V Rimu `ivim v slovenskem papeškem za- vodu. Lani sem se pogovarjal s slovenskim romarjem. Ko sem se predstavil kot duhovnik iz Indije, je bil preseneèen in me je vprašal: “Katoliški duhovnik iz Indije?”. Ni mogel verjeti. Sledila je kopica vprašanj kot: “Ali ni Indija hindujska de`ela?”, “Kdaj se je za- èelo kršèanstvo v Indiji?”, “Ali ste se spreo- brnili v kršèanstvo pred kratkim?”, “Sta vaša starša še hindujca?”, “Ali imate v Indiji ve- liko kristjanov?”. V resnici sem jaz tisti, ki je zdaj preseneèen, ko slišim takšna vprašanja. Nato sem moral pojasniti, da Indija ni ljuds- tvo hindujcev, ampak najveèja sekularna de- mokracija na svetu, èeprav je hinduizem nje- na najveèja religija. In èeprav nekateri vedo, da kristjani `ivijo tudi v Indiji, mnogi v Evro- pi napaèno menijo, da je kršèanstvo v Indiji izviren evropski prispevek. Upam, da bo ta kratek èlanek vsaj malo pripomogel k bolj- šemu poznavanju indijskega kršèanstva.  C (  $'  Indija, poznana kot de`ela duhovnosti in filozofije, je rojstni kraj štirih ver: hinduizma, budizma, d`ainizma in sikhizma. Glede na podatke iz leta 2001 ima Indija 1028,7 mi- lijona prebivalcev. Danes je v Indiji prevla- dujoèa religija hinduizem. Pribli`no 80 % Indijcev je hindujcev (tj. veè kot 800 mili- jonov). Hinduizem se je s svojim kastnim si- stemom razvil iz vedske religije arijskih ljud- stev. Beseda hindu je izpeljana iz imena reke Sindhu ali Indus (Ind). Hindu je bil najprej geografski termin, ki se je nanašal na Indi- jo oziroma njeno regijo (blizu reke Sindhu) `e v 6. stoletju pr. Kr. (civilizacija doline Inda). Hinduizem je bolj naèin `ivljenja do- loèenega ljudstva kot pa dobro organizira- na religija, ki se širi med ljudmi razliènih ras, kultur in podnebij. Izvor budizma lahko išèemo okoli 567 pr. Kr. Ustanovil ga je Gautama Buddha, ki je dosegel duhovno razsvetljenje v Boddh Gaya na severovzhodu Indije. Moto budizma je bila nirvana (“najvišja sreèa”). To ni prehod- na, na èutih osnovana sreèa vsakodnevnega `ivljenja, ampak raje trajna, transcendentalna sreèa, ki je kljuèna za umirjenost pridobljeno z razsvetljenjem. Okoli 557 pr. Kr. je Vard- hamana Mahavira (599-527 pr. Kr.), Budin sodobnik, dosegel razsvetljenje in ustanovil d`ainizem, ki je vstal kot nasprotje budizmu v tem obdobju dru`benega vrenja. Konèni in najvišji zakon d`ainizma je ahimsa (nena- silje). V teku èasa je hinduizem postal v Indiji dominantna religija in kasneje tudi dr`avna religija, budiste in d`ainiste pa so preganjali in so sedaj prav zares manjšina — predstav- ljajo le 0,77 % in 0,41 % prebivalstva. Vpliv islama kot rezultat muslimanskih vdorov je vzpodbudil nastanek mnogo novih indijskih sekt, ki so pridigale proti malikovanju, po- liteizmu in kastam. Najbolj pomembna sekta, ki je tako nastala, je bil sikhizem, ki ga je us- tanovil Nanak (1469-1538). Sikhi tvorijo 1,87 % indijske populacije. Poleg teh religij lahko najdemo še druge verske skupine, kot so krist- jani (2,34 %), judje, muslimani (13,41 %), parsi in drugi. .  /$    Zgodovina kršèanstva v Indiji se je zaèela s prihodom sv. Toma`a, enega izmed dva- najstih Jezusovih apostolov, v Indijo. Torej je zgodovina kršèanstva v Indiji tako stara kot 5<<; =   %   " 7;    " $  ?     # zgodovina kršèanstva nasploh. Sv. Toma` je prišel v Kodungalur na jugu Indije leta 52. Potem ko je razširil “veselo sporoèilo” o Je- zusu po Indiji, predvsem po ju`ni Indiji, je umrl muèeniške smrti v kraju Mylapore blizu današnjega mesta Chennai (Madras). Tam še vedno èastijo njegovo grob. Tako so krist- jane v Indiji po njihovem evangelistu ime- novali Toma`evi kristjani. Kot Cerkev, ki je obstajala izven rimskega imperija, je imela Cerkev sv. Toma`a malo stikov z rimsko in drugimi Cerkvami zno- traj imperija. Istoèasno pa je ohranjala ko- munikacijo z rimsko Cerkvijo preko Cerk- ve perzijskega imperija, ki je kasneje postala poznana kot vzhodno sirijska ali kaldejska ali babilonska Cerkev. Uèenci sv. Toma`a naj bi predstavili kršèanstvo perzijskemu impe- riju. Zdi se, da so imeli kristjani v Indiji `e od vsega zaèetka stike s kristjani v Perziji, kar je glede na trgovske povezave v tistih èasih zelo mogoèe. Kasneje pa so zaradi moènih vezi z vzhodno sirijsko Cerkvijo kristjani v Indiji poznani tudi kot “sirski kristjani”. Medtem ko je bila na zahodu jezik liturgi- je latinšèina, je bila med indijskimi kristjani liturgièni jezik siršèina (aramejšèina), kar se je nadaljevalo vse do leta 1968. Ko je primanj- kovalo domaèih prelatov, posebno v obdobju med 8. in 16. stoletjem, so jim bili poslani škofje vzhodne sirijske Cerkve, ki jih je ime- noval sam patriarh te Cerkve. Z vdori iz zahoda v Indijo ob koncu petega stoletja je tudi zgodovina kršèanstva v Indiji prevzela novo smer. Èeprav so imeli evropski vdori primarno ekonomske razloge, torej tr- govanje, pa so skušali tudi spreobrniti Indij- ce h kršèanstvu. Najveèji vpliv je imelo pet evropskih dr`av: Francija, Danska, Nizozem- ska, Portugalska in Velika Britanija. Prva evrop- ska velesila, ki je prispela v Indijo, je bila Por- tugalska. Prva portugalska ladja, ki ji je pove- ljeval Vasco Da Gama, je priplula v ju`no In- dijo leta 1498. Eden izmed pionirjev misijo- narjev v Indiji je bil sveti Franèišek Ksaver (1506-1552), soustanovitelj Dru`be Jezusove (je- zuitov). Pogosto ga imenujejo “drugi indijski apostol”, takoj za sv. Toma`em. Krstil je na tisoèe Indijcev (èeprav ga nekateri obto`uje- jo, da pred krstom ni poskrbel za primerno pri- pravo). Portugalci so pod navdihom pape`e- vega odloka o kršèevanju ljudi po svetu ne samo bojevali vojne proti lokalnim indijskim vladarjem in skušali spreobrniti nekristjane, ampak so celo poskušali vsiliti svoje rimske (la- tinske) katoliške molitve sirijskim kristjanom, saj so zmotno mislili, da je samo rimsko-latin- ska liturgija avtentièna katoliška liturgija. Tiste, ki so jih zahodnjaki spreobrnili, so imenovali latinski kristjani. Med drugimi napadalci je an- gleški re`im ostal v Indiji pribli`no dve stoletji. Vendar pa Angle`i niso skušali propagirati an- glikanske cerkve tako goreèe, kot so svojo vero izpostavljali Portugalci. Bolj kot z vojaško moè- jo so skušali Indijce privabiti z denarjem in slu`- bami, kar jim je tudi uspevalo. Obstaja veliko hipotez o obstoju Svete- ga pisma v Indiji. Èeprav je “veselo sporo- èilo” o Jezusu Kristusu prispelo v Indijo z apostolom sv. Toma`em, pa je trajalo zelo dolgo, da je postala pisana beseda Svetega pi- sma široko uporabljena. Nimamo veliko do- kazov ali dokumentov o obstoju Svetega pi- sma v zgodnjih stoletjih. Najverjetneje se je Sveto pismo prenašalo med kristjani z ust- no tradicijo. Kasneje je morda — zaradi po- vezav s sirsko Cerkvijo — obstajala Biblija v sirskem jeziku. Vendar pa so Biblijo smatrali za sveto in so zato preprosti ljudje verjeli, da jo lahko prebirajo in interpretirajo le duhov- niki. Dejansko so šele protestantski misijo- narji osemnajstega in devetnajstega stoletja Svetemu pismu pripisali velik pomen in za- èeli s prevajanjem svetih spisov v razliène je- zike. Na zaèetku so se ti misijonarji ukvar- jali predvsem s prevajanjem katekizma in mo- litvenikov. Istoèasno pa je bilo samo Sveto pismo vir navdiha za misijonarje, osnova èaš- 5<<; =   %   "      5<<; =   %   " èenja v cerkvah in sredstvo evangelizacije. V tem obdobju so Sveto pismo poznali le ustno posredovano preko liturgije in pridig. Kasne- je se je katoliška Cerkev v Indiji resno loti- la tudi razširjanja Svetega pisma. K temu so v drugi polovici dvajsetega stoletja veliko pri- pomogla tudi katoliška karizmatièna giba- nja. Tako je zdaj Sveto pismo na voljo v osemnajstih uradno priznanih jezikih in enaintridesetih drugih lokalnih jezikih. # /$     /  Danes v celotni indijski populaciji krist- jani tvorijo pribli`no 2,34 %, tj. 24 milijo- nov ljudi. Res je, da v primerjavi z 800 mi- lijoni hindujcev to ne zveni veliko. Vendar pa so bile kršèanske ideje vedno visoko ce- njene. Mahatma Gandhi, oèe neodvisne In- dije, je bil navdušen nad Svetim pismom in Jezusovim `ivljenjem, za svojo filozofijo pa- sivnega odpora je celo našel navdih v Jezu-  # 5<<; =   %   " sovem govoru na gori. Nihèe pa seveda ne more zanemariti vpliva velikih osebnosti, kot je bila mati Terezija, na sodobno dru`bo. Iskren pogled na zgodovino Indije nas pri- mora k priznanju, da prispevek kršèanstva vse- kakor ni nepomemben. V Indiji se kristjane po- leg misijonarskega dela visoko ceni tudi na po- droèju izobra`evanja, zdravstveno-sanitarnih slu`b in socialnega ter humanitarnega dela. Krš- èanstvo je tisto, ki je za vse odprlo vrata šol, ne glede na vero ali kasto. V tradicionalni hindujski kastni dru`bi je bilo izobra`evanje namreè pre- povedano za vse, ki so pripadali ni`jim kastam. Vedno je bilo kršèanstvo tisto, ki je poudarjalo idejo enakosti. Prispevek kršèanstva pa je vi- den tudi v dejstvu, da je raven pismenosti na obmoèjih z veèjim odstotkom kršèanskega pre- bivalstva veliko višja kot drugod. Indija je dobro poznana po svoji strpni naravi. Uradno je v dr`avi verska svoboda. Vendar pa se v zadnjih petindvajstih letih opa`a tudi nekaj fa- natiènih gibanj, predvsem v hinduizmu. Nepo- sredna evangelizacija je sedaj v Indiji zelo te`ka, zato so kristjani vkljuèeni v posredno evangeli- zacijo. Drugaèe povedano, naši misijonarji so vkljuèeni v socialne in humanitarne projekte, še posebno v pomoè revnim, ustanavljanje šol, bol- nišnic in ustanov za revne. Spreobrnjenja so mo`- na, ko ljudje vidijo prièevanja v vsakodnevnem `ivljenju kristjanov, ki `ivijo po svetopisemskih naèelih. Vendar pa to povzroèa nevrozo pri ek- stremistiènih hindujcih, saj se bojijo, da bodo za- radi kršèanstva izgubili svoje vernike. Zato po- skušajo ustaviti naše misijone. V severni Indiji, kjer je zelo malo kristjanov, so celo preganjali in ubili nekaj kršèanskih misijonarjev. Tako postaja kršèansko ̀ ivljenje zalo te`ko, še posebno na ob- moèjih, kjer `ivi malo kristjanov. Med kristjani je 70 % katolièanov. Ostali so pravoslavni kristjani, razliène loèine prote- stantov, binkoštniki idr. Med katolièani so tri skupine obredov: sirsko-malabarski, sirsko-ma- lankarski in latinski. V ju`ni Indiji je kršèanstvo zelo moèno, še posebno sirsko-malabarski obred s svojimi 3,5 milijoni vernikov, saj skoraj 100 % vernikov prihaja redno v cerkev, vsaj ob ne- deljah. V šolah ni mogoèe prièakovati verouka, saj èe pogledamo Indijo kot celoto, je zelo malo šol pod kršèanskim vodstvom. Šole so veèinoma dr`avne ali pa pripadajo drugim religijam. Zato tukaj Cerkev še posebno dobro skrbi za verouk otrok. Èeprav ni obvezen, skoraj vsi kršèanski otroci med petim in sedemnajstim letom obi- skujejo dobro organizirane ure verouka v `up- nijskih cerkvah. V veèini katoliških dru`in se še vedno vsak veèer moli ro`ni venec. Kot smo videli, ima Sveto pismo osred- nje mesto v kršèanskem `ivljenju. Liturgiène molitve so polne neposrednih in posrednih bibliènih konotacij. Èe primerjamo zahodne in indijske naèine razlage Svetega pisma, vi- dimo, da je indijski princip, ki usmerja in- terpretacijo Svetega pisma, bolj `ivljenjsko usmerjen in praktièen, ne da bi se pri tem oddaljil od temeljnih vodil katoliške Cerkve. Pogosto je opazen tudi vpliv indijske filozo- fije in duhovnosti, vse to pa pomaga Indij- cem k boljšemu razumevanju Svetega pisma. Veèina kršèanskih dru`in danes `e ima Sveto pismo doma in vse bolj prihaja v navado, da vsak veèer po molitvi ro`nega venca zbrana dru`ina bere Sveto pismo. Ponuja se tudi ve- liko prilo`nosti, ob katerih lahko laiki po- globljeno preuèujejo Sveto pismo in vse veè jih takšne prilo`nosti tudi izkorišèa. V vseh škofijah je zelo aktiven biblièni apostolat. @i- vost indijskega kršèanstva se ka`e tudi v šte- vilnih duhovniških in redovniških poklicih. Današnjo Indijo prevevajo valovi moder- nizma, globalizacije, potrošništva in velika raz- širjenost mno`iènih medijev, za katero ne vemo, kako dolgo bo trajala. Molimo za indijsko Cer- kev, da bi imela bo`jo moè pogumno stati med nevarnostmi drugih religij, hkrati pa da bi us- pela svoje otroke ohraniti v kršèanski veri, na poti za Kristusom, našim odrešenikom.  !#