POUK      I    N      ZABAVA
Drobiž.
Dva domaČii prijatelja
Nagou nekalerih domatih živali votli lako daleč, da bi skoraj rekli: saj ta /jval misli!
Letos je bil v Ameriki tako luid \ n»-niski val. da Ijudjt* niso uiogli spati v -• xl>uli. 0\e gospe sta torej spali na vrtn. kn nenadoina zaČujeta pošastuo rožljanjt* -tntpffK' kafe. LJrno planeta pokonci tn -.icčtMa pro(i hisi. Rožijanje pa je po-nelialo. Ze sta skoraj pri hiši, ko v go-s|io plane njena matka ljuhljenku in jc/iio ptlm, kakor da jo hoče ugrizDiti. l .ospti /avreščl in se ustavi. iu tudi mačku m* pomiri. K.akor hitro pa hoče gospa iliilje. sc tnačka znova besno zažene va-njo, dokler gospa res ne obstane. Tedaj l>a stopi iz hiše douutča hčerka z lučjo — in k<)j zagledajo? Sredi steze maio pred \ rtiti leži v klobčič zvita kaea klopotača! Mufka jo je zapazila in je hotela gospo n;i   vsak   način  obvarovati   nesrefe.
Potlc!)iio zgodbo poročajo ameriški ča-• opisi: Sultan in Pinč sta bila velika pri-jiitelja, ki sta se često sknpaj igrula. Nekegu (lne pa zdrkiu* Pind v staro opu-ireuo luknjo pri kamnolomii. Seveda je hilo kaj mulo upanja, da bi ga Ijudje ic^ili. kajti kraj je bil samoten. Sultan |)[i svujega tovarisa ni zapustil. Vsak <lan inii je del svojega živeža nosil na ro!> in niu ga metal v prepad. Tudi pii so-šfilih si je izbcračil kosti in jili nosil Piiičii. Kolikor uitt je časa ostalo. ga ji1 piesedel ob robu jame, da ni bilo PinČu 'kilgčtts, Tako je ¦priricki'1 U'den dni. Tedaj jf Sultanov pospodar opazil. d:i \tcs svoje kosilo zopet nekain vle^f. Seuikaj! Nazaj!< ga poklice. a pes si' iii' zmeni, dasi je bil veduo zvlo pti-koren. GosjKKlar vidi, da mora biti nckaj IRjsebnega, in stopi za psom. Ta pa nui prijazno 7. repom niahlja io ga ros pri-i tibi na rob Pinčeve ječe. Spnstili so \ prcpad nekpga možuka, ki je Pinča rc-Šil, pa (ndi videl polno kosti, katere ji* 1'inču nanosil njegov velik<Klušni pri-jatelj.
Skrb za lepoto nnrave kuže Kanadii. iniu naitiref narl 40 primthiih pnrkov f»i-tno za |>tičf\ to je krajcr, kjtr ne sme.š nnbenega ptiča ujeti. Deset jih je saino "!> severneiu bregu Rekc sv, Lovrettca, ki varujcjo morske ptice.
Pes pred radiem. Neka odprava v Braziliji j« imela s seboj psu. čigar po-spodar je ostaJ v New Yorkn. Nekegn due  jr  cK^prava   postuvila   radio,   ker  je
f<^fjo:lar p-.i imt'1 g.nur IVs jv gu$pv-darjev glas postdša) in bil vcs nesrečen. da   oi   juogel   gosi[K>darja   najti.
Morju izročen. Neki ribič iz franto-skega pristanišfa Brest je v čulnu lovil libe. .Naenkrat pa je zapaziL da ga oscku žene na visoko niorje. Poinagati si nr niicne iu kinalu je HO km daleč ot! obale. .^tiri dni se je brez liraiif iu broz kapljicc vode ubijal po Biskajskcm z«livu, kjor ga je ugledala anglfška križarka Durbnit in gu prppeljala v Gibraltar. Francosk« vlade sc jt* posatlki Durbaii-i zahvaljln v   iiiicmi   f ranciji'.
Narobe ogenj. V Liverpoolu so poskn-sili prt-mog kuriti takole: \a nirežo na-lužiš prcinogo, nanj papirja. na papir pa dn. Papir užgeš, ta vname drva, drva pa segrovajo premog in nni izvabljajo pline, ki gorijo. Tako torej gnii prenuig imvzdol, in daje svetel, vroč in brezdi-men agenj, ki se ni treba zanj brigati tii do pet  ur.
Vsak po svoje. V afriško vasico v cle-žeii Niastt je prišla nova ztlravnica. Lju-dje pa jo pvosijo ir* samo zdrtn iiilkp pt-moči, uiupak naj jih rcši leva, pravcga Ijudožrca. ki je v kratkem ubil tri ljudi. Strelnega orožja niso imeli. zdravnica indi ne, torej kaj? Prcgovori jih, da za-koljejo vola. V raeso vbrizga zdraviik-a več doz morfija in ga da nastaviti v levje loviščf. Lev ji; meso Itta.stuu pužrl; morfij ga sicer ni nmoril. paČ pa je po-stal po njeni tako zelo zaspan. (ia se iii kar ini: dosti brigal za sulice. ki so niu pa  vendar upihnile  življenje.
V skalni ječi. Kumenarji in-kega an-gleškega inesta so nedavno žagali veliko skalno klado, pa sredi ujc naleteli na \fjo fprastarcga drevcsa. Dcbela je bila 4 cii). !es <'uko(adn<) ntiv, njcjia sinolii pa tudi okaintMiela kakor jantar. Veja jc bila lM>rova ali pti niHCCsiiova. njrne starosH   pa   sploh   ni   ini>go('c   do!m"iti-
Avstralske miši. Gospa Batcs (Bejc) živi na Bi'0/di'fvesui jtlanoli med Južno in Zapadno Avstralijo, kjer ^iiiaga av-stralskiin domačincin. ki bivajo blizii njenega taborišča. Od tam poim-a. da je priča strašni miSji nadlogi. Kakih deset let osrednja Avstralija ni imela skoraj nič dežja. le(c>s ga jt* bil*i dosti. Zeienfc je oživelo, z njim vred pa prišla kidefa tniši, ki potujejo od severozahoda proti južni obali, se spotoma živijo s posetvaini iu divjun zclenjtMii, nikoli |*a se ne vra-čajo; ko pridejo do morja, zafno žreti tovarišice. Dotnačijii jih lovijo, kuhajo iu jedo:   kaj   bi   jih   ne,   saj   še   martinčke!