SLOVENSKI TEDNIK Leto - Año V. No. 214 «TJL SEMANARIO ESLOVENO'' Cena 10 cent. Uredništvo In upravništvo Calle AÑASCO 2322 — Paternal Sprejemanje strank vsak dan od .15.—18. Naročnina za pol leta $ arg. 3.— celo leto $ 5.—, Inozemstvo Dolar 2.— Iiist izhaja ob sobotah štirikrat mesečno sl S « S O u O < FRANQUEO PAGADO TARIFA REDUCIDA Concesión 1551 Y POJASNILO Prejeli smo več pisem naših eitateljev in članov prosvetnih društev, ki bi radi vedeli, zakaj da je Jugoslovansko poslaništvo poslalo policijo v društvene prostore, kjer je tudi uredništvo glasila Prosvetne organizacije v «Južni Ameriki. O tej poniževalni radevi Jug. Posl. pred tukajšno javnostjo, nismo imeli več namena razpravljati, vendar ako čitate-m zahtevajo, smo jim rade volje na razpolago, da bo stvar vsem popolnoma jasna. Jugoslovansko poslaništvo Bas je 'ovadilo argentinski policiji, da smo komunisti in nasprotni današnjemu družabnemu redu. Vsi vemo in tudi Jugoslovanskemu poslaništvu je dobro znano, da SLOVENSKI TEDNIK ni komunistično glasilo, temveč neodvisno iz-seljeniško glasilo vseh Slovencev v Južni Ameriki, naj-sibodo kakoršnegakoli verskega ali političnega prepričanja. SLOVENSKI TEDNIK vzdržujejo samo delavci in delavke, zato je povsem naravno da je pisan v delavskem. smisla. Nekdo, ki pravi da je sokol ie dejal: imenovati se delavstvo je poniževalno, ker nihajo delavci nikjer nobene Veljave, biti narodnjak, to je ftekaj. Res je, mož ima prav. De-tavec je najnižje bitje na svetu in ni nikjer upoštevan da-8iravno vse živi in vzdržuje. Narodnjakov pa je več Vrst. Narodnjaki, ki jih mi P°znamo nimajo navadno nič "kupnega z narodom. Pravi Vodnjak je tisti ki dela za wdi, ne samo za svojo, tem-Vee za skupno korist. Narodnjaki ki jib mi poznamo pa Srbijo predvsem za svojo Vtno udobnost. Mili narod je sicer dostikrat na je-Zlku, mar pa jim je samo to-kolikor jim koristi. delavstvo danes ni več ta-^ glupo da bi se dalo kar J^ko tjavendan vleči za nos. Tv i. ' reba mu je nekaj nuditi, go-0 besede ne držijo več. Go- le patrijotične besede narodu nemorejo nič pomagati, treba je patrijotičnih dejanj. Nam je težko da ima človeštvo toliko trotov. Vendar nismo še nikoli rekli in nimamo namena teh ljudi po-dušiti kakor delajo čebele, prepustili jih bomo usodi naj sami poginejo. Nam pa ne-more nihče zameriti, ako se branimo in nočemo kratko-malo poginiti. Ko je Bog u-stvaril človeka, mu je obljubil tudi kos kruha in kos kruha hočemo imeti in sicer celega ne samo mrvice. V tem smo si edini vsi: verni in neverni, narodni in nenarodni, nacionalni in internacionalni, samo bogati in revni ne. In ako pripadamo slednjim, nismo mi krivi kakor tudi še ni rečeno da smo zato komunisti. Samo če so komunisti vsi ljudje ki se bijejo za življenje in pravico, potem, no potem pa je ta bav bav velik in nevaren. Bodite prepričani, dragi čitatelji, da bi zelo radi pisali lepe in prijetne stvari, ampak ne moremo, če nočemo lagati. Ne jemljemo vam upanja v boljše čase, za dežjem mora solnce priti. Boljše čase pa bomo imeli le ako bomo hoteli, ter brez predsodkov skupno in složne delali. Domovino gotovo bolj ljubimo mi, ki ob njej plakamo in se jezimo, kajti veseli ne-moremo biti ko je naš narod kot ogromen bolnik ki trpi in hira. Ako zagovarjamo stališče najnižjih, ga zagovarjamo zato, ker nas je sram, da mora pri vsem bogastvu katerega narava v izobilju nudi človečtvu, toliko ljudi trpeti pomajnkanje. Ako delamo prav ali ne, sodite čitatelji. Vemo da ste že sodili, kajti "vedno več se vas druži okoli našega glasila in prosvetne organizacije. Bodite prepričani, kot doslej, bomo tudi v bodoče delali za našo skupno stvar. Tega nam ne more nihče preprečiti, tudi ne podle odvadbe Jugoslovanskega poslaništva. HIPOLITO IRIG0YEN Hipolito Irigoyen je v torek zvečer preminul v svoji skromni hiši, v ul. Sarmiento, v Buenos Ai-resu. Bela žena je morala napeti vsa svoja za-vratna sredstva, da je končno uspela ugasniti čvrsto telesno življenje starega politika in bivšega predsednika argentinske republike. V četrtek opoldne je spremila njegove zemeljske preostanke k večnemu počitku ogromna množica meščanov in pristašev radikalske stranke, ki so prihiteli iz vseh krajev države, da izkažejo svojemu načelniku, svojemu ljubljenemu in dolgoletnemu voditelju poslednjo čast. Irigoyen je umrl. Umrl je ljubljenec argentinskih množic, človek in politik, ki je skoro pol stoletja posredno ali neposredno vodil usodo Argentine. Ko se je v torek proti večeru bliskovito raznesla po mestu in sirom vse države vest o smrti Irigoyena, so u-tihnili celo njegovi nasprotniki; pozabljene so bile na mah vse njegove morebitne pogreške. Z globokim spoštovanjem se je v znak žalovanja argentinski narod spontano odkril spominu velikega politika in državnika. Vsi prosvitljeni narodi i-majo svoje velike može, svoje velike politike. Njihove izredne sposobnosti, njihova genialnost jih dviga več ali manj visoko nad ostale Zemljane. Torej so gotovi vzroki, ki so vsem vidni in razumljivi. Pri Irigoyenu pa je treznemu in nepristranskemu opazovalcu precešnja uganka obče poznano zgodovinsko dejstvo, da je dolgo vrsto let igral v političnem življenju glavno vlogo in uglajal pot usodi mlade argentinske države. Tekom svojega življenja in nehanja ni najti pravzaprav nič posebno velikega in izrednega, ki bi v očeh nepristranskega tujca opravičilo brezmejno ljubezen in spo- štovanje, s katerima njegovi številni, verni in udani pristaši nikoli niso štedili. O pokojnem Irigoyenu se je zlasti po septemberski revoluciji mnogo govorilo in pisalo. Revolucionarna začasna vlada, kateri je načelo val general Uriburu je gotovo pretiravala, ko je dolžila Irigoyena, da je spravil državo in njeno gospodarstvo na rob propada. Da je Irigoyen imel v svoji vladi nekatere ministre, ki niso včasih posebno dobro ločili imetje države in naroda od svojega zasebnega, da je imel okrog sebe ljudi, ki niso bili vredni njegovega zaupanja in še manj odgovornega položaja, ki jim je bil poverjen ,o tem danes nihče ne dvomi. Toda prav tako, mislimo, da nihče ne dvomi o poštenosti Irigoyena samega. Bil je resen, značajen in pošten politik; samo morda malce prestar, da bi mogel držati trdno na vajetih svoje manj resne in manj poštene ministre. Prišla je vmes še svetovna kriza, katere Irigoyen gotovo ni bil niti najmanj kriv, ampak njegovi nasprotniki so izkoristili nezadovoljstvo naroda in bo mu vzeli s pomočjo Vojske, ki je dne 6. septembra z gen. TJri-burom na čelu prikorala v mesto, iz rok državne vajeti. Stvarno in nepristransko sodbo o Irigoyenu bo dala zgodovina,' ki ne bo pisana od sodobne geenracije, ki ne bo narekovana od sovraštva njegovih nasprotnikov oziro- ma od obožavanja njegovih številnih pristašev. Samo ona bo mogla dati merodajno mnenje o velikem argentinskem politiku in državniku, katerega spominu se danes spoštljivo klanjamo tudi mi v imenu naše naselbine, ki gotovo deli z žalujočim argentinskim narodom ob tej priliki svoja čuvstva. OKNO V SVET Italija Pred dnevi je odpotovala iz Italije v Sev. Ameriko zračna skvadrilja pod vodstvom ministra Balbo. Prispeli so že v Reykjavik, Islandija, pri-mližno ena tretjina poti. Chaco Spopadi med Bolivio in Paragvajem zavzemajo ostrejše oblike. Po zadnjih vesteh je imel Paragvaj 2.000 mrtvih in ravno toliko ranjenih. Bolivija pa 1.000 mtvih in mnogo ranjenih. Paragvajska vlada je poslala proti Boliviji protest na Društvo narodov. V Montevideo je paragvajski Rudeei križ sklical zborovanje v pomoč svoji vojski. Pri vsem tera pa ostane neizpodbitno dejstvo, da narod Krvavi za kapitalistične interese. Nemčija Katoličani in fašisti so «i v laseh. Hitler je pač hitro pokazal da katoličane le zato trpi ker jih potrebuj« in pa ker jih je preveč da bi se jih mogel kartako iznebit». Brezdvom.no je mnogo k temu pripomoglo tudi politično zadržanje Avstrije. Rockefeller in Ljeninova , slika Ameriški bogataš Rockefeller je poveril slikanje svoje 70 nadstropij visoke "Radio City" najznamenitejšim slikarjem sodobne Amerike med drugimi tudi slikarju Diegu Iiiveri. Njemu je bila naročena izvršitev ogromne freske v dolžini 20 m. Rivera se je lotil dela. Ko pa je nedavno prišel nadzorovat slikanje mlajši Rockefellerjev sin, je ugotovil, da je Rivera naslikal sliko z boljševišlto tendenco. Sredi kompozicije je stala ogromna Ljeninova va. KRATEK OPIS IGRE "PRISEGA OPOLNOČI" Slovensko prosvetno društvo I. priredi v nedelje dne 16. julija, veliko prireditev, štiriletnieo obstoja društva. Za ta dan je pripravljen iz-vanreden program, predvsem pa bo drama "Prisega opolnoči" nekaj posebnega za našo izseljeništvo. Drama se je vršila pred 50 leti na Slovenskem, pri katerej nastopa dvajset oseb. Požar imovit kmet, vzame za hlapca mladega cigana Markota. Anka Požarjeva hči in cigan Marko se zaljubita, kar ostane Ankinim starišem prikrito. Po nekaj {mesecih cigan izgine in Požarjevne hiše s težko boljo v srcu, ker je Anko vroče ljubil, vendar, kot cigan ni upal niti misliti, da bi ga Požar hotel za zeta. Lavrinka stara potovka je raznesla po vasi govorice, da je videla Anko ponoči s ciganom skupaj. Ljudje govorici stare potovke niso verjeli in Anka jo toži radi o-pravljanja. Lavrinka mora v zapor. Neke noči pozno, ko je brodar Korotnik že končal svoje delo, se mu na tihem približa Anka, z majhno košarico v rokah. Nekam nenavadno čudno, kot bi se nečesa bala, prosi Koritnika naj je vzame v čoln in odvesla na sredo Save. Pod prisego mora obljubiti, da bo o vsem molčal, kar bo nocoj slišal. Ravno ko izgovarja zadnje besede prisege, udarja v zvoniku ura dvanajst. Prizor je do skrajnosti napet. Anka pove Koritniku zgodbo o otro ki), ki ga nosi v košarici, pravi, da je njene sorodnice in da je naprosila njo, naj bi ga dala dobrim ljudem v o-skrbo in ona je takoj mislila na njega Koritnika. Koritnik •je otroka vzel, s prisego da ne bo nikoli hikjer pravil, kje in kako je otroka dobil. Poldrugo leto pozneje Koritnik zboli na smrt. Anka se Razburjen je Rockefeller mlajši zahteval od slikarja, naj takoj preslika Ljeninovo glavo s kakšnim drugim simbolom. Toda Rivera se ni uklonil. Izjavil je, da ne sprejme nobenih naukov. Rockefeller ga je zaradi tega na mestu izplačal in odpustil ter ga dal takoj odvesti iz dvorane, njegovo delo pa je izročil drugemu umetniku. omoži s Pavletom. Na dan poroke pride h Koritniku in mu pove resnico da je otrok njen. S tem ga odveže prisege o-polnoei. Po smrti Koritnika vzame Pavle Ankin mož Al-binčka k sebi, ne vedoč, da je sin njegove žene. Devet let pozneje pridejo zopet cigani in se utaborijo pod vasjo. Albinček ves navdušen ciganske godbe, prosi očeta naj bi tudi njemu kupil gosli, kar mu oče obljubi ako bo priden. Nekega popoldneva, ko je bil Albinček sam doma, vstopi cigan, katerega je bil ves navdušen, ter se gaje oklepal kot starega znanca. Kmalu vstopi Anica, ko zagleda cigana spozna v njem Marka. Vsa zmedena in preplašena prosi Marka naj odide. Pove mu, da je poročena in da je Albinček njegov sin. Marko je šele po devetih letih zvedel da ima sina in je bil ves srečen. Pri zadnjih besedah, ko se poslavlja Marko od Anke ustopi Pavle. Slišal je zadnje prijazne besede med svojo ženo in ciganom. Hotel je zvedeti odkedaj ta prijaznost med njima. Ker Anka ni mogla več ničesar prikrivati pove možu resnico. Pavle razočaran nad svojo ženo smrtno zadet, zapodi ženo za ciganom. Stara mati zahteva od Pavleta naj privede Anko na- SIov. Prosvetno Društvo I. Priredi v nedeljo dne 16. julija t. I. veliko prireditev v proslavo četrte obletnice ustanovitve Prosvetnega Društva Prireditev se bo vršila v dvorani XX SETTEMBRE ul. ALSINA 2832 Vzpored: i. 2. 3. 4. 5. 6. 7. Pozdrav društvenega predsednika A. Medved: "Nazaj v planinski raj", meš. zbor -I. Hladnik: "Triglav", moški zbor s tenor solo L. Laharnar: "Lahko noč", možki zbor N. N. "Pesem", poje 9 leten deček Govor urednika Deklamacijo med pavzo M. Komanova, drama v štirih dejanjih: PRISEGA OPOLNOČI OSEBE: Požar: premožen kmet 60 let Meta: njegova žena Anka: njuna hči 24 let Selma: stara ciganka Lovrinka: potovka Koritnik: brodar 65 let Neža: njegova žena Janez Miha Peter fantje Albinček: 0 let star \ kmetje Mrak Cižman Marinovec Košir Marko: cigan 26 let Pavle: Ankin mož 28 let Franica Manica Jerice dekleta Mlada ciganka fantje in dekleta. Drama se je vršila pred 50 leti na Slovenskem Po končanem vzporedu PROSTA ZABAVA in PLES i j Vljudno vabi Odbor za j. Ko jo privede, se brezčuten poslovi. Zunaj divja vihar. Mati odpre vrata in plane nazaj v sobo s presunljivim krikom kazoč senco o-bešenca. Kakšen je konec pridite pogledat. ►o* Razširjajte SLOVENSKI TEDNIK GIBANJE PARNIKOV Iz Evrope pridejo: 10. julija: BELVEDERE Iz Buenos Airesa odpotujejo: 12. julija: ALCANTARA 15. julija: BELVEDERE 25. julija : DUILIO NAJUGODNEJŠE CENE IN POGOJE ZA POTOVANJE NAJDETE v SLOVENSKEM ODDELKU IB/ANC© "SAfUHDADACN 1911 ■ COMERCIAL ideil IPILAYA Av. de MAYO 852 D. T. 33 -1333 BUENOS AIRES Uradne ure vsak dan od 8. do 18; ob sobotah od 8. do 11. Potreben In koristen zavod za našo naselbino Tukajšnji tisk je zadnje Čase opotovano spregovoril, da so sredstva, s katerimi raz-plogajo tukajšnje bolnice, z vsakim dnem bolj skromna in pičla, večkrat ne zadostujejo niti za nabavo zdravil in najpotrebnejših pripomočkov za uspešno zdravljenje številnih bolnikov. Čeprav se včasih posreči bolniku, da najde v tej ali oni bolnišnici posteljo, mu s tem večkrat še ni dosti pomagano, ker mnogih uprave bolnišnic niso v stanu postreči ga z vsemi lelo in pripomočki, ki so za ozdravljenje neobhodno potrebni. In ko pride potem bolnik iz bolnice, naveličan vsled neuspešnega zdravljenja, je primoran se zateči drugam po zdravniško pomoč, ali pa nadalje hirati in bolehati. Toda danes, v tej težki krizi, je malokateremu dana možnost, da bi se mogel zateči k zdravnikom ali pa v kakšen sanatorij, ker bi ga to stalo preveč denarja. Poleg tega pa je težko za izseljenca tudi zato, ker je mnogo klinik, ki delajo sicer dosti propagande, obljubljajoč vse mogoče stvari, v resnici pa ne nudijo večkrat niti toliko kot navadna bolnišnica- Da bi rešil to važno vprašanje in omogočil tudi preprostemu delavcu ekonomično, uspešno in stvarno zdravljenje, je g. doktor PESSA-NO uredil pred kratkim, T ulici Avacucho 1584 v Buenos Airesu, novo in eno izmed najbolj moderno urejetnih klinik, preskrbljeno z vsem1 potrebnimi ugodnostmi sredstvi za uspešno in stvarno zdravljenje. Posebno dobro so urejam oddelki za operacije, za notranje bolezni, za spolne, »8 otroške bolezni; nadalje oddelki za žarke X, za ultra-violetne žarke, diatermij«-frenoterapio itd. itd. Bolniki z naduho, na A<" iodcu in črevih bodo zdravljeni v posebnem oddelbn, je preskrbljen s posebnim a' par atom (edini v Buenos Airesu), ki ga je nedavno i*a' mil znameniti dunajski p1-0' fesor dr. BESCH, in ki j? zdravljenje navedenih bolezni najuspešnejše sredstvo. Za upravitelja te no*e ,n Kogar je nesreča vrgla v bolezen in ne more več najti ljubljenega in dragocenega zdravlja, čeprav je že vse poskusal, naj pride k nam. Če ni že prepozno, mu bomo pomagali. Če Vam pešajo moči, če nimate teka, če Vas muči kakšna zavratna bolezen, sploh ako čutite, da Vaše zdravlje ni v redu, ne odlašajte na jutri, marveč zatecite se takoj k dobremu zdravniku. Vsako bolezen je mogoče ozdraviti, tudi najtežjo in najzavratnejšo, kadar je se bolnik pravočasno podvrže dobri zdravniški oskrbi. V naši zasebni kliniki so najmoderneje urejeni oddelki za operacije, za notranje, spolne, otroške bolezni, za žarke X, za ultravio-letne žarke, diatermio, frenoterapio itd. itd. — Naduho in bolezni prebavil (želodčne in črevesne) zdravimo z novim aparatom, ki je iznajdba znamenitega profesorja dr.ja BESCHA. Ta aparat, edini v Buenos Airesu, se je v praksi izkazal kot najboljše sredstvo za zdravljenje omenjenih bolezni. < > A Ravnatelj: Dr. PESSANO — Upravitelj: Dr. KOSTA VELJANOVIČ Calle Ayacuclio 1584 CIRIL IX METOD Telefon: 41-4985 Nikolaj I. papež-svetnik, ki ju je bil morda v Rim povabil, ali na katerega sta vsaj Rotovo veliko računala, je bil sicer med njuno potjo umrl, toda tudi njegov naslednik Hadrijan II. ju je sprejel nad vse prijazno. Doli v Rim sta bilo namreč že zaslovela po njuni misijonski gorečnosti in po njunih neverjetnih uspehih. Pa tudi relikvije tako češčenega pa- Hajmodernejšc klinike je bil te dni imenovan g. dr. KOSTA VELJANOVIČ, ki je tudi naši tukajšnji naselbini dobro znan in ki uživa v Buenos Airesu zasluženo ime izvrstnega zdravnika. Naše uredništvo priporoča Vsem cenj. čitateljem in či-tateljicam kar najtopleje ta lov zdravniški zavod, ker je Prepričano, da bo tam našel pomoč in resitév vsakdo, ki Je rosno potreben zdravniške Pomoči. peža-svetnika KI ementa I. sta nosila s seboj. Bila sta torej sprejeta slo-vesnje kot kralji. Sam papež jima je prišel naproti z velikim številom duhovščine in množicami ljudstva. Njuno poročilo o misijona-rjenju med Slovani je bilo sprejeto z velikim zadovoljstvom. Papež je potrdil njun način misijonskega dela in slovesno blagoslovil njune slovenske svete knjige. Tedaj pa se je zgodila velika nesreča: učeni in spretni Ciril, ki je bil že vedno rahlega zdravja, zadnji napori pa so ga še bolj utrudili, je nenadoma zbolel in dne 14. februarja 869 umrl, 42 let star, bolj zrel do čednostih, kakor po letih. Preslovesno so ga pokopali. Papež je ukazal naj pridejo vsi rimski duhovniki in redovniki na pogreb s svečami in kadilom iu naj bo pokopan s papežkimi častmi v papežki grobnici. Na prošnjo Nova Slov. Trgovina Jestvin Cenjenim rojakom se priporoča nILHARČIČ FRANC Calle MEDANOS 1701 esq. TRELLES PATERNAL — BS. AIRES ELEKTROMEHANIČNA DELAVNICA KLARIČ & METLIKOVEC Popravljanje in postavljanje električnih motorjev, dinamos, ventiladorje in drugih strojev. Izdelava solidna, vsega v stroko spadajočega dela. Se delajo modeli (matrices) — Varenje (Soldadura Autógena) J. B. ALBERDI 232 — U. T. 60 Cab. 6604 — Bs. As. Buenos Aires fotografija "LA MODERNA"9 j« znižala cene za slovenske kolonije. Pri nas izdelujemo slike po evropskom sistemu, prvovrstne in poceni. Slike poročencev z drogovi in družicami samo $ 18 ducat. Poštne od $ 3 naprej. Za osebne izkaznice, potne liste 6 za $ 1. Ob sobotah odprto ves dan. Ob nedeljah zaprto. Av. SAN MARTIN 1679 . Telefon: BUENOS AIRES 50 - 0522 brata Metoda pa so ga pokopali v cerkvi svetega Kle-menta. To je bil nedopovedljiv u-darec za brata Metoda, pa tudi za vso mlado slovensko cerkev. Saj je bil doslej Ciril duša misijonskega dela; Metod niti duhovnik ni bil, marveč je čudno ponižno starejši brat stregel svojemu mlajšemu pri maši in mu po svojih najboljših močeh pomagal pri trudapolnem misijonskem delu, katero sta dva komaj, komaj zmagovala. Ka ko naj je nadaljuje, ko ni več boljšega tovariša! Pa tudi pustiti slovanskih misijonov ni več mogoče. Pregloboko je že zajelo krščanstvo mlade slovanske narode in preveč sadov je obljubilo njuno ljubeznjivo prizadevanje. Še istega leta je torej posvetil papež Metoda v škofa — za duhovnika je bil posvečen precej ob svojem prihodu v Rim — in ga je poslal kot nadškofa dveh držav, Panonije in Velike Morave, še nadalje oznanovat sveto vero slovanskim narodom. Z nadškofovsko častjo je bila zvezana pravica ustanavljati nove škofije in postavljati škofe in sploh cerkveno urediti njemu izročene pokrajine. Toda slovanske nesreče še niso bile končane! Na Veliki Moravi je vstal upor. Rastislavov nečak Sve-topolk se je združil z Nemci in z njihovo pomočjo vjel svojega strica Rastislava, velikega zaščitnika apostolov Cirila in Metoda. Rastislav je bil obdolžen veleizdaje in "milostno" obsojen; da se mu imajo iztakniti oči in pride v dosmrtno ječo, kar se je tudi zgodilo. Skoro istočasno je na nepojasnjen način brez sleidu izginil odlični in dalekovidni panovski knez in veliki Metodov prijatelj Kocelj. Tudi nadškof Metod je bil vjet, sojen in obsojen. Med sodniki so bili trije nemški škofje: solnograjski nadškof in škofa iz Passau in Frei-sing na Bavarskem. Metod se je skliceval, da je nadškof in da ga more soditi samo papež. Brezuspešno. Bil je obsojen. Vrgli so ga v ječo, kjer je ostal dve leti in pol in od koder ni imel nobene prilike pritožbe na papeža v Rim. Končno se je Metodu vendarle posrečilo sporočiti svojo zadevo papežu, ki jo je poizkusil urediti najprej pismeno. Ko s pismi ni uspel, pa je poslal leta 873 na lice mesta svojega posebnega legata, ankonskega škofa Pavla, ki naj zadevo temeljito preišče in o njej njemu samemu poroča. Uspeh poročila je bil, da je bil nadškof Metod nemudoma spuščen na svobodo, solnograjskemu nadškofu Adalvinu in pasavskemu ško fu Hermanriku je bilo prepovedano izvrševanje škofovske službe, brižinsld škof pa je bil poklican na zagovor v Rim. Vsakovrstjhe politične lio-matije slovanskih držav še vedno niso ponehale in so po-vzročie končno tudi njihov razpad. Da spravi vsaj cerkvene zadeve v nekak red, je potoval Metod še dvakrat v Rim. Enkrat tožen — kri-viverstva. Leta 882 je potoval z istim namenom v Carigrad, kjer je bil sprejet z isto častjo in veseljem, kakor v Rimu. Legenda pripoveduje, da je cesar "pohvalil njegovo učenje ter izmed njegovih učencev obdržal duhovnika in dialcona s knjigami. Konec prih. KO STE V REVŠČINI se Vas vsi prijatelji ogibljejo, ostane Vam le eden zvest in najboljši prijatelj VARNA IN KORISTONOSNA HRANILNA KNJIŽICA po 4 % letnih obresti katere 4krat letno pripišemo kapitalu z upravico istega dvigniti vsak trenotek brez vsakega predhod nega obvestila Preskrbite si takega zvestega Prijatelja na .-■scaia© Banco Holandés Centrala : B. Mitre 234 Podružnica: Corrientes 1900 BUENOS AIRES Dovoljenje za poslati denar Vašim v domovino dobite v štirih «Ineh Nabavljamo potne karte (šifkarte) od 300.— $ dalje Uradujemo vsak dan od 8y2 do 7 zvečer ob sobotah do 12.30 PRIMORSKE VESTI Reka. — V noči od 27 do 28 maja je odjeknila strahovita eksplozija, ki je bila slišna daleč po reškem okraju. Eksplodiral je peklenski stroj, ki so ga neznanci postavili pred vratu prostorov Dopola-voro v ulici tíelsi. Eksplozija je raznesla vrata, v zidu pa je napravila ogromno luknjo in razbila mnogo šip v o-kolici. Gorica. — Radi bega čez mejo so obsojeni sledeči: Josip Bolhar star 23 let, doma iz Prelesja pri Anhovem, na 6 mesecev zapora in 4000 lir globe. Julji Bren iz Duplega pri Vipavi na 6 mes. zapora v kontumaciji. Avgust Mari-miciji iz fit. Petra pri Gorici na 9 mes. zapora in 4500 lir globe. Slap od Idriciji. — Posestnika Franca Kofola so ovadili da ima skrito orožje. O-blastva so napravile preizka-vo in so res našle nekaj zarjavelega avstrijskega orožja. Odpeljan je bil v goriške zapore in bo te dni sojen. Rihenberk. — Oblastem so ovadili deset posestnikov, ki so svoje otroke odtegavali fašistični šoli. Obtoženi so: Leopold Kavčič, France Hine- lak, Ivan Ščuka, Ivan Birsa, Anton Čebron, Josip Mihelc, France V odopivec, Andrej Škrt, Anton Birsa in Jakob Čebron. Ker se ni javil oblastem, je bil aretiran kot dezerter 23 letni mladenič Viktor Krek iz Rihembérka. Nahaja se v zaporih v Ajdovščini. Sv. Križ. — Župnik Ivan Rejec ne sme v svojo faro čeprav se je že davno vrnil iz konfinacije. Trst. — Nedavno je Sirot-ti, nedostojni administrator1 Sedejeve nadškofije razpisal molitve za preganjanje katoličanov v Jugoslaviji, ob e-nem pa blagoslovil novo vojno križarko "Nereide". Aretacija v Sv. Križu pri Trstu V vojaških zaporih v Trstu se nahaja Ferdo Sedmak, 23-,letni mladenič, doma iz Sv. Križa pri Trstu. Šel je preko meje v Jugoslavijo malo pre-dno bi moral k vojakom in so ga prijeli in zaprli. Čaka ga gotovo parletno službovanje v Libiji ali drugod. Miroljubna Italija Bane pri Trstu. — Pri nas so zgradili z mrzlično naglico velike vojašnice. Ti objekti 1 nstih m. • Médico ti r" Wf7 m Rei in íiey lin ^—>> Bivši zdravnik v bolnišnici Salavery, V. Sarsfjeld in v bolnišnici Alvoar. Vodi osebno zdraviliški zavod CALLAO. Vsi klijenti so zdravijo od zdravnikov Specialistov. SIFILIS. 606-914. — Moderno zdravljenje. BLENORAGIA — Moderno zdravljenje brez bolečin. Prostatis, vnetja in spolne bolečine. KRVNE BOLEZNI. Slaba kri — švahost. SRCE. Srčne napake— hibe. ŽELODEC. Čreva — krislina — jetra. Želodčne bolezni se zdravijo, vzrok, od kje izvira bolezen, po profesorju Glassner, zdravniku univerze na Dunaju. KOSTNE BOLEZNI. Sušiea. REVMATIZEM in OBISTI. Kila —-zbadanje. GRLO, NOS, UHO. Zdravljenje mrzlice. ŽENSKE BOLEZNI. Maternica, jajčnik, čiščenje (posebni oddelek'). OTROŠKE BOLEZNI. Rakitika — otrpelosl. NERVOZA. Glavobol. Žarki X -- Diatermia — Žarki ultravioletas IABORATORI ZA KRVNE ANALIZE — Wasser- man — Tur — Izpuščaji — lisa j. Lastni senatorji z nizkimi cenami — Operacije za vse bolezni: jetra, obisti, želodec, maternica, spolovilo GOVORIMO SLOVENSKO Urnik: od 10. do 12. in od 15. do 21. Ob nedeljah in praznikih od 9 do 12. PREGLED $ 3 — nudijo prostora za 9.000 mož. istočasno so zgradili veliko vojaško bolnico. Ogromna, semkaj spadajoča skladišča za municijo in orožje, so tudi že zgrajena. Kdo je naročil te gradnje, ne vemo. Vlada v Rimu prav gotovo ne, ker drugače bi ne mogla dnevno povdarjati, da je "miroljubna". Ne znajo še dovolj streljati Opčine pri Trstu. — 24. maja pride k nam, kot vsi govore, prestolonaslednik Hum-bert. Pristostvoval bo svečani otvoritvi in blagoslovitvi novega strelišča. Strelišče, ki se nahaja "Na pikalcu" je velikansko in je po razsežnosti drugo v Italiji. "A noj", princ Humbert! Pridi k nam v vaš! Pokazali ti bomo svobodo, ki nam jo je obljubil tvoj kratki oče. Kako bo svečanost potekla, bomo še poročali. Fašistovska kolonizacije Julijske Krajine Pred kratkim so začeli v velikem obsegu izsekavati e-rarični gozd Tisovec med Ajdovščino in Idrijo in žgati oglje. Pa ne da bi dali domačinom zaslužek. Privedli so iz laškega paradiža bataljon delavcev, razdeljenih v 130 skupin po 3 do 4 može in še ženske in otroke. Fašistični tajnik isključen radi tatvine Opbčine. — Fašizem skrbi izborno za vzgojo državljanov. Znani faš. tajnik Federi-ei, ki so ga radi tatvine izključili, je bil "obsojen" na premestitev na postajo Redi-puglia. Postavili pa so na izpraznjeno mesto "pedagoga" živinozdravnika. Oni že vedo, kje so "balkanske uši in stenice", zato so nam pa dali živino-zdravnika, da nas bo zdravil z manganelom. Nesrečna smrt Koša na. — Pretekli mesec je umrla nesrečne smrti Bé-nigarjeva stara mati iz Nove Sušice. Vsled bolezni, je imela ponoči prižgano luč, ki se je pa po nesreči preyrnila na IZKUŠENA BABICA. FILOMENA BENEŠ DE BILIK, diplomirana na univerzi v Pragi in v zdravniških vedah v Bs. Airesu. Zdravi vse ženske bolezni. Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo na dom. Ordinira od 9. uro zjutraj, do 20. ure zvečer. LIMA 1217, I. nadstr. U. T. 23 Buen Orden 3389 Buenos Aires posteljo. Dim ki je nastal v sobi jo je zadušil in so jo domači dobili zjutraj mrtvo v postelji. Bila je dobra gospodinja in skrbna mati, bolehala pa je že dalj časa. Naj ji bo lahka žemljica, preostalim naše sožalje! Težka nesreča Nabrežina. — Pretekli mesec sta se na cesti Trst-Se-sljan smrtno ponesrečila Za-vdlal Nace in njegov svak Lešica Ivan, ki zapušča ?e-no in otroka. Pri predoru, pod katerim gre cesta, sta se z motorjem zaletela v težak kamjon. Lesica je ostal na mestu mrtev, dočim je Zava-dlal podlegel poškodam v bolnici. Nenadna smrt uglednega solkanca V Solkanu pri Gorici je nenadoma umrl bančni uradnik Franjo Bitežnik. Kakor poročajo listi, ga je dohitela smrt na Sv. Katarini pri Solkanu, kamor je odšel no sprehod. Našli so ga mrtvega. Vzrok njegove smrti za enkrat še ni znan. Pokojnik je bil dolgo vrsto let poslovodja pri Centralni posojilnici v Gorici. Bil je znan kot zaveden in pošten mož ter je v Solkanu med našim ljudstvom užival velik ugled. V prvih povojnih letih je mnogim pripomogel do vojne odškodnine. Umrl je v starosti 48 let. Njegovim preostalim naše sožalje! Konfinacija Eržena Mihaela Nakojca pri Bukovem — Marsikaj se je že pisalo o amnestiji ob priliki desetletnice obstoja fašizma. Sedaj smo izvedeli za par novih slu- čajev. V Nakojco pri Bukovem, okraj Cerkno, se je vrnil iz Jugoslavije domačin Eržen Mihael, po domače ji® pravijo "Na ravni njivi". Kakor mnogo drugih, se je vrnil tudi on v trdni veri, da bo deležen amnestije in da g» zaradi bega čez mejo ne bodo kaznovali. Zgodilo pa se j® drugače. Ko se je vrnil domov, so ga italijanske oblasti aretirale in konfinirale za dobo pet let. Zaradi zarjavelega noiža H meseci zapora Ročinj, — Pri nas se je zgo dil slučaj, ki daje značilno o-beležje laški "pravicoljubno-sti". V jeseni leta 1930. je bila izvršena pri kmetovalcu Hermanu Tomišču, preiskava, tekom katere so našli na podstrejšu star zarjavel vojaški nož. Posledica tega ,ie bila, da je moral Tomšič od-sedeti 11 mesecev v goriških zaporih. To pa se je zdelo "kulturonoscem" premalo. Za to so ga še konfinirali v Ba-zilikato za dobo treh let. Ob priliki amnestije pa je bil po-miloščen. Toda navzlic temu, da je edini sin brez starišev, ki mora vzdrževati s svojim delom starega očeta, pohabljeno sestro in že staro teto, je bil pozvan takoj k vojakom, ne da bi mogel priti preje niti na obisk domov. zoMivn Dra. Dora Samoilovič de Falicov in Feliks Falicov Sprejemata od 10. do 12. in od 15. do 20 ure. Donato Alvarez 2181 U. T. 59 - 1723 Directorio 1347 Veliki zavod 'RAMOS NIEJIA' ZDRAVNIKI SPECIJALISTI ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914). KOŽA: Kronični izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravio-letni žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije in bolečin. SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regenaraeija po prof. Cicarelliju. ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastonja, izguba spomina in šibkost. REVMATIZEM: kila, naduha, gota, šibkost srca zdravimo po modernem nemškem načinu. PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča. ŽELODEC: upadel, raširjeni, kisline, težka prebava, bruhanje, rane. CUEVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka. GllLO, NOS, USEŠA: vnetje, polipi: brez operacije in bo lečin. ŽENSKE BOLEZNI: maternica, jajčnika, neredno čiščenje. Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECIALISTI je edini te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Plačilni pogoji dobri Pregled brezplačno GOVORI SE SLOVENSKO Plaza Once Rivadavia 3070 Od 9—21 ob nedeljah od 3—12 339 Callao 339 Iz Jugoslavije t VEKOSLAV SPINČIČ V Kastvu je bil pretekli Hesee položen k večnemu počitku veliki narodi voditelj, učitelj in svečenik Vekoslav ^pinčic. Za svojo Istro je de-'(,val Spinčie že pred vojno «d ranih dijaških let, potem Pa kot duhovnik, profesor, "olski nadzornik in parlamentarec skozi pol stoletja in je tako že tedaj pridobil v največji meri ljubezen in Spoštovanje naroda. t ANDREJ KALAN V Marijanišču v Ljubljani, Je umrl zadet od kapi, stolni Prost in generalni vikar ljubljanske škofije, prelat. g. Andrej Kalan. Z njim smo izgubili blagega narodnega sve e«uika starejše generacije, ki tou, še tako bjurni politični dogodki in spori nikdar ni- mogli niti zastréiiti, kaj 8®le zatreti zavesti in občutkov najlepše svečeniške dolgosti. Ves čas svojega življenja bil kot vzgojitelj in dobrotnik mladine največji, ve-'•k in priljubljen pa je bil t(1di kot delavec in organi-žator na polju splošne narobe prosvete. Plodovito se je ^dejstvoval tudi kot ljudski P^atelj, pomembno pa je bi- tudi njegovo politično dejanje, ki je bilo vedno v *' 30 — calle COLOMBRES 178 9 U. T. 62 Mitre 3755 I (1 kvadra od Rivadavia) c PRANO KLAJNŠEK Zidarski majster S FIRMO Calle Marco Sastre 4351 esq. Sanabria, Villa Devoto, Buenos Aires. U. T. 50-0277. Izdeluje načrte in napravi vam proračun za gradnjo, brezplačno. denar proč. Zato je zahtevala svojih 300 frankov nazaj, češ, da so ji poslali samo dve po-kveki, kar pomeni, da z njo niso pošteno mislili. Lastnica posredovalne pisarne je pa vsa ogorčena zaklicala: "Kaj pa hočete imeti za teh piška-vih 300 frankov? Za majhen denar boljše robe tudi niste smeli pričakovati! Storila sem pač, kar sem mogla." Zadeva je prišla pred sodišče in sodnik je dal obtoženi lastnici posredovalne pisarne prav. Upošteval je pač pregovor: Malo denarja, malo godbe. Materinski čut je rešil sina Prirojeni čut skrbi matere za svojega otroka je najbrže rešil življenje 241etnega Mihaela Potts. Mladenič je delal v garažu na avtomobilu. Njegova mati je sredi noči zaslutila, da je sin v nevarnosti. Vstala je ter ob 4. uri zjutraj šla v garaž, kjer je sina našla nezavestnega. Omamili so ga plini. Sin se nahaja v bolnici. Njegovo stanje je opasno. Smrt pred zrcalom V čudnih okoliščinah je umrla te dni v Madridu neka Martina Garmedia, ki bi v nekoliko dneh obhajala svo jo 60 letnico in je za to priliko posetila neki lepotni salon. Tri cele ure so jo tam obravnavali po vseh pravilih in na koncu je bila videti za desetletja mlajša. Ko je poravnala račun, je stopila pred ogledalo, da bi v njem pogledala uspehe lepotne procedure. V tistem trenutku se je zgrudila brez glasu na tla, Prestrašeno osobje je prihitelo in ji skušalo pomagati a zaman. Zdravnik, ki so ga poklicali, je ugovoril, da jo je zdela srčna kap. Stara dama se ni bila napravila lep za svoj rojstni dan, temveč za svojo smrt... GLAVOBOL Njegovi mnogovrstni vzroki Glavobol je običajno znak kakšne bolezenske motnje v telesu, n. pr. v želodcu ali spodnjem telesu, v srcu ali v pljučih, v ušesih, očeli ali možganih. Včasi ga povzročijo čisto zunanji vzroki, kakor bivanje v slabo zračenih ali | prenapolnjenih prostorih. Ce-j lo glad, ki povzroča, da mož-I gani ne dobe dovolj krvi, ima j lahko za posledico glavobol, i Isti vzrok prinaša tudi ma- YfJJMSH Buenosaireške in pariške univerze Za dosego popolnega zdravljenja s kolikor mogoče malimi stroški, pregledujemo svoje bolnike z X žarki in jim podarimo zdravila ZDRAVIMO črevesne. bolezni, krče, grla, ušesne, očesne in nosne. Bolezni členk6v, revmatizem, srčne napake, splošna onemoglost, Arteriosklerozis; po-vračenje, bolečine, rane, kisline, slaba prebava. Spolne bolezni 606 -914. Reakcija Wassermann. Sploh ni bolezni, katere bi ne poznali in tudi klijenta ozdravili Pregled SAMO $ 3.- 1017 VARMir^TC 1017 od 10 do 12 in od 14 do 21 ure lokrvnim ali slabo prehranjenim osebam glavobol, a ttU'' prenapolnjenost možganov 9 krvjo povzroča bolečine v glavi in je lahko pod nekimi pogoji celo nevarna. Slaba prebava, pri kateri se razpadne snovi ne odstranijo pravočasno iz telesa, ima za posledico nekakšno samp-zastrupljenje, ki se javlja tudi v glavobolu. Isto talco nezmerno zauživanje alkohola in nikotina. Neredek je glavobol zaradi slabih oči in primerni naočniki ga v taksnih primerih čestokrat odpravijo-Nahod povzroča bolečine na čelu. Vzroki glavobola so torej silno mnogovrstni iu jih ne moremo odstranjevati vedno z istimi sredstvi. Izjemo dela samo tako zvana migrena, ki je bolezen zase in jo lahko odpravimo dosledno na isti način. AIME BONPLAND Mož, ki je raziskal ogromno tropskih rastlin Pred 75 leti je umrl v Urugvaju na svoji plantaži Santa Ana, veliki francoski botanik in potovalec Aimé Bon-pland, zvesti prijatelj in sodelavec Alexandra von Hum-boldta. Oba učenjaka sta se seznanila čisto slučajno 1798. v Parizu in dogovorila sta se za epohalne znanstvene ekspedicije, ki sta jih potem izvršila v Južno Ameriko. Brez Bonplanda bi ne bi' uspeli Humboldtovih ekspedi-cij mogoče nikoli tako ogromen, kakor je bil. Šest dolg'11 let sta delila učenjaka po pe-kročih savanah, skozi okusna močvirna ozemlja, na ledenih in ognjenih orjakih. Skoti Y dar dobite na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 $, lepo sliko v barvah. At6lj6 MARKO RADALJ P. Quiroga 1275, DOCK SUD Prva sloven. cvetličarna "JACINTA" Nagrobne vence, namiz-ue rože, šopke za neveste, vseh vrst semena in sadik rož ter drevesc. Cene nizke, prepričajte se rojaki, ter me osebno posetite. Postrežba na dom. Se priporoča ANTON UŠAJ Av. San Martin 3358 U. T. 50-2396 — B. Aires napore, pomanjkanja in Nevarnosti, ki jih ni bilo ma-Ob kolumbijski obali bi ^ bil vihar kmalu ubil, nju-110 majhno ladjo pa raztresal ; na Orinoku bi ju bili kma požrli krokodili in nekoč za las ušla smrti pod no- v *em divjih zamorcev. Bon-P'anda se je lotila mrzlica neštetokrat, a v delu ga ni mo-ustaviti. Se med potovanjem je razi-skal 6000, dotlej večinoma Gnanih tropskih rastlin, jih opisal in uvrstil ter celo prei-*'o 3), in kdor reče svojemu bratu "ničvrednež" 4), zaslugi da pride pred veliki zbor 5), kdor pa reče "brezbož-ftež". zasluži da pride v peklenski ogenj 6). Če torej prineseš svoj dar k oltarju in se tam spomniš, ima tvoj brat kaj zoper tehe, pusti svoj dar tam pred °ltarjem in pojdi, da se po-spraviš s svojim bratom, 111 potem pridi in daruj svoj_ dar. i) P> smouki bo bili učeni judov-razlagalci svetega pisma, si- «ki Pravoverni, pa so v svoji uč.e-'"hti pievcfi gledali na črko in ne °''ko na duha postave. ( farizeji so bili versko-poli-"a judoska stranka, ki se je 'u,anfno ,]ržala navodil svetega ' 'K">a, kakor so ga razlagali pis-'"ki, in g0 zat 0 zal i v gole zu-Josti. Za Jezusa so se močno Jiitnali in mu vedno nasprotova-. ^ velikim koprnenjem so pri-; "vali od prerokov napovedane-j.. Kreftuika, ampak odrešenika, bo ""vsko '.Ittdg, 'ei* spet obnovil posvetno ju oblast in odrešil judovsko v° rimske sužnosti, ne od-^ t«l' l>l'ta zat0 JCZU8a n'80 ¡Ud 1>r'znat'- Farizejem nasprotna "o K-VS,(a vVrsko-politična stranka ii, ' ' ""duceji, judovski bogataši Ha ,Vetni veljaki, katerim se jo "v«;tu dobro godilo in so zato priznavali Boga samo kot judovskega plemenskega boga, katerega skrb naj bi bila, da se bo judom na svetu dobro godilo. V življenje po smrti niso verovali. Za Jezusa se niso veliko zmenili in jih sveto pismo le bolj malo omenja. 3) Vsako judovsko mesto je imelo nižje sodišče, ki je smelo izreči kot najvišjo kazen bičanje in začasno ali trajno izključenje iz sinagoge, to je judovsko mo-lilnice. 4) V izvirniku stoji na tem mestu beseda "raka", ki pomeni malo vrednega človeka prazne glavo; in je bila v tistih časih običajna, bolj nedolžna judovska zabavlji-ea. 5) Veliki zbor ali sinedrij je bil najvišje judovsko sodišče v njihovem glavnem mestu Jeruzalemu. Sinedrij je smel kaznovati tudi na smrt. Za Jezusovih časov, ko judje niso bili več popolnoma svobodni, je moral vendar potrditi smrtno obsodbo rimski upravitelj, tiste čase Poncij Pilat, sicer ni smela biti izvršena. Ta judovski veliki zbor ali sinedrij je obsodil poznejo tudi Jezusa, vendar se smrtna obsodba ni smela izvršiti, dokler je ni potrdil rimski upravitelj in cesarski namestnik Poncij Pilat. 6) Kristusove besede pomenijo: pred Bogom ni kaznjiv samo umor — kakor so «čili judje po črki postave — temveč že tudi jeza in vsaka krivica, ki jo storiš svojemu bližnjemu. f;im večja je krivica, toliko večja bo tudi kazen zanjo. Evangeljska misel: Če kdo misli, da je pobožen, pa ne kroti svojega jezika, vara svoje srce in je njegova po-božnost prazna. Cerkveni koledar 9. julij — pota pobinkoštna nedelja — slovenske božje službe dopoldne ob desetih in popoldne ob štirih v župni cerkvi na Pa-ternalu, Avalos 250, kakor po navadi. Pri današnji dopoldanski božji službi bomo praznovali hkrati spo- min slovanskih apostolov Cirila in Metoda. Pred mašo bo izpostavljeno sveto Rešnje Telo, pred katerim bomo zapeli slovesno zahvalno pesem s pripadajočimi petimi slovenskimi molitvami po novem cerkvenem obredniku. Takoj po slovenski božji službi v isti župni cerkvi slovesna proslava argentinskega narodnega praznika. 10. julij — pondeljek — spomin sedmerih sinov svete Felicite ki so bili istega dne mučeni zavoljo stanovitne vere v Kristusa. 11. jlllij — torek — spomin svetega jjapeža in mučene a Pija I. 12. julij — sreda —- spomin svetega oglejskega škofa Mohorja, učenca evangelista svetega Marka, in njegovega diakona Fortunata, ki sta prva prinesla vero in izobrazbo v naše slovenske kraje še predno so se naselili po njih naši pradedi. Njima v čast in spomin sta bili ustanovljeni obe zaslužni slovenski književni bratovščini, Mohorjeva družba v Celju in Gorici. 13. julij — četrtek — spomin tretjega polgavarja katoliülce cerkve, papeža in mučenca svetega Anakleta, naslednika svetega Kle-menta. 14. julij — petek — spomin velikega učenjaka svetega Bona-ventura, redovnika - frančiškana, poznejšega škofa in kardinala, zaradi njegove svetosti in učenosti proglašenega učenikom katoliške cerkve. 15. julij — šesta pobinkoštna nedelja — spomin Karmelske Matere božje. Slovenske božje službe na Paternalu kakor po navadi. CERKEV, KAPITAL IN DELAVSTVO kapitaliste in napak zanje. Ampak to ni krivda Cerkve. Volilci imajo navadno sami v rokah svojo usodo. Njihova krivda je, če se jim kljub temu slabo godi. Splošno je znano, da se žavami. Prav posebno se čudijo konkordatu med Cerkvijo in fašistično Italijo. Slišati je celo besede o fašistični Cerkvi. Kateri tako govore kažejo, da ne razumejo veliko in po- ljudje zelo radi znašamo nad sebno ne vedo, kaj da je kon- drugimi in druge dolžimo krivde, če smo zakrivili kako se moda pravkar menjava." No bstante, a pesar de repe-nerodnost in neprijetnost. Posebno radi pa se očividno znašamo nad Cerkvijo. Tako znašanje in samoto-lažbo je včasih imenitno slišati. V resnici pa nikakor ni možko, korajžno in junaško. Na tihem si takrat najbrže tudi mi mislimo, kar je pred kratkim glasno ušlo nekemu visokemu evropskemu državniku, češ da Cerkev nima na razpolago vojakov in žanda-rjev, da bi nas z njimi za besedo prijela. Posebno radi očitajo nekateri, da je Cerkev v rednih odnosih s kapitalističnimi dr- kordat. Konkordat je pogodba med Cerkvijo in kako državo. K on kordatov je cela vrsta. In zelo različni so si med seboj. Kljub temu, da so pogoji za versko življenje po nekaterih državah zelo neugodni, je ven dar Cerkev v diplomatskih zvezah z do mala vsemi državami sveta. In vse te imajo s Cerkvijo posebne, dogovore, konkordate ali vsaj konkor-datom podobne moduse vi-vendi. Po do mala vseh državah ima cerkev svoje zastopnike, nuncije, ki so povsod hkrati dekani, predsedniki vseh tujih zastopstev. Skoro vse države pa imajo nasprotno pri poglavarju katoliške Cerkve v Vatikanu svoje am- basaderje in ministre. Tako je na primer v Parizu dekan tamošnjega diplomatskega zbora ambasaderjev in ministrov nuncij katoliške cerkve. Kljub temu, da je splošno znano, da ima Francija še danes v veljavi celo vrsto proticerkvenih postav in zakonov. Ravno tako je na primer v Madridu predsednik tamošnjega diplomatskega zbora nuncij katoliške cerkve. Kljub temu, da španske tolpe nekaznovane požigajo samostane in cerkve. Nihče ne bo menda tako nespameten in dolžil katoliške Cerkve, da podpira in odobrava vsa ta divjaštva ali tudi samo splošno politiko španske vlade, ki je odločno proticerkve-na in protikatoliška. Še dva primera Vsi vemo, da sta na primer v rednih diplomatskih zvezah Francija in Nemčija. In vendar ne bo nihče dejal, da zato Nemčija vse odobrava, kar si je izmislali Francija. V rednih diplomatskih stikih sta tudi Jugoslavija in Italija. Se več: beograjski parlament je na primer soglasno sprejel celo vrsto za nas Slovence ponižujočih in do konca krivičnih jugoslovansko - italijanskih dogovorov. In vendar ne bo živ človek dejal, da beograjski parlament vse te krivice soglasno odobrava. Če jo katoliška cerkev po dolgem času in mnogih težkih borbah sklenila konkordat tudi s kraljevino Italijo, more samo zloben in zelo neveden človek sklepati, da Cer va vse, kar fašizem dela ali kev pofasistila in da odobra-misli. m (7) "Ničesar mu nisem odgovorila... Izmotala sem se mu, kakor se spodobi brihtni Noirmoutierki: "Ne reč?m 'da'... ne rečem 'ne' 1" . "Tore)S mu nisi rekla 'ne'?" "Ampak (da' tudi ne!" "Spodobilo bi se bilo, da bi bil Filbert najprej govoril z menoj, kajne?" "Ne zamerite mu!... Saj ni ravnal premišljeno. Gcndro-nova svatba in morski raki so bili povod..." "Morski raki...? Zares, debelo kožo imajo..." "Tetka, kaj hočeš, radi njih je nanesel pogovor kar na najino svatbo..." "Na vajino svatbo!... je vzkliknila začudena tetka... to je pa že od sile, veš!" "O morebitni... o verjel ni svatbi L." "Rolanda, počasi, počasi!" "Saj se mi nikamor ni mudilo!... O tem priča najbolj dejstvo, da sem ga tako raz-žalostila, ubogega Pilberta, da me je že grizla vest. In pozno sem prišla domov zato, ker sem se vrnila po peščeni poti; čutila sem potrebo, ' dem in dvajset kvadri dale* «ez drn in strn v prvih po'' nočnih urah da smo prišli n" Alberdi, kjer nas je eaka'fr glavna skupina naših loyecv in za to priliko pripravlja* avtomobil. i Ko smo vstopili v hišo šega tovariša Drejkosta, je ob tej priliki povedano di smrten sovražnih jereb1' čjega rodu! Je ta ravno k**0 mešal, ter nas je povabil llli • * /»fl čašico okrepčujoče pij*' . Teško le teško so se nekater' naši možje poslavljaj i iz kih postelj, od svojih ljubljenih ženk. A misel na okaW jerebice jih jo premotila» smo sedli na avtoniovil, ki odrdral znami v smeri Monte Cristo. 'Nadaljevanj0 Urejuje: Jan Kad»