-----   5-----
Dopisi.
V Pragi 24. dec. —  16.  dne t. m.   so napravili Sokolci združeni z udi „Umelecke besede" in „Hlahola" za slovanstvo vrlo  zasluženemu  možu gosp. prof. Pur-kyne-tu serenado, in to na čast njegovemu 80. rojstnemu dnevu.    V krogu  dveh  sto  Sokolcev  z baklami, stala je  mestna   godba  s  pevci.    Ko  so   odpeli  pevci prvo pesem, stopil je sivi starček na balkon in gromo-viti slavaklici so  doneli  po  širokih ulicah.    Ko so potihnili ti klici,   pričel je   prof.  Purkvne govoriti ter je posebno omenil to,  da je že v devetem letu svoje starosti zapustiti moral   svojo domovino in 27 let živel na ptujem, in se že star vrnil nazaj   in tako   še le v starosti mogel pričeti delati za domovino  in  narod   svoj, kteremu rad žrtuje vse svoje moči. Grromoviti slava- in živio-klici  so   doneli  govoru njegovemu,   potem pa je zopet se godba pričela, in iz nasprotne hiše je obsijala slavnega  starčeka  umetna magnezjeva luč.   —   Ko je nehala godba, podala se je deputacija omenjenih društev k prof. Purkvnčtu, pevci pa so peli še eno pesem. Ponavljajo se slavaklici in množica se razide vsa radostna,
da je slavnemu možu čestitala. — Drugi dan so podali tukajšnji Jugoslovani, večidel dijaci, g. prof. Purkynčtu adreso, ktera se v slovenskem jeziku tako-le glasi: „Janezu Purkynč-tu, na dan 17. grudna 1867, mladež jugoslovanska v zlatni Pragi bivajoča. Slavni, visoko-učeni gospod! spoštovani oče! Isti dan, ki vse slovan-stvo v globoki hvaležnosti in v neskončnem spoštovanji do Tebe, visokočastiti gospod, praznuje Tvoj 80. rojstni god, pridemo tudi mi sinovi jugoslovanskih dežel, da Te v imenu svojih bratov prisrčno pozdravljamo. Tvoje ime ostane na veke z zlatimi črkami zaznamovano ne le v zgodovini naših bratov Cehov, nego tudi v zgodovini vsega druzega slovanstva, ktero v Tebi, krasno zvezdo na obzoru vednosti, zvestega sina domovine, stanovitnega boritelja za svobodo in pravico, očeta učeče se mladosti in aposteljna prave priljudnosti, časti in ljubi. Stopimo pred Te, da vsaj deloma pretolmačimo čutila spoštovanja in ljubezni, ktera cveto za Te o bregovih Save in Donave, in v podnožji Balkana, da Te blagoslovimo in ti voščimo srečo v imenu vseh Jugoslovanov, kteri so Ti, visokočastiti gospod! že s tem razodeli brezkončno spoštovanje, da so Te imenovali častnega uda akademije jugoslovanske. *) Da bi še dolgo živel v veselje in na slavo vsega slovanstva, ktero k Tebi, kakor k svojemu očetu gleda, čegar delavnost se tako bogato razcveta. Solnce sreče in zado-voljnosti naj še dolgo let spremlja Tvoje življenje! Slava! nenehajoča slava! Oče dragi! Mnogaja leta!
Jakid,   Stiglic',   Baumajster,   Mrazovic,  Ban,   Saračevic,   Kon J.,
Kon A., Gjunjo, Babarovic, Krajac (Hrvatje). Krestic, RaicS, Mateic, GojkovicS, Bronovacki, Stojanovid, Ristic,
Manojlovic*, Štefanovih (Srbi). Stojanov (Bolgar).    Hajdrih, Tomšič, Pevec (Slovenci).
Iz Gradca 27. dec. ^S — Prav nevšečna stvar za našo nemškutarsko „Tagespošto" je nov časopis, ki je že nekaj časa oznanjen in o kterem je sploh znano, da ne bode hodil po potih, ktere so tukajšnjemu novinarstvu, odkar nam pravijo, da smo ustavno vladani, edino znane. Samotržje se je tem ljudem tako prikupilo, da jih je grozen strah prešinil, ko so slišali, da hoče „Grazer Volksblatt" (tako bode ime novemu časopisu) tudi drugim n&rodom pravičen biti in da ga tudi ni volja, svoje popularnosti v tem iskati, da se duhovne institucije, kolikor mogoče, najhuje natolcujejo. Prav kočljiva stvar je sicer časnike priporočati, in dokler nas vse podvzetje natenčnišega ne poduči, svetujemo našim ljudem samo to-le v tej zadevi: Ako že mora kdo med vami, bodi-si ko trgovec ali zarad lokalnih novic itd., imeti kak grašk nemšk list, popustite za Boga nam silno krivično „Tagespošto" kakor tudi „Te-legrafa", saj ta d^a časnika ne delata za nas, ampak proti nam, in naročite se v tej zadregi na nov nemšk list, to je, na „Grazer Volksblatt", da bode potrebam, zarad kterih se naročujete na uni list, ravno tako zadostil. Ne podpirajmo listov, ki široko usta odpirajo, kadar je treba naročnikov, pa nam hrbet ali še kaj druzega kažejo, ko je govorica o naših težnjah in tir-jatvah. Kolikor se zdaj precej gotovo v6, novi list tudi naših želj ne bode nikoli preziral in tudi dopisi v tem smislu mu bodo všeč, kakor vemo iz čisto zanesljivih ust. Marsikaj se bode, če Bog dd, tudi za nas s tem listom preuravnalo; vsaj nekterih prav krivičnih postopanj ne bode več. Do zdaj, na pr. smo se večkrat prepričali , da se nismo smeli zagovarjati, in to tudi ne, čeravno smo bili grdo natolcovani in obrekovani; plačevati smo morali naše zagovore s svojimi žulji in še potem so bili tako skrivno natisnjeni,  da jih je človek
*) Na dan godu svojega je bil, kakor naši bralci že ved6f tudi izvoljen za Častnega uda Matice slovenske v Ljubljani.
Vred.
—   <>             6
po vseh kotih pril6g moral iskati. Proč tedaj s tacimi nam sovražnimi listi!
Iz Trsta 24. dec. V. — Že drugod sem nekdaj pismeno omenil, da naši pravi Tržaščani, čeravno rojeni Italijani, niso slovenstvu sovražniki. Tega smo se prepričali sopet oni dan, ko je bila volitev poslanca za naše mestno svetovalstvo in smo slišali govoriti penzi-joniranega dvornega svetovalca barona Pascotini-a, kako gorko je priporočal, naj se pri tej volitvi ima ozir na tukajšnje Slovence, da v mestnem zboru dobe krepkega zagovornika raznih svojih zadev. Skoda velika, da njegova, gotovo vse hvale vredna priporočba je ostala le — glas vpijočega v puščavi! „Ancora questo
ghe voccia!" zabrenči eden tistih.....in sklenilo se
je po večini glasov, imeti za kandidata lekarnika Lip-rendi-a (Italijana), kterega so res tudi volili. Pa naj si ga imajo! Morebiti, da ga oni gospod, ki je iskren Slovenec in njemu dober prijatelj, vodi prav po pravi tudi Slovencem pravični poti. Vederemo! Kar se mene tiče, sem to že od nekdaj mislil, da državni uradniki z ozirom na službene svoje dolžnosti v obče ne morejo biti neodvisni poslanci, pa vendar ne bi se protivil volitvi tudi kakega uradnika, ako je znan kot iskren in pogumen zagovornik  ljudske  koristi.    Zategadel   sva si jez
in moj prijatel  S.....  po  nasvetu barona  Pascotini-a
jako prizadevala nagovoriti druge, naj bi glasovali za volitev gosp. Jož. Nadamlenskega, svetovalca tukajšnje deželne sodnije, ali pa Ivana Loserja, ravnatelja državne gimnazije. Oba sta Tržaščana, poštena Slovenca*), in bi se nikakor ne bala odkritosrčno govoriti za Slovence.   Al „di questi gavemo za bastanza"!
— zarezi zopet eden tistih.....Tedaj fiasco! — Hvala
Bogu!
Novomesto. + — 15. dne decembra radovali smo se spet v tukajšnji čitalnici nad gledišČinima igrama „ Ultra" in pa „Servus Petelinček"; med igrama ste peli gospodičini Sulceva in Piskarjeva lepi dvospev Flajšmanov: „Sanje" in sicer tako prijetno in ginljivo, da ste ga morali po viharnem ploskanji ponavljati. Drugi čas pred in med igrama dopolnil se je z igranjem na glasoviru in s tem se je prav dobro namestovala drugač pri glediščah neobhodno potrebna draga godba. Za zadnji večer tega leta pripravlja se zabava s petjem in pa sreČkanjem. — Hvalevredno podvzetje čitalniško, zbor pevski osnovati, je tudi brž posnemovalca našlo, kajti, kakor slišimo, se je tudi v tukajšnji nemški kazini pod vodstvom gosp. Fabjana, osnoval gospodičniški pevski zbor. Morebiti se bote Ljubljančan]e čudili, ako berete, da nekdanji pevovodja ljubljanske čitalnice je voditelj nemškega zbora, — al dandanes taki prekuci-jusi niso nobeno čudo!
Iz Idrije 28. dec. — Na sv. Štefana večer napravila je čitalnica naša kaj prijetno zabavo. Igrala se je v Čitalničini lepo okinČani sobi Vilharjeva „poštena deklica." Čeravno so vsi svoje naloge lepo izvršili, pohvalijo naj se vendar še posebno gospa L. in obe gospodičini. Očitno hvalo zasluži tudi godba. Dvorana je bila prepolna; tudi rudnika našega častiti predstojnik je s svojo gospo počastil to, kakor vsako prejšnjo besedo.
Iz Kranja 29. dec. — Na dan sv. Štefana je bila tudi v naši čitalnici posebna svečanost; prejelo je 24 šolarčkov in 19 šolaric obleko in obuvalo. Marljivosti vrlih gospodičin in gospodov, ki so nam napravili 22. dec. 1867. leta prav lepo besedo v ta blagi namen, — mnogim dobrotnikom, med kterimi posebno hvaležno imenujemo gosp. barona Antona Zois-a, gosp. Fid. Tr-
*) Ena hči gosp. Loserja je  tudi prava Slovenka in pa pridna učiteljica dekliške slovenske Šole blizo Trsta, namreč v Š čedni.
Pis.
pinca, gosp. okrajnega predstojnika J. Derbiča , gosp* dekana Jan. Resa, gosp. zemljemerskega ogleda V. Kraus-a, gosp. mestnega župana M. Pirea in gosp. Val. Krisperja v Gradcu, — neutrudljivi delavnosti nježnih rok naših gospej in gospodičin gre zasluga, da se je obdarovalo 43 revnih otrok. Prečastiti gosp. dekan, ki so svečanost pričeli s prelepim govorom, so delili ubož-Čekom obleko, gospa Krišperjeva pa potice; ginljivo je bilo videti, s kako radostjo so otroci klicali dvorano zapustivši „Bog lonaj." Iz Čitalnice pa je potem obdarovane otročiče peljal častiti gosp. šolski vodja M. Lazar v farno cerkev, da so se Bogu zahvalili za prejeto darilo. Mi pa izrekujemo živo željo, naj bi se za naprej ta svečanost vsako leto ponavljala ter sklenemo te vrstice s besedami prečastitega gospoda dekana: „Mili Bog stoterno povrni vsem dobrotnikom in dobrotnicam, kar so dali ubogim"!
Iz Ljubljane. Kakor drugim deželnim odborom je tudi kranjskemu deželnemu odboru po c. k. deželni vladi došlo sporočilo c. k. ministerstva notranjih oprav od 17. dec. u. 1., da se doklade za deželne potrebščine za 1868. leto začasno (provizorno) poberajo v tolikšni razmeri kakor lani, ker ni bilo mogoče že zdaj sklicati deželnih zborov, kterim gre določiti te doklade.
—  Tudi v Ljubljano je došlo sporočilo, da v prvi polovici tega meseca peljejo po železnici truplo bivšega mehikanskega cesarja Maksa skozi Ljubljano, in da takrat pridejo prvomestniki vseh cesarskih, deželnih in duhovskih oblastnij na kolodvor.
—  Naši državni poslanci so iz Dunaja prišli vsi domu; gosp. dr. Toman pa se vrne kmalu spet nazaj, ker mu je poslanstvo izročeno v delegacii.
—  Hranilnica je imela 30. decembra občni zbor, v kterem so bili izvoljeni g. A. Samasa za predsednika, g. V. Seunig za namestnika, — za kura-torje gospodje: K. Holzer, A. Malitsch, dr. Suppan, dr. JRecher, — za vodje gospodje: M. Pregl, J. C. Maver, Fr. Sovan, Juri Sawaschnigg, A. Dreo, Krisch-mann, Stedrv in Hudovernig, — za preglednike računov gospodje: Jan. Pajk, Jan. Kosler in Rudesch.
v
—  (Iz čitalnice,) Na sv. Štefana dan je imela čitalnica svoj letni zbor. V začetnem govoru je gospod predsednik dr. Jan. Bleiweis se ozrl na preteklo leto in pogledal v prihodnje, rekši, da neka raztresenost politična in premembe o pevovodjih so nekako ovirale ži-vahneje življenje, da pa vpnhodnje se bode vredilo spet, kar je pomanjkljivo bilo letos, ker za pevovodstvo imamo v gosp. Forsterji umetnika, ki je na vsako stran kos svojemu poklicu; zahvalivši se odboru čital., gospodom pevcem in gospodičinam pevkinjam in začasnemu voditelju pevskega zbora gosp. V. Valenti 7 pa tudi dramatičnemu društvu, ki kakor brat sestri pomaga čitalnici, omenil je vesele dogodbe, da prečastiti c. kr. deželni predsednik je stopil v društvo čitalničino in če tudi je to isto storil pri kazini in filharmoničnem društvu , se vendar narodno društvo raduje tega častnega pristopa, ker med 4 cesarskimi namestniki, ki jih je že doživela čitalnica, je on prvi, ki je pokazal, da ne zapostavlja narodnega društva za nemška; — omenil je dalje radostno, da je čitalnica svoje delovanje spet letos poslavila z dobrodelnostjo, po kteri je bila množica ubozih otroČičev obdarovana se zimsko obleko, in to mu je priliko dalo, da je šibal tiste časnikarske pisarje, ki, kader koli morejo, oponašajo čitalnici, da ne repre-zentuje ^kapitala" in „inteligencije", rekel je, da radi odpuščamo neumnim bahačem to oholost, in smo zadovoljni, da imamo toliko „inteligencije", da vidimo siromaštvo okoli nas,   in  da imamo toliko „kapitala",   da
—  7  —
oblečemo nektere ubožčeke. Konečno je omenil izvrstnih rodoljubov, ki nam jih je prerana smrt vzela letos in posebno dveh djanskih pomočnikov gosp. Jožeta Pleiweisa in gosp. H. Grmeka; ves zbor jim je zaklicali žemljica lahka! — Iz sporočila tajni k o ve ga se je razvidelo delovanje čitalniČino v 13 besedah itd., iz sporočila blagajnikovegapato, da čitalnica shaja se doneski svojih udov brez deficita. 10 akcij , ki so se imele spet letos izplačati, je bilo čitalnici po rodoljubih darovano. Blagajnik gosp. Fr. Vidic, trgovec tukajšnji, je blagajnico v tako lepem redu oskrboval, da se mu je predsednik za brezplačni trud njegov očitno zahvalil in ga v soglasji z vsem zborom naprosil, naj bi to opravilstvo obdržal tudi za prihodnje leto. Gosp. Vidic je obljubil, da to stori. Za preglednika družbenega računa so vsled pravil bili izvoljeni gospodje: Robič, dr. Karol Bleiweis in Žagar. — Predlogi posamnih udov, da 1) se izbrišejo taki udje, ki s letnim doneskom , če tudi opominjani, zaostajajo, 2) da se n e dopušča takim, ki niso udje, vstop v čitalnico in k besedam, 3) da se vredi imenik pevcev, 4) da se v imenik udov, ki izhaja vsako leto, zapiše tudi, kaj se je v besedah pelo, deklamovalo, ktere glediščine igre igrale itd., vse to je bilo odboru na skrb izročeno. — Za predsednika je soglasno oklican gosp. dr. Jan. Blei-weis, za blagajnika trgovec g. Vidic; za odbornike pa so bili izvoljeni gospodje: župan mestni dr. E. Costa, posestnik Drag. Cvajar, posestnik Debevec, posestnik Grazeli, posestnik Horak, trgovec Jamšek, dr. Poklukar, blagajnik deželni Ravnikar, prof. Šolar, magistratni komisar L. Svetec, dr. L. Toman, trgovec Ivan Vilhar, prof. dr. VonČina, kontrolor dež. blagajnice Žagar in dr. Zupanec.
— Jugoslovansko vseučilišče in Matica dalmatinska ste g. dr. Costo, družba sv. Mohora in Matica slovenska pa g. Ant. Lesarja pooblastili, da obravnavata dediščino po ranjkem Matiji Debeljaku.
—   6. januarja nas čaka zanimiv večer v reduti: gosp. Fr. Grbec da svoj prvi koncert; program je : 1. Pesem koroških Slovencev (moški zbor). 2. Romanca iz Hugenotov (samospev). 3. Zvezdi (samospev in brenčeči moški zbor). 4. Recitativ in kavatina iz „Linda di Chamounix" (samospev). 5. Husitska (moški zbor). 6. Dvospev iz opere ,,Gemma di Vergy". 7. Igri na glasoviru. 8. Prisega iz opere „Hugenoti" (moški čve-terospev in zbor).    Začetek ob 7. uri zvečer.
—   (Vabilo.) Začele so se delati priprave, da se „narodni koledar" z „letopisom", ki ga Matica slovenska izda za 1869. leto. Sem ter tje so se izrekale želje, da bodi ,,letopis" obširnejši mimo prejšnjih letnikov, zato vabimo vse slovenske pisatelje, naj nam mnogo primernega podučnega ali zabavnega, tudi pesniškega gradiva pošljejo saj do 1. aprila 1868. leta. Vsi spisi se bodo primerno plačevali ter naj se pošiljajo meni, ki mi je Matičin odbor izročil vredovanje te knjige.
V Ljubljani 30. decembra 1867.
Dr. Jan. Bleiweis.
—   1. list „Slovenskega Glasnika" nam je prinesel jako znamenitega gradiva, in sicer: „Na straži", balada, zložil Fr. Leveč; — „Doktor Karbonarius", začetek povesti iz prejšnjega stoletja, spisal J. Jurčič; — „Poslanica Svitoslavu", zložil A. Umek; — „Gostinja", začetek novele, spisal Fr.^Celestin; — „Sred voda", zložil Jan. Krsnik; — „Cesa je posebno treba našim pesnikom", III. pismo, spisal J. Stritar; — „Potopisne črtice", spisal Fr. Erjavec; — „Solnčeva ženite v", mvtholog. črtica, spisal D. Trstenjak; — „Spiritus familiaris", spisal
Andrej čekov ; — „Narodne stvari: priče, navade, stare vere", XV., nabral M. Valjavec; „Knji-ževni ob zor" in ,,Besednik." — Omenjeni Časnik, ki velja le 3 gld. na leto in izhaja vsaki mesec enkrat na pol tretji poli, živo priporočamo vsem prijateljem poducnega lepoznanstva.