svoje izdelke izvoziš, ko imaš devizno »pokritje«. Na primer, januarja naredimo proizvod, prodamo ga februarja, junija nam ga plačajo in šele takrat lahko na novo naročimo reprodukcijski material v tujini. Pot od naročila do dobave je dolga pol leta. Četrt leta pa nimamo »pokritja« v devizah.« »Zaradi vsega tega nismo mogli toliko povečati osebnih dohodkov, kot smo predvidevali v planu. Po reformi smo jih povečali le za tisto vsoto, ki nam je bila stoodstotno zagotovljena. Torej samo za znesek tako- imenovanih odstopljenih dajatev. Zato nas strokovnjaki zapuščajo.« Hkrati pa zatrjujejo: »Vse lansko leto smo se pripravljali in sklepali, kako bi izkoristili notranje rezerve. Toda težave so večje, kot smo mislili. Sicer pa se je znašla v podobnih razmerah vsa kovinsko predelovalna industrija-, kii je odvisna od uvoza reprodukcijskega materiala, zato pa je prisiljena veliko izvažati. Zdaj so notranje cene materiala precej večje, svoje izdelke prodajamo po starih cenah,- k temu pa prištejemo še ukinitev kreditov, ki smo jih dobivali kot proizvajalci serijske opreme. Odtod naša zagata.« Drži, reforma jih ne pestuje. Nasprotno, njeni zakoni so jih dokaj kruto potisnili na novi gospodarski tir. Drži pa tudi, da večino njihovih težav ni povzročila reforma* temveč vse tisto, kar je bilo slabega v našem gospodarstvu pred reformo. Prej so s »pomočjo« skupnosti zelo hitro napredovali — tudi do 30°/o na leto so povečali proizvodnjo in z njeno »pomočjo« so prodali vse svoje izdelke, nenadoma pa so se znašli v položaju, ko morajo samostojno gospodariti. Reforma jih je prisilila, da začno reševati svoje notranje probleme. Trdijo: »Vemo in tako tudi delamo. Gre za to, da izboljšamo tehnologijo, zmanjšamo proizvodne in režijske stroške. Na vseh teh področjih smo že nekaj naredili. Na primer — lani decembra smo odpustili 74 ljudi, ki so poprej skoraj vsi delali v režiji. Hkrati smo centralizirali nekatere službe, ki so bile prej v obratih. Tako sta npr. delali prej v vsakem obratu ena pointerka in ena ublužb-einkia, ki je obračunavala osebne dohodke. Zdaj dela isto delo pol manj ljudi.« Govorimo o odpustih. »Morali smo poseči po tem neljubem ukrepu, da bi znižali režijske stroške. V začetku lanskega leta smo planirali, da bi kakih tisoč zaposlenih naredilo 2800 vozil. Naredili smo jih komaj nekaj več kot polovico. Res je, da smo izdelali več rezervnih delov, da nekateri delavci pripravljajo proizvodnjo novih izdelkov, da zdaj 40 ljudi seli blago iz Skladišč, ki smo jih imeli raztresena po vsem Novem mestu, v novo, skupno skladišče pri tovarni, da so pravzaprav ves čas delali vs-i, toda ...« In prt tem »toda« se je zataknilo pa so se odločili za odpuščanje. Pravijo namreč, da bi morali s tolikšnim številom delavcev, kot jih imajo, narediti kakih osem do devet titsioč avtomobilov na leto, če bi hoteli biti rentabilni. Sprva je delavski svet sklenil, da bo treba takoj odpustiti 176 zaposlenih. »Vse gradivo so dobili člani delavskega sveta. V njem je pisalo, koliko jih je treba odpustiti v tej ali oni enoti. Sveti delovnih enot naj bi sklenili, kdo naj gre iz podjetja. Pa se je vSa dobra volja, da bi bil način odpuščanja kar najbolj demokratičen, izjalovila. Keir Janez ni bil pripravljen reči Petru, naj gre. Mesec dni so se sveti dogovarjali* pa se niso mogli sporazumeti, koga odpustiti. Potem je komisija poklicala vodje enot in zahtevala imena. Niso jih imeli — nekateri so celo trdili, da je v enoti še premalo delavcev — končno pa so le, na vrat na nob, sestavili spisek ljudi, predvidenih za odpust Komisija je na osnovi tega spiska odpustila 74 zaposlenih, ne pa toliko, kot je odločil delavski svet.« O odpustih torej delavci niso razpravljali in niti sklepali! Pred nedavnim pa so v tovarni in v Novem mestu začeli govoriti o novih odpustih. »Veste, imeli smo sejo upravnega odbora. Dobrih osem ur. Naročili smo službam, naj pripravijo analize, kaj naj storimo, da rešimo te svoje težave, o katerih bi razpravljali na prihodnjem zasedanju delavskega sveta. Kajti, če ne bomo našli drugih možnosti, bomo morali spet odpuščati. Nismo o ničemer sklepati, le govorili smo, kaj bi bilo treba storiti. Toda delavci so nekako izvedeli za to našo razpravo in prišlo je do različnih govoric. Rekli so še: »Takoj, ko smo izvedeli za te govorice, Smo se sestali na sestanku sekretariata osnovne organizacije in Se dogovorili, da delavskemu svetu povemo, kako je s to zadevo. Da sploh še ne vemo, če bomo koga odpustili. Načrte imamo velike in zdaj gre za to, če jih bomo lahko uresničili. Delamo že nova vozila, imenovana »Turist«, ki bi jih lahko-pipdaii,, kojikprt bjyifo- imeli. Pripravljamo pa še druge nove proizvode. Vprašanje pa je, če bomo dobili toliko deviz, kot jih potrebujemo. Zato smo se na zadnjem sestanku upravnega odbora dogovorili, da bomo naredili dva plana: prvega — če devize dobimo, drugega — če jih ne bomo dobili.« »Imamo posamezne primere, ko gre za notranjo organizacijo, delitev in podobno, da se nekateri komunisti v samoupravnih organih bolj posvetujejo z upravo in administracijo, kakor s svojim delavskim svetom in delavci sploh. V takšnih primerih delovni kolektivi niso prišli do izraza pri odločanju o teh zadevah in to je tisto, kar moramo komunisti popraviti.« Pripovedujejo še o drugih ukrepih, ki sio jih že, ali pa jih šele nameravajo uresničiti. »Izpopolnjevati moramo tehnologijo. Cim manj ročnega dela. Čas izdelave vozila moramo skrajšati na minimum. Seveda ne moremo kupiti najsodobnejših strojev. Stiskalnica bi npr. stala 600 milijonov dinarjev. V dveh mesecih bi predelala vse karoserije, kar jih potrebujemo za vse leto. Če bi pa kupili najsodobnejše stroje za vso našo proizvodnjo, potlej bi morati proizvajati kakih 50.000 avtomobilov na leto — drugače ne bi bili rentabilni.« Kaj jim preostane? »Izpopolnjevati moramo to, kar že imamo, da bi več naredili. V isti sapi povedo: »Dogovoriti smo se tudi, koliko lahko naredi posamezen obrat, da ne bi naredil preveč. V karosernici, kjer So prej povprečno delali 7 do 8 karoserij na dan, lahko po zdajšnjem normativu delajo le 5 karoserij. Normativ je torej 5, toliko denarja tudi dobijo, čeprav bi jih lahko naredili več. Naj se med sabo dogovorijo, kako naj delajo in kdo naj dela, da bi imeli večje osebne dohodke tisti* ki res delajo.« »Delamo analize za novo kadrovsko zasedbo — glede na manjšo proizvodnjo, skušamo urediti delitev osebnih dohodkov tako, da bi čim več zaposlenih — tudi v službah, strokovnih in upravnih — dobivalo osebne dohodke glede na njihov delovni učinek, ponovno bomo analitično ocenili delovna mesta, uredili njih sistematizacijo.« Toda o vsem tem delavci prav malo vedo. Nekateri ljudje v upravi in v organih samoupravljanja si prizadevajo, da bi se nekako skobacali iz sedanjih težav, nimajo pa še: prvič: jasnega plana* kaj morajo storiti v proizvodnji in poslovanju; drugič: vse to delajo sami; delavci, torej upravljavci, pa o tem kaj malo vedo; Pravijo: »Res je, premalo delamo z delavci.« Zraven pa povedo: »Veste, pri nas so delavci večji del polproletarci. Vozijo se od blizu in daleč, riia sestanke ne hodijo. Pridejo le tedaj, če skličeš sestanek med delovnim časom in zakleneš prostor, v katerem Se pogovarjamo.« In še dodajo: »Mnogi naši delavci prihajajo -v tovarno predvsem zato, da bi ob mesecu dobili nekaj denarja, da bi bili socialno, zavarovani in si prislužili leta za pokojnino.« Ob koncu našega razgovora jim povem, kaj bom napisal. Ponovim vse glavne misli, kar so mi jih dotlej povedali in ki sem jih v tem članku že zapisal, pristavim pa: »Rekli ste, da se vaše težave nišo začele z nekim datumom. Verjamem. Zlasti še zato* ker je nemogoče z nekim datumom uveljaviti takšen odnos do delavcev, ki po ustavnih določilih morajo sodelovati pri vseh pomembnih odločitvah. Najlažje je reči: niso zainteresirani. Kaj pa ste storili, kako. ste organizirati proizvodnjo in delitev in upravljanje, da bi človek bil zainteresiran. Kaj je storila osnovna organizacija, kaj je storil Sindikat, kaj smo sploh vsi skupaj naredili, da bi delavsko samoupravljanje postalo vsako-kodnevna praksa slehernega delavca. So objektivne težave, ampak niso vzrok, da samoupravljanja niste uveljavili. So le izgovor. Ne bi rekel, da je pri nas veliko ljudi, ki bi idealno gledati na sleherni delovni kolektiv. Marsikaj pa j e "moč storiti, če je človeku, ki si prizadeva, da bi nekaj Storil, jasen naš skupni cilj in ve, da svojih osebnih interesov ne more uresničiti, če ne uresničuje skupnih- »Naši delovni ljudje pričakujejo od nas, da bomo enkrat za vselej storili tisto, o čemer govorimo in kar je vsebina naših sklepov, tako, da se bodo naše besede ujemale z dejanji,« Naj s temi besedami končam-Prepisal sem jih — kot tudi tri prejšnje citate iz gradiva tret je seje Centralnega komiteja ZK-J-Nisem pa napisal marsikaj-kar so mi pripovedovali delavci-ki delajo v Industriji motornih vozil. Naj vse, kiar jih teži-urejujejo sami. Čas je že! JANEZ VOLJČ &#. komuna LJUBLJANA-Vit-RUDNIK w«?, LJUBLJANA-SRCE SLOVENIJE •MlElEllIl \ tej številki našega lista nadaljujemo in hkrati zaključujemo obširnejšo informacija občanom komune Ljubljana-Vič-Rudnik o letošnjih delovnih programih delovnih. organizacij, ki poslujejo na območju občine. Informacija je sestavni del uvoda, ki so ga občani že prejeli, neposredno pred zbori volivcev, ki so v mesecu februarju z bistveno točko dnevnega reda«*— razgovor o potrošnji razpoložljivega občinskega proračuna in o delovnih planih posameznih delovnih organizacij. V obnovljeni dvorani, kjer tečejo stroji za proizvodnjo cigaret S kvaliteto pripri |j ’U E © A I W V ES X/ • \4 ® krog kadilcev m Razmer na -trgu tobačnih izdelkov tjv^ogoče ocenjevati z običajnimi me-pA saj je ta proizvodnja ena izmed 80 izključno odvisne od na-tJ* *n potreb kupcev — kadilcev, med-ko tako imenovanih »novih tržišč« g. Rodatki o svetovni proizvodnji ci-cigar in drugih tobačnih izdel-(A kažejo, da se proizvodnja dejansko veVe6uje le za nekaj odstotkov letno, kon ar pa ie Povečanje vseskozi t^stantno. Večje povpraševanje in s w večja prodaja tobačnih izdelkov je viia takem Posledica -povečanega šte-Vs5 kadilcev in pa dejstva, da kadilci 6ttjjV?č pokadijo. Ob takih dejstvih in W0jih v svetovnem merilu velja za malega proizvajalca tisti, ki se vklju-stOmenjene pogoje organske in kon-% rasti proizvodnje, -kar pa ob hudi konkurenci lahko doseže zgolj s kvaliteto. Vse to je značilno tudi za poslovanje Tobačne tovarne v Ljubljani: Podjetje je prebrodilo težave, ki so i*ved leti nastale zaradi pbskusov likvidacije, češ da v Sloveniji ne potrebujemo tobačne tovarne. V zadnjih štirih letih se je proizvodnja povečala povprečno za 2,3 odstotka na leto, tako da zdaj izdelajo že devet milijonov cigaret dnevno. Še zlasti uspešno pa je bilo lansko leto, ko se je proizvodnja v primerjavi s predlansko povečala kar za sedem odstotkov. Vzroka sta samo dva: prvi rezultati že začete rekonstrukcije in pa vedrio večja skrb za kvaliteto. V ljubljanski -tobačni tovarni radi povddo, da so v tehničnem smislu sko- rajda dosegli zgornjo mejo zmogljivosti — preračunano na delo v dveh izmenah. Podatki o izkoriščanju zmogljivosti kažejo, da so stroji izkoriščeni 90 do 100-odstotno in da se tehnična kvaliteta izdelave (zlasti še, glede na izmeček) ujema s svetovnimi povprečji. Tako pot naprej vodi skozi tisto, čemur tobačni strokovnjaki pravijo: tehnološka kvaliteta. Po domače povedano: cigarete morajo biti enakomerno napolnjene, enako težke in s konstantno aromo. Če se včasih še primeri, da so med tobakom pomešane tudi »korenine« — posušepa listna vlakna ali da cigareta »zacvete«, vzrok v večini primerov tiči zgolj v zastarelem načinu proizvodnje — v ročnem delu. Z modernizacijo in rekonstrukcijo tovarne, ki sta v teku in bosta zaključeni do konca leta, bodo v ljubljanski Tobačni tovarni odpravili še zadnja ročna dela v pri-pravi proizvodnje. Razen rezanja tobaka so vsa ostala opravila za zdaj še ročna. To pomeni, da bodo poslej posebne naprave skrbele za, vsa opravila in tudi za enakomerno vlaženje tobaka. Če je tobak prav navlažen, ga laže raz-listijo, izločijo vse žile in jih posebej predelajo. Iz tako pripravljenih tobačnih listov veliko laže izdelajo enakomerno mešanico, dosežejo enak rez in enako dolžino vlaken, s tem pa tudi enakomernejšo polnitev in enako težo cigaret. Ves postopek priprave surovin za proizvodnjo bo avtomatiziran in voden s centralnega komandnega mesta. V tovarni opozarjajo, da bo ves njihov trud zaman, vložena sredstva (200 tisoč dolarjev) pa bi zamrznila, če ne bo dovolj električne energije. Kadar zmanjka elektrike pri ročnem načinu dela v pripravi proizvodnje to- ni preveč občutno. Ob novih napravah pa ne bo mogoče, da bi delali »nekaj drugega«. Skrb, kaj bo z elektriko, torej ni samo skrb kolektiva ljubljanske tobačne tovarne, ampak tudi skrb potrošnikov — zvestih kadilcev ljubljanskih cigaret. V zvezi s tem pa velja spregovoriti nekaj besed tudi o organizaciji našega trga tobačnih izdelkov. Govorice o zapiranju trga znotraj republiških meja namreč nočejo in nočejo ponehati, čeprav v primeru ljubljanske tobačne tovarne to sploh ne drži. Prek 134 lastnih prodajaln v Sloveniji in 24 prodajnih skladišč, kolikor jih imajo v vsej državi, 18 do 20 odstotkov vsega prometa odpade na izdelke drugih tobačnih tovarn, da bi tako ustregli okusu vseh potrošnikov — ka- dilcev. Velja namreč poudariti, da so cigarete ljubljanske Tobačne tovarne prilagojene okusu slovenskih kadilcev in se po sestavi torej razlikujejo od cigaret drugih jugoslovanskih tovarn. Če ti podatki še niso dovolj, naj dodamo še to, da prek trgovskih potnikov ljubljanska Tobačna tovarna proda v ostalih republikah skupno 8 °/o od celotne proizvodnje. Prodaja bi bila nedvomno večja, če bi bile cigarete prilagojene okusu in željam ondotnih kadilcev. Ker pa so prilagojene okusu slovenskega potrošnika, si je tovarna zagotovila slovenski trg, izven njega pa le tiste kadilce, ki so se privadili ljubljanskim cigaretam. In še nekaj: vsi objavljeni podatki, ki govore o zapiranju tržišč ne temeljijo na nekih objektivnih dejstvih, ampak so rezultat subjektivnih mnenj. Ravno zaradi triletnih intenzivnih prizadevanj zgolj in edino ljubljanske Tobačne tovarne pa se je zavod za tržne '•raziskave pri zvezni gospodarski zbornici le odločil, da bo organiziral službo zbiranja podatkov in medsebojnega obveščanja proizvajalcev tobačnih izdelkov, razen tega pa še posebne tržne raziskave glede na stvarne potrebe. Ta- ko bomo vendar enkrat prišli do verodostojnih podatkov, kaj se pravzaprav dogaja na trgu s tobačnimi izdelki. Omenjene govorice so torej zelo napihnjene, marsikaj pa je tudi izmišljeno. Vendar se v ljubljanski Tobačni tovarni Ine spuščajo v ocenjevanje verodostojnosti teh govoric in »podatkov«. Namesto tega so se, kot že omenjeno, zagrizli v nadaljnje izboljševanje kvalitete izdelkov. Pri tem jim — razen modernizacije in rekonstrukcije podjetja — pomaga še stalen krog degustatorjev, statistična kontrola kvalitete, ki so jo ob pomoči zavoda za produktivnost SR Slovenije doslej vpeljali edini v državi, lastni tovarniški laboratorij in pa Tobačni inštitut v Zagrebu. »Od nekdaj lepe so Ljubljanke slovele,« je zapisal Prešeren. S temi verzi iz »Povodnega moža« na škatlici cigaret FILTER 57 so v ljubljanski Tobačni tovarni (ki je prva v državi začela s proizvodnjo filter cigaret) hoteli povedati, da se trudijo, da bi njihove »Ljubljanke« še naprej slovele po kvaliteti, stalnem okusu in aromi. Naraščajoča prodaja dokazuje, da so zvesti temu svojemu cilju. Cigarete potujejo do prodajne' mreže Nepogrešljivi v proizvodnji tekstilne industrije Ob stroju za pakiranje cigaret Čeprav je »TEKSTILKA« RUDNIK PODJETJE ZA IZDELAVO VATE razmeroma mlado podjetje, saj je bilo ustanovljeno leta 1959, je pomembna ugotovitev, da je v nekaj letih iz majhnega obrtnega podjetja nastalo močno podjetje. Kolikšen je bil napredek, zgovorno povedo naslednje številke: leta 1960 so zaposlovali 40 delavcev in ustvarili 32 milijonov, leta 1965 pa so zaposlovali 49 delavcev in ustvarili 396 milijonov starih dinarjev bruto dohodka. Kje so razlogi za naglo rast in širjenje proizvodnje? Proizvodnega sorti-menta niso menjavali vse od ustanovitve do pred nekaj let. Šele z nakupom nekaterih npvih strojev in s pridobitvijo večjih delovnih površin so pričeli 's širjenjem sortimenta tapetniških vat, tako da danes proizvajajo vse vrste teh izdelkov. Vendar ne samo proizvodnja tapetniške vate, kolektiv je prisluhnil tudi potrebam volnarske tekstilne industrije, ki za svojo proizvodnjo vse bolj potrebuje volnene regenerate. Kolektiv podjetja »Tesnilka« je glede na vedno večje potrebe pričel z izdelavo oziroma predelavo volnenih regenera-tov, ki jih tekstilna industrija uvaža kol polproizvod. Ugotovili so namreč, da regenerati, izdelani v podjetju »Tesnilka«, ne zaostajajo po kakovosti za uvoženimi, so pa cenejši kot uvoženi finalni proizvod. Res je sicer, da bi lahko kakovost izdelanih regeneratov še izboljšali, če bi kolektiv imel na voljo nekaj novih strojev, za katere pa' bi potrebovali devizna sredstva. Vendar le-teh nimajo, ker svojih proizvodov ne izvažajo in tako deviz ne ustvarjajo. V kolektivu so sicer mnenja, da bi jim lahko priskočila na pomoč volnarska tekstilna podjetja (nekatera kažejo precej razumevanja), kajti vprašanje so le devize, dinarska sredstva pa bi prispevalo podjetje samo. • . Skratka, dosedanji uspehi in pogoji dela za v bodoče so dobri. Če bi uspeli kupiti še nekaj novih strojev, potem jim je zagotovljena tudi najboljša kakovost izdelkov, ki bo v prvi vrsti koristila naši volnarski industriji, ki bo poleg cenejših regeneratov dobila tudi kakovostnejšo surovino. Kolektiv podjetja »Tesnilka« pa bo postal še močnejši in nepogrešljivi oskrbovalec volnarske tekstilne industrije. Komuna Tj j u h Ij a n a - Vio-Hudni h > ■ Sodobno, hitro, ekonomično Značilnost razvojne'poti gradbenega podjetja »TtiMNOGKALi« Ljubljana je, da Se v zadnjem času vse bolj usmerja k sodobnejšim načinom graditve. Tako je montažna graditev tudi za ta kolektiv postala vsakdanja praksa, še bolj pa bo — z razmahom in uveljavitvijo — postala v prihodnje. Prav je, če navedemo nekaj podrobnosti. Po italijanskem zgledu je njihov konstrukcijski biro prilagodil našim razmeram lamelni sistem ločnih konstrukcij za industrijske hale. Kakor že naziv pove, gre za prefabricirane elemente, ki jih na gradbiščih samo še sestavljajo. To pomeni, da potek gradbenih del skoraj ni več odvisen od vremena, da je graditev hitrejša, da je omogočena boljša organizacija in tudi delitev dela, da je — končno — mogoča tnaksimalna štednja z lesom za opaže. Drugo k drugemu: gradnja je sodobna, hitrejša in cenejša ter tako omogoča velike prihranke investitorju, prav tako pa tudi boljši dohodek za izvajalca gradbenih del. Po sistemu, ki ga je za naše razmere prilagodil »TEPINO-GRAD«, v Črnučah pri Ljubljani, že gradijo pet industrijskih hal za potrebe tovarne transformatorjev »Energoin-vest«. Najvišja hala je visoka petnajst metrov, gradnje pa bodo zaključene še letos. Naslednji sistem graditve, ki pa ga je v celoti razvila njihova skupina za študij montažne gradnje, je montažna stanovanjska graditev iz panelnih opečnih elementov. Njihov projekt je bil leta 1964 nagrajen s tretjo nagrado na natečaju, ki ga je razpisal Gradbeni center Jugoslavije. Velja poudariti, da je bila projektantska skupina podjetja »Tehnograd« najtesnejši kandidat za prvo nagrado, vendar je zaradi pomanjkanja časa izdelala le projekt za trinadstropno zgradbo, zaželeni pa so bili projekti za štiri- in večnadstropne stavbe. Čeprav se jim je zaradi tega izmuznila najvišja ngarada, pa doseženo tretje mesto vseeno pomeni veliko priznanje, še toliko bolj zato, ker gre za povsem domač projekt, s tem pa za dragocen prispevek k razvoju in pocenitvi stanovanjske graditve. Ko so v , »Tehnogradu« razvijali lastni sistem montažne stanovanjske graditve, so izhajali iz ugotovitve, da je opeka najbolj klasičen gradbeni material, do katerega imajo tudi stanovalci navzlic vsemu razvoju gradbene tehnologije še največ zaupanja. Razen tega opeka, ozir. opečni elementi pomenijo naš nacionalni gradbeni material. Tako se je študijska skupina podjetja »Tehnograd« usmerila na uporabo opečnih elementov. Nekatere izmed njih, zlasti stropne elemente, posebej zanje proizvajajo »Ljubljanske opekarne«, ostaie pa izdelujejo sami v ‘lastnem oddelku za proizvodnjo betonskih elementov, ki je sicer zaposlen še z proizvodnjo elementov za lamelni sistem ločnih konstrukcij za industrijske hale. Vse elemente • njihova betonarna tudi fino obdela ali drugače rečeno: ko so postavljeni temelji stanovanja, samo še sestavljajo iz prefabriciranih elementov, vstavijo inštalacije, gradbeno pohištvo ter druge elemente. S tem pa ie delo zaključeno. Glede na trenutne težave pri financiranju stanovanjske graditve, obenem pa tudi pomanjkanje lokacij, ker urbanistični programi še niso -dokončno potrjeni, njihova betonarna lahko zdaj izdela približno 320 montažnih stanovanj letno. Brez večjih investicij pa bi lahko zmogljivost podvojila. Kasneje, ko ti odo odpravljeni omenjeni vzroki, ki zavirajo hitrejši razmah tovrstne graditve, pa bo »Tehnograd« razširil betonarno, kar bo pomenilo nadaljnji prispevek k pocenitvi stanovanjske graditve. Po sistemu, ki so ga sami razvili, zdaj že gradijo prvi (poskusni) stanovanjski blok ob Zbašnikovi ulici. Stanovalci se bodo vselili že v naslednjih dneh. Gradnja je trajala šest mesecev. Z uvajanjem dodatne drobne mehanizacije na gradbišče in potem, ko si bodo pridobili nekaj več izkušenj, računajo, da bi gradnjo lahko še bolj skrajšali. Menijo, da štiri ali največ pet mesecev pomeni tisti rok, ki je dosegljiv v naših razmerah, ne da bi zaradi tega trpela kvaliteta gradbenih del. Koristnost in smotrnost tovrstne graditve , pa je večstranska. Hitrejši potek del pomeni precejšnje jamstvo, da se tako investitor kot izvajalec gradbenih del (s tem pa tudi bodoči stanovalci) izognejo podražitvam, ki skoraj nujno spremljajo vsako graditev in kar v znatni meri vpliva na višino stanarin. Drugače rečeno: »Tehnograd« bo zdaj pri svoji gradnji za trg dosti laže nastopal s fiksnimi cenami. Razen tega bo olajšana specializacija delavcev in mehanizacije znotraj podjetja. Odpira se torej pot do večje produktivnosti, rentabilnosti in ekonomičnosti. In kar je najvažnejše: gradbena sezona se — ker malone ni več odvisna, od vremenskih razmer — podaljša na vse leto. Spregovoriti pa je treba tudi o. ceni montažnih stanovanj. Že zdaj, ko so njihove zmogljivosti preračunane na trenutne objektivne pogoje, njihova stanovanja niso prav nič dražja od klasičnih. Cena 140.000 starih dinarjev za kvadratni miter stanovanjske površine je — razen tega — v okvirih, ki jih pogojuje že precej udomačeni sistem Delavca Gradbenega podjetja »Tehnograd« montažne gradnje, kakršnega je razvilo podjetje »Jugomont« in kakršnega so na naša tla že prenesla (in prila-so na naša tla že prenesla (in prilagodila) razna druga gradbena podjetja. Ce pa upoštevamo, da »Tehnograd« s to gradnjo začenja na južnem delu Ljubljane. kjer je teren slabši, s tem pa pogojuje višje stroške — zlasti še zato, ker njihov projekt ustreza zahtevam, kakršne terja varnost proti potresom do devete jakostne stopnje. Ob vsem tem pa je njihova sedanja cena enaka tisti, kakršno terjajo druga gradbena podjetja za gradnje na drugih področjih Ljubljane, kjer je teren trdnejši in bolj stabilen, s tem pa tudi stN1; j gradnje nižji. Nadaljnja pocenitev 1; torej odvisna zgolj od razmaha štiri j vanjske graditve in ureditve urbanist*{: nih problemov. »Tehnograd« pa išče tudi druge r! da bi še izboljšal gospodarske in h slovne uspehe. Že lani so, kot subalL danti, prevzeli več del v tujini, kat o je prineslo 200 milijonov starih dio, jev celotnega dohodka. Letos bodo n na dela v tujini prvič sprejeli » samostojno, tako da predvidena ŠRtal vrednost del v tujini dosega eno nt jard o starih dinarjev ali eno petin<» letos predvidene realizacije. Med vodilnimi gradbenimi podjetji v Sloveniji Nedvomno lahko prištevamo SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »GROSUPLJE« med najstarejša tovrstna podjetja v Sloveniji, saj je že praznovalo dvajseto obletnico obstoja. V letih obstoja si je pridobilo vsestranske sposobnosti in postalo renomirsno gradbeno podjetje, ki se je usposobilo za vse vrste visokih in nizkih gradenj, pri čemer z uspehom vključuje tudi lastni projektivni biro ter vse stranske in centralne obrate. Seveda je treba že takoj na začetku poudariti, da 'si je kolektiv pridobil sloves renomiranega podjetja predvsem s pomočjo strokovnega kadra, ki ga zaposluje in nedvomno tudi s pomočjo lastne težke in lahke gradbene mehanizacije, katšri je namenjal skozi vrsto let dobršen del ustvarjenih sredstev. Povsem razumljivo ije, da je v dvajsetih letih obstoja kolektiv veliko prispeval tako na področju industrijske kot stanovanjske graditve. V tem času so zgradili več tisoč stanovanj klasičnega, montažnega in polmontažnega sistema, prav tako veliko zahtevnih ar-mirano-betonskih skeletnih poslovnih, reprezentančnih in šolskihyObjektov, kot so: fakulteta za gradbeništvo, strojni- V zimi in mrazu delavci Gradbenega podjetja »Grosuplje« betonirajo im ■'........ STRAN 12 - * DELAVSKA ENOTNOST - St. 8 - 3. marca 1966 štvo, inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko, številne šole v raznih krajih Slovenije, zgradili so tudi celotno mestno stanovanjsko in poslovno četrt Ljub-ljana-Bežigrad, pri tem pa zadovoljili vsem urbanističnim zahtevkom mestnega predela ter sami- izdelali projekte za posamezne objekte. Pomembna so tudi sodelovanja pri raznih gradnjah, ki so_ prispevala k ureditvi kraja ali okoliša. Še in še bi lahko naštevali, vendar nam odmerjeni prostor tega ne dovoljuje, morda le še to, da je kolektiv Gradbenega podjetja »Grosuplje« z uspehom sodeloval pri gradnji več mostov na avtocestah, medtem ko je precej svojih zmogljivosti zaposlil pri izgradnji velikih tovarn, ki danes zaposlujejo po več tisoč delavcev. Skratka, nesporni so uspehi kolektiva, ki jih dosega skozi vrsto let. Da je temu tako, je razvidno tudi iz podatkov, ki kažejo na nenehno rast zmogljivosti podjetja in udejstvovanja na področju gradbene dejavnosti. Tako so na primer leta 1962 dosegli skoraj 2,5 milijarde din realizacije, ki' pa so jo, kljub nekaterim težavam v pretek- lem letu povečali lani na 5,6 milijarde starih din. Precejšen uspeh so lani dosegli pri večanju dohodka v stranskih obratih. Teh ima podjetje več: ključavničarski obrat, žagarski, mizarski, tesarski in steklarski obrat. Z njimi podjetje izpopolnjuje tudi vrzel v obrtnih zmogljivostih nasploh. Preteklo leto je pomenilo za vsa gradbena podjetja močan preokret, saj je gospodarska reforma gradbeništvo prizadela. Morali so ustaviti mnoga investicijska dela in tako pretežno vključiti zmogljivosti ie v gradnjo stanovanj za trg in deloma šol. Tudi letos gradijo predvsem stanovanja za trg, medtem ko imajo v gradnji pet osemletk, in sicer na Igu, v Velikih Laščah, Ribnici, Šentvidu pri Stični in v Mirni na Dolenjskem. Gradijo tudi tri fakultete — gradbeno, strojno in fakulteto za matematiko in fiziko. Čeprav je večidel gradbenih zmogljivosti letos namenjen za gradnjo stanovanj ‘za trg. saj letos gradijo okrog 700 stanovanj, pa kot povedo v podjetju, pogoji niso najugodnejši, zlasti ne, če le te primerjajo s pogoji pred dvema letoma. Večja ugodnost se je namreč pred leti moč- neje zrcalila v .večjih možnostih manj a kreditov, medtem ko sedanj., ditni sistem za podjetje ni najugc':' vendar kot pravijo, se bo treba pač prilagoditi. ^ Da pa bi tudi letos čimbolj j^ ristili razpoložljive zmogljivosti, , ji prevzeli nekatera gradbena dela 'Tj* hodni Nemčiji, kjer bodo zaposiih 200 ljudi. Skratka, pogoji za delo grf.f^ podjetij niso najboljši, vendar k-UlL^ žavam računajo, da bodo letos h približno enako realizacijo dohod*] lani, seveda pa zmogljivosti ne b?° ji večavali. Po načrtih za letošn.l^v.e predvidevajo le nekatere izbolPV,? organizaciji dela, z raznimi sClL,£i4 pa povečati strokovnost kadra, cri, 1 slednje niso zanemarjali v preteLL^# tih. Precej delavcev so štip® . ir mnogim pa so omogočili' dopolnili' ibraževanje. Ko je že beseda izobraževanje delavcev, naj dcda^,,,F tudi na družbeni standard niso P ,jj saj imajo 5 lepo urejenih sarnsi1 mo v z 800 ležišči. "Komuna Tj,jirb l$art a-Ti Č-K udu ih Mehanizacija — imperativ sodobnosti! — bo sicer v neki meri nadomestila pridne roke, povsem pa ne. So predmeti iz lesa, ki jim edinole krivčkd dajo pravšno obliko, stroji bi jih le skvarili. Pomislite — kakšen zobotrebec je pristnejši, tisti izrezljan, ali tisti, ki ga je obrusilo strojno kolesje!? Suhorobarstvo je v Velikih Laščah tradicija. Tradicija, ki gre iz roda v »Kovinoservis« koristna pomoč pri opremljanju gostinstva Izdelava prototipov gostinske opreme, remont strojev in naprav za gostinske storitve — vse to je vsekakor narekovalo ustanovitev gospodarske organizacije, ki bi se specializirala za tako dejavnost. To se je zgodilo marca 1960 z ustanovitvijo »Kovinoservisa«, ki je začel siqer v zelo skromnih delovnih prostorih, pozneje, s preselitvijo, pa so se razmere izboljšale, ko bo zgrajena nova hala pa bo ta delovna organizacija še bolj zaživela in razširila svojo dejavnost. Nabavili so že tudi nove stroje in orodje ter povečali število delovnih mest. Kolektiv »Kovinoservisa« se je specializiral za proizvodnjo pomivalnih korit iz nerjaveče pločevine po želji in zahtevi svojih naročnikov, gostinskih štedilnikov v vseh velikostih in sestavi in na različna goriva in ki jih montirajo po vsej naši državi. Razen tega izdelujejo med drugim prototipe lupil-nic za krompir in strojčkov za polnjenje krofov, toplovodne naprave za gostinstvo, toplotne mize in izdajne pulte, servisne mize z vgrajenimi kotliči za izdajo hrane, vodne kopeli za gotova jedila (Beimarie) ter naprave za pripravo jedil na žaru. »Kovinoservis« izdeluje razen tega tudi transportne vozičke in dvigalne naprave za gostinske potrebe, naprave za prezračevanje, soparolovilce nad štedilniki. Za vse svoje izdelke izdela »Kovinoservis« osnutke in proračune ter daje enoletno jamstvo. Središče Velikih Lašč rod. Rodila se je iz potrebe po zaslužku, saj svet in zemlja tam okoli sta zelo revna, primernega lesa, ki ni za drugo rabo, pa je na gričevnatih pobočjih dovolj, pri ljudeh samih pa spjisla za rezljanje in oblikovanje na pretek! * * * V Velikih Laščah pa je še nekaj — tradicionalno: ŽIVINOREJA! Govedo sivo-rjave pasme je ponos prenekatere-ga kooperanta Kmetijske zadruge. V skoraj katerikoli hlev se napotiš, povsod srečaš lepo zalite, močne plemenjake. Živinorejci z zadovoljstvom pripovedujejo o pridobitnosti vzreje dobrih živali. Živinorejci v Velikih Laščah so bili med prvimi, ki so ustanovili svojo živinorejsko zadrugo — leta 1913! Začeli so s 24 plemenskimi kravami, čez deset let so jih imeli že 49. Te so bile tedaj še svetlo sive barve. Z uvožom plemenskih bikov iz Švice, Montafona in ^Tirolske pa so se novi rodovi začeli počasi spreminjati v sivo-rjavo pasmo. V rodovniških knjigah piše, da so bile tedanje krave težke od 370 do 380 kilogramov, povprečna letna molznost krav pa je leta 1921 dosegla že 24241 mleka. Današnja teža krav — po petdesetih letih — je za okoli 150 kg večja, njihova mlečnost pa dosega letno do 40001 mleka. Primerjava opozarja na dolgoletno prizadevanje živinorejcev, ki so znali plemenititi pasmo, ki so znali s premišljenim križanjem pasem doseči maksimum pri teži in pri mlečnosti. Tako so se lansko jesen lahko srečali s 87 razstavljavci na razstavi govedi v Velikih Laščah, ki je presenetila z blagom: 58 plemenskih krav, 81 telic in 24 bikov. Sodelovanje z zadrugo je danes nekaj samoumevnega. Če si to ponekod pri nas še prizadevajo, je v Velikih Laščah tradicija. Če smo rekli, da je približno polovica narodnega dohodka, ki ga ustvarjajo proizvajalci suhe robe v sodelovanju s Kmetijsko zadrugo v Velikih Laščah, je. druga polovica narodnega dohodka iz računa živinorejske proizvodnje. Tudi deviznega! Kmetijska zadruga posreduje plemensko živino mnogim krajem v Jugoslaviji, hkrati pa je s svojim blagom solidno uveljavljena na tujih tržiščih, zlasti v Italiji, kjer je zadruga lani realizirala prodajo za 40 milijonov lir. Ustvarjanje deviz in participacija zadruge pri devizah odpira vrata možnosti nakupa poljedelskih strojev. Živinorejcem je s tem omogočeno sodobnejše in hitrejše obdelovanje zemlje, površin za pašo. Delo je lažje in kvalitetnejše, skromna zemlja .pa dodobra izkoriščena. Potemtakem nič čudnega, da število kooperantov v živinoreji raste, raste pa tudi število glav plemenite govedi v hlevih. Toda, kot suhorobarje, tudi živinorejce tarejo svoje skrbi. Trenutno beseda o obveznem zavarovanju živine. Zakaj — obvezno? To pomeni spet nov izdatek, spet nova davščina, ki jo pre-nekateri ne bo zlahka prenesel in povsem upravičena je zaskrbljenost zadruge, da lahko z uzakonitvijo obveznega zavarovanja živine pade število govedi, ki je zdaj zadovoljivo visoko. Dobro, v neki meri je zavarovanje koristno in vsak umen živinorejec bo zavaroval svojo živino. Vendar pa, naj sam presodi. In šS v ilustracijo: zadruga je lani plačala za zavarovanje živine nad 2 milijona dinarjev, uveljavila pa je pri zavarovalnici 300.000 dinarjev zavarovalnine. Pa pravijo — za ta denar bi naši kooperanti, naša zadruga lahko imela lastnega živinozdrav-nika, lastno živinorejsko postajo. Vsekakor, o ffem velja razmisliti. Plemensko govedo in 400 raznih proizvodov iz lesa je žlahtna osnova, ki pogojuje nadaljnji razvoj Kmetijske zadruge v Velikih Laščah ter živinorejcev in suhorobarjev v naseljih' daleč naokoli. Iz laboratorija Veterinarskega zavoda v Ljubljani ^77\^/VVVWWWWVWNAAA/WWW\AAA/WVVAAA/V'^7WWWWVW\AA V korak z modo-v korak s časom-kdor obiskuje... 'PRODAJNI SERVIS LJUBLJANA • MARIBOJ7 w TOVARNA PTORNffl VOZIL KOPER vas seznanja s svojimi izdelki: 77177 T-11 je enocilindrski dvotaktni motor z delovno prostornino 49 ccm ali 2,5 KS, zračno hlajen, 3 stopnje prenosa, dosega maksimalno hitrost 60 km/h in porabi od 2,2 do 2,7 1 goriva na 100 km. Vse podrobne informacije lahko posredujejo zastopstva in prodajalne TOMOS v vseh večjih krajih države. Tesno sodelovanje inštituta in fakultete |9stv0^V°mn9 je Slovenija glede na bc-*.n lepoto gozdov med prvimi idicl! v Evropi, z bogato gozdarsko S0iJO> ki je vplivala na urejenost ''ie ip m omogočala načrtno, izkorišča- jo ne§a bogastva. %jUv. Pa. bi dosegli večje uspehe z Siai.Tij0 znanstvene miselnosti v .Vu ter da bi tako gozdno bo-i0Vtw}.zkoriščali in razvijali po še stroga d?**1 in sodobnejših načelih, je bil ikhlvZ ustanovljen INŠTITUT ZA ^VRjvjje lesno gospodarstvo ^°bi obstoja se je kolektiv inšti- tuta resno spoprijel s postavljenimi nalogami, ki jih je kljub mnogim težavam uspešno opravil. Vendar bi lahko bili ti uspehi večji, če težave, na katere je naletel kolektiv pri svojem delu, ne bi bile še večje zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, zlasti za osebne dohodke znanstvenih delavcev in sodelavcev. Raziskovalno delo namreč ni imelo zaželenega uspeha, predvsem ne zadnja leta, ko je inštitut zapustila vrsta sodelavcev, ki so bili vključeni v raziskovalno delo. Čeprav je inštitut tesno sodeloval s fakulteto oziroma z gozdarskim oddelkom na biotehnični fakulteti (sodelovanje je danes še tesno), vrzeli, ki je nastala zaradi odhoda mnogih strokovnjakov, ni mogoče hitro nadoknaditi. Perspektivni program razvoja INŠTITUTA predvideva za bodoče obo1 gatitev znanstvenega dela, katerega smer je predvsem možnost povečanja prirastka gozdov, medtem ko bo kolektiv posvetil vso skrb reševanju gozdarskih problemov nasploh, zlasti pa poglobil delo na področju ekonomike oziroma ekonomike gospodarjenja z gozdovi, v katero bo vključeval tudi mehanizacijo. Uveljavljanje tradicije ; ^ izbi z veliko kmečko pečjo gle-"h mizo, katere vogali so močno pose-Obsekavali so jih rodovi: krivček, fkaterim namreč šilijo pri Lenčku v '°rjah zobotrebce, včasih zdrsne in ej, kadar zdrsne, se narahlo za-v vogal javorove mize. Tako so Rogali svojstvena kronika. Pripovedu-.i0 o rodovih, ki sečejo zobotrebce, j&Uateri, stari 81 let, ki jih veže v Iskrice, o sinu in vnuku, pa o pra-HUkinji... . Tako kot pri Lenčku je v vaseh ii Velikih Lašč še marsikje. Nemara ^aki hiši! Leta in leta se tod ljudje 'zivljajo z zobotrebci. Kakorkoli. Tu-K* zelo moderno. Za primer ji Malih ^•“ah ima Brlogar cel sistem meha-tov, ki si jih je sam zamislil in .^elal, stroj, ki mu proizvaja lepo oši-ter obrušene zobotrebce. Drugi se |)čVarjajo z izdelavo drugačnega lese-ij 8a blaga. Najbolje, da ne naštevamo E* jl^cemu in tujemu trgu, prav je, da velikih črk: SUHA ROBA. Suho- 'elkov, ki jih potlej Kmetijska za-. aga v Velikih Laščah posreduje do-j.^cemu in tujemu trgu, prav je, da damo pod skupni imenovalec, vre- Darstvo je ena izmed dejavnosti Kme- tijske zadruge v Velikih Laščah ter njenih kooperantov, ki predstavlja dobršno polovico njenega dohodka, ki je neločljiv in neusahljiv vir osebnega dohodka za številne domačine. Kaj pomeni v gospodarjenju tole — suhorobarstvo? Leta 1961 v prometu 110 milijonov, letos po vseh predvidevanjih 400 milijonov starih dinarjev. Lani v izvozu pa 4000 dolarjev. Lani 70 motornih kosilnic, 30 električnih žag iz uvoza, kar je vsekakor solidno in vzpodbudno ravnotežje izvozu. Skopi podatki kažejo na nepogrešljivo prisotnost v dejavnosti Velikih Lašč suhorobarstva. Zatorej ni čutiino, da so ng zadnjem zboru volivcev na Turjaku ljudje govorili o tej svoji domači obrti. Govorili so s kančkom negotovosti, kar zadeva nove uredbe o plačevanju biološke amortizacije in sploh obveznosti, ki jih mora poravnati izdelovalec suhe robe. Te obveznosti začenjajo počasi presegati vrednost lesa, proizvodni stroški — tako rekoč — se večajo, osebni dohodek se manjša ob prizadevanju zadruge, da ostaja s svojimi proizvodi na trgu konkurenčna. Ii . m Proizvodnja zobotrebcev v Kmetijski zadrugi Velike Lašče / f Komuna Zljubi j ana-Vič-Kudnih Zenske delamo za ženske »■Kaj naj vam zaželim ob 8. marcu?« S tem vprašanjem sem pred dnevi hodil po oddelkih KOLINSKE TOVARNE V LJUBLJANI in se pomenkoval z delavkami. Dvesto osemdeset jih dela v tem podjetju — kjer je zaposlenih 430 ljudi — in vse delajo v proizvodnih obratih. Pripovedovale so mi o svojih željah, hkrati pa je vsaka pristavila: »Zdaj je že boljše«. Kaj je tisto, čemur rečejo — boljše? »Pred leti smo delale na starih strojih in zaslužek je bil majhen. Zdaj ■ Polnjenje kavovin imamo precej novih strojev, ki smo jih popravili, izboljšali ali kupili sami, s svojimi sredstvi. Delo je lažje, zaslužek je večji.« V minulih dveh letih so v Kolinski tovarni podvojili proizvodnjo, čeprav so število zaposlenih povečali le za nekaj več kot 20 %. Pred reformo so si delili povprečno po 58.000 dinarjev na mesec, decembra lani pa že 88.000 din. »V kratkem se bo sestal delavski svet in razpravljal o novem povečanju osebnih dohodkov, ki bo povsem odvisno od večje proizvodnosti dela.« Točnih podatkov, za koliko so v zadnjih mesecih povečali delovno storilnost še nimajo, trdijo pa, da so jo za več kot 10 %. Odtod izjave: »Se kar gre, zaslužki so ^daj višji.« Hkrati pa so uvedli 42-urni delovni teden. »Lahko si mislite, kako pomembno je za žensko in mater, če lahko tri sobote v mesecu ostane doma in takrat temeljito pospravi stanovanje, opere perilo, zakrpa obleke ...« Tolikšen napredek je predvsem rezultat prizadevanja, da bi bilo delo edino merilo za pridobivanje osebnih dohodkov, pa tudi rezultat proizvodnje takšnih izdelkov, ki, jih trg nujno potrebuje. »Včasih je bilo preseganje norme ovrednoteno največ z nekaj tisočaki,' zdaj pa vsak odstotek nad normo poveča osebni dohodek za 4 %.« So se pa tudi pohvalile: »Proizvajamo številne nove izdelke. Samo v zadnjem letu smo iz skupine EVO začeli pošiljati na trg dvanajst novih artiklov.« ZA PRAZNIK 8. MAREC — DAN ŽENA — ČESTITAMO VSEM NAŠIM KUPCEM — ŽENAM IN JIM PRIPOROČAMO VSAKOVRSTNA MOŠKA, ZENSKA IN OTROŠKA OBLAČILA, KI JIH DOBIJO V VSEH NAŠIH TRGOVINAH: I O/ V Ljubljani, Titova cesta 3, Miklošičeva 13 in Masarykova 34 6 v Novem mestu na Glavnem trgu 24 in cesti Komandanta Staneta 15 v Brežicah v Ulici prvih borcev 6 v Celju na Ljubljanski cesti 6 v Mariboru na Glavnem trgu 4 v Kranju na Koroški cesti 12 v Ajdovščini na Prešernovi c. 4 v Postojni na Tržaški cesti 7 OBITNI E« H 0 Ljubljana, Masarykova 34 Rezultati boljše organizacije dela, storilnosti in strojne opremljenosti Kolektivu MARIBORSKE »EMBALAŽE«, ki šteje 130 članov, večinoma žensk, je v devetih letih' uspelo doseči vidne rezultate. Proizvodnja kartonske embalaže in tekstilnih cevk je že dosegla takšno kvaliteto, ki prinese podjetju med odjemalci in uporabniki njegovih proizvodov ugled in afirmacijo. Vse to pa je bilo rezultat boljše organizacije dela, povečane storilnosti, boljše strojne opreme in boljšega izkoriščanja instaliranih zmogljivosti. K takšnemu uspehu je vsekakor pripomogla enotnost kolektiva v naporih za boljše gospodarjenje. Zrasti! so iz majhnega obrata — 34 članov — lahko e bi rekli, kot samorastniki. Povečanje celotnega dohodka in količinske proizvodnje pa tudi kaže, da so morali pošteno zavihati rokave: od ustanovitve do danes so v »Embalaži« povečali celotni dohodek za 920 odstotkov, v zadnjem letu pa so ga povečali nasproti letu 1964 za 17,7 %. Pri tem je porastel bruto produkt na zaposlenega za 21, neto produkt na zaposlenega pa za 33 odstotkov. Seveda pa ni uspeh samo v količinskem povečevanju proizvodnje in celotnega dohodka. Že leta 1963 je dobilo podjetje na sejmu embalaže z dodelitvijo OSKARJA za embalažo priznanje za Poslopje, v katerem deluje kolektiv podjetja »Embalaža« v Mariboru Gledam jih, kako v novem obratu kuhajo in sušijo fižol za srbski pasulj, polnijo zavitke s kavo in kavovinami. Pakirajo arašide, tehtajo zelenjavne začimbe. Spet druge sedijo ob strojih, ki avtomatsko polnijo in zapirajo vreč- ke s pudingi, rumenilom, vanilij sladkorjem, proizvodi EVO za juhe in prikuhe, poprom, pšeničnim zdrobom in številnimi drugimi proizvodi. In se pogovarjam o še neuresničenih željah. »Najhuje je, ker otroško varstvo ni dobro urejeno.« Nekatere delavke pošiljajo otroke v varstvene ustanove, ki pa že ob pol treh popoldne zaprejo svoja vrata. V Kolinski pa delajo v dveh izmenah, v nekaterih oddelkih celo v treh. Na to depstvo varstvene ustanove ne pomislijo! Še težje je tistin^, ki živijo v krajih, kjer ni varstvenih ustanov in ki v najboljšem primeru lahko zaupajo svoje otroke sosedam in znankam. Podjetje bo dalo letos 13 milijonov dinarjev moščanski občini, kot svoj prispevek za varstvene ustanove, bolnišnico in stanovanja članov Zveze borcev. Koliko tega denarja bodo porabili za otroško varstvo,' ne vedo povedati. Pa tudi če bi porabili vsega, bi to kaj malo koristilo delavkam Kolinske tovarne, ki žiVe v vseh ljubljanskih občinah. Kolinska torej ne more neposredno rešiti tega problema — uredijo ga lahko le vsa podjetja in vse občine s skupno akcijo. »Nas, dekleta, pa najbolj zanimajo samska stanovanja.« Sušenje fižola za srbski pasulj Dekle težko dobi sobo, če pa jo dobi, mora največkrat plačati najemnino z delom v gospodinjstvu. Že pred leti so govorili, da bo nekaj podjetij, med njimi tudi Kolinska, skupaj gradilo samski dom. Bilo je veliko besed — pa nič več. In tako se ženske v Kolinski tovarni ubadajo s podobnimi problemi kot v drugih naših podjetjih. Lahko, pa rečejo, da so precej tistega, kar je moč storiti za boljše počutje v lastni tova1* ni, že uredili. Pa še nekaj je: vse, k« delajo, koristi ženskam. Je že tako, "J je kuha dandanes še vedno žensk® opravilo. Delavke Kolinske pa s svoj’' mi proizvodi omogočajo zaposlen^ ženam, da skuhajo hitreje in bolj okU5' na jedila. Zato so mi rekle: , »Naše delo lahko ocenite tafeol® Zenske delamo za ženske.« prenosni karton za zložljive mize Iz valovite lepenke, leta 1965 pa je dobilo podjetje OSKARJA za karton za pakiranje kitar, ki predstavlja hkrati tudi prodajno embalažo. Teh rezultatov kolektiv najbrže ne bi dosegel.brez nenehnega prizadevanja organov upravljanja in sindikalne organizacije. Dobro se zavedajo tudi vseh težav, ki zavirajo nadaljnje uspehe v poslovanju. Tako so npr. že v letih 1964 in 1965 nabavili precej osnovnih sredstev, vendar pa jim sedanji prostori pa tudi strojna oprema ne omogočajo še večjega napredka. Nabaviti bodo morali vsaj še tri nove stroje, še bolje organizirati proizvodnjo in s tem ustvariti pogoje za prehod na 42-urni delovni teden, ki so ga za sedaj poizkusno uvedli. V grafično predelovalnem podjetju »Embalaža« so v zadnjem času, v skladu z rezultati boljšega gospodarjenja, enakomerno in postopoma dvigovali osebne dohodke. Da pa se kolektiv zaveda tudi skupnih potreb družbe, dokazuje to, da so zbrali za graditev nove mariborske bolnišnice več kot pol milijona starih dinarjev, ravno toliko pa je za ta namen določil še delavski svet, kar je vsekakor lep in tudi edinstven primer za manjša podjetja! Elektromontaža FerMl Ferdo SLOVENSKE KONJICE IZVRŠUJE: vse instalacije za jaki in šibki tok strelovodne naprave, vključno meritve strelovodov izdajanje uradnih atestov ZA CENJENA NAROČILA SE PRIPOROČA! Za cenjena naročila in obisk se priporoča GOSTIŠČE »PRI MLINU« SLOVENSKE KONJICE Postrežba hitra in solidna! 1: Ob prazniku žena - 8. marcu se s čestitko spominjamo tudi njihovega velikega deleža pri graditvi naše socialistične Jugoslavije Občinski sindikalni svet Maribor-Center v •OB s. >8 ■ 4. a. DELOVNIM, DRUŽBENO POLITIČNIM IN DRUGIM ORGANIZACIJAM, PREDVSEM PA OBČINSKIM SINDIKALNIM SVETOM IN DELAVSKIM UNIVERZAM je namenjena nova brošura žepnega formata, ki jo je te dni dotiskalo ČZP »Delavska enotnost«. Brošura vsebuje: aktualni temi, ki sta ju na seminarju za vodilne gospodarske in samoupravne kadre Gorenjske podala: SVETO ''KOBAL (sekretar republiškega sekretariata za gospodarstvo) — Ocena odbobja po reformi s poudarkom na ekonomska gibanja in problemi ter naloge družbe pri uresničevanju gospodarske reforme v letu 1966 in S 0 1 o fr .RUDI VIDETIČ (strokovni sodelavec gospodarske zbornice SR Slovenije) — Regionalne grupacije, GATT in naš izvoz 4 N 4 i £ Cena izvodu je 3,00 N. din. Brošuro lahko naročite pri CZP »DELAVSKA ENOTNOST«, telefonu 310-633, int. 27L Ljubljana, Dalmatinova 4, ali po A