Miloš Ivančič
Zgodnje češnje
Miloš Ivančič
Zgodnje češnje
(Early cherries)
Pesmi iz srednješolskih klopi, ko smo začeli sanjati o pravičnejšem svetu.
(Songs from high school bench when we began to dream of a fairer world.)
Koper, 1965 - 1967
Kolofon
Avtor: Miloš Ivančič Samozaložba
Oblikovanje: Miloš Ivančič Fotografija na naslovnici: Miloš Ivančič Prirejeno za internetno objavo Koper, 2013
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
821.163.6-1(0.034.2)
IVANČIČ, Miloš
Zgodnje češnje [Elektronski vir] : pesmi iz srednješolskih klopi, ko smo začeli sanjati o pravičnejšem svetu : Koper, 1965-1967 / Miloš Ivančič. - El. knjiga. - Koper : samozal., 2013
ISBN 978-961-276-698-6 (pdf)
266261248
Avtor o sebi in zbirki pesmi
Sem Koprčan, rojen leta 1948 v Trstu, po rodu pa iz Osapske doline. Pesmi sem začel pisati že v prvem razredu osnovne šole v Ospu, objavljati pa v šolskem časopisu Modri val v Dekanih. Te so iz obdobja, ko sem obiskoval ekonomsko srednjo šolo v Kopru, socializma in hladne vojne, ko smo poslušali Beatle in Roligstonse, hodili na plese in koncerte Čmrljev, Kameleonov, Fivefansov in Kalamarov, ko smo iz protesta nosili daljše lase in se za konec tedna nismo obrili. Takrat smo v pogovorih na kamniti klopci Titovega trga reševali svet in iskali svoje življenjske poti. To je bil čas pred študentsko revolucijo, ko smo že čutili potrebo po večji svobodi in družbenemu poštenju.
Nekatere pesmi so bile že objavljene v šolskem listu Val. Po srednji šoli me je kot študenta novinarstva in kasneje novinarja ter odgovornega urednika prevzel nov svet in njegovi problemi. Odpiral sem meje, oči in možgane, boril sem se proti oblastnikom, njihovim kolaboracionistom, lažnivcem, lopovom in mlinom na veter.
Te pesmi sem ponovno izbrskal iz kupa starih papirjev v začetku devetdesetih let, ko so se ob rušenju Berlinskega zidu in osamosvajanju prebudili novi demoni in so me podivjani smrkavci in oblasti ter denarja željni stvori potisnili v prepad. Tu sem s pogovori z ljudmi, ki so jih doletele podobne usode, zidal stopnice proti mavrici. Ko sem po upokojitvi splezal iz brezna, v katerem sem se znašel, sem napisal še nekaj pesmi, basni, zgodb in knjig. Nekatere so že izšle, druge pa mogoče še bodo, vsaj na internetu. S starostjo se vračaš k izviru, in ko sem prebral te stare pesmi, sem ugotovil, da je v njih kljub mladostni naivnosti vendarle tudi nekaj, kar bi morda koristilo novim generacijam.
Vsak ima svojo revolucijo. Moje ne bom nikoli pozabil.
Miloš, marca 2013
JAZ
jaz sem le del mene to bar vidite
je le senca mojega nečesa
senca
bi se zvija
se spreminja
daljša ali krajša
bi odvisna je od sonca
in mojega nečesa
1967
MOJA POT
jaz nikoli ne nosim čevljev
vedno hodim bos
bos
ne obut kot vi kamenje me zbada kamenje
ki je ostalo od nekdaj
ostri robovi mi režejo podplate
in noge mi krvave asfalt me peče asfalt
ki naredili ste ga vi
in z njim pokrili robove kamnov
asfalt me v podplate skeli
vi
sezujte si čevlje in občutili boste pot pot
po kateri hodite 1967
ŠIROKE CESTE
ti
ki hrepeniš ti
ki želiš ti
ki hočeš dobiš
če prideš po niti
čez ta prepad poln lačnih zveri
kot rimske arene
in upam si čez grem čez to novo areno da dobim
stopil sem
pod mano zijajo žrela čakajo zobje in kremplji da me raztrgajo z užitkom
in nit me drži
visoko nad ostalimi ljudmi 1967
MEHANIZACIJA
učenje na tekočem traku vse enako - brez izbire serije strojev - dijakov brez ciljev in volje zasičeni pravil in zakonov o vejicah pikah in črkah da ena je ena in ena je dva da tu se piše v tu a da ene vikaš druge tikaš in uči se na pamet kot očenaš
še počakaš in pomisliš da ne znaš
zvečer moramo ob osmih spat ne smemo na ples ne smemo igrat biljard le učit in piflat na pamet kot da vsi smo papagaji ne pa mladi ljudje
če imaš le za centimeter daljše lase si že huligan
1965
STROJI
rekli so mi tepec rekli so mi neumnež samo zato
ker se enkrat nisem obril samo zato ker imam dolge lase
rekli so mi huligan
in rad bi bil huligan
samo da bi bil drugačen od njih
nočem biti stroj med stroji
ki delajo nove stroje
stroje med stroji
ki učijo nove stroje
stroj med stroji
ki na povelje pobijajo sostroje
stroj med stroji
1966
UČENJE
samota dolgčas in kupi knjig odprtih pred mano
misel ki beži
in se ne more ustaviti
kot avto brez volana
in zavor
ki drvi navzdol
po vijugasti poti
polni groznih prepadov
zaprt v kabini z grozno mislijo nate vonj drugih me duši
vedno bolj mislim nate 1966
LE ZAKAJ
rad bi imel dolge lase
neskončno dolge
in si z njimi spletal obleko
da bi me skrila pred ljudmi
bi pljuvajo name
samo zaradi mojih dolgih lasi
rad bi si pustil brado
bodrastordečo
dolgo do umazanih tal
da pometel bi z njo smeti pred seboj
bi jih mečejo name
samo zaradi moje brade
1966
JAZ IN TI
Jaz sem jaz in ti si ti,
med nama je zid, zid časa in ljudi.
Skupnega imava le to, da mlada sva, da rada bi ljubila in bila ljubljena.
Ljubezen...
Ne, nekaj drugega je bilo, fear sem čutil do tebe. Bilo je le to, da jaz sem fant in ti lepo dekle.
Potolaži se in spet ljubezen nova prišla bo v tvoje srce. Jaz sem se že neštetokrat in čutim žalost le na dnu srca kot težak diamant brez vrednosti in leska.
Je pač tako, da jaz sem jaz in ti si ti,
med nama je zid, zid časa in ljudi.
1966
TRENUTEK
zažgal bi ves denar
smejal se kot norec
ko mu je umrla mati
plesal v divjem ritmu ciklona
divjal
blaznel
poljubljal zublje plamena
smejal se joku bogatih ko gorelo bi jim življenje
- denar skupaj z reveži otroki pozabljenimi ženami zavrženimi nesrečno zaljubljenimi
zaradi denarja da pokala usta da leteli zobje bi iz ust
zbor milijard na vsa grla ha ha ha
1967
NE OBUPAJ
mislil si ... da
lepo mislil svetloba toplota cvetje revček!
in kdo naj bi te vlekel za nos?
ona?
prijatelj?
pravih prijateljev ni več in tudi ona... le zakaj bežiš? zakaj se lažeš sam sebi? ustavi se sprijazni se odpri zobe tudi ti grizi goltaj trgaj
saj to tebe ne boli ampak njih
vzdrži! počasi počasi
se temu privadiš tudi ti 1966
BEATNIK
veš bog
da se ti smejejo in ne verujejo več v tebe ker imaš kot beatnik dolge lase menda ja nisi hipy
ali je tudi tebe adam eva zmerjala ker nisi šel k brivcu vsak teden se ostrič
in aristotel ti veliki filozof tudi ti trdiš
da kdor ima dolge lase je opica
molier molier
tvojo sliko so ostrigli na balin češ da pohujšal bi mladino z lasmi na beat ko učili bi se zgodovino
vi pa sveti puščavniki razglašeni ste za huligane
in tudi o tebi dragi prešeren ne bomo se več v šoli učili dokler si ne ostrižeš tiste grive
da da
tudi jaz sem za njih huligan samo zato
ker si ne ostrižem las vsakdan 1966
VZDIH
v daljavi
za tisočerimi stekli v neskončnosti med zvezdami ki trepetajo v ritmu tišine vsemirja vidim tvoj obraz snežno bel s sijočimi očmi in usti
ki me spominjajo na minule strasti utrip srca v mojih prsih narašča in misel divja po pustinji razuma da bi našla pot do tebe na varno v topel objem
1966
CIRKUS
Vrtel se je klovn na drogu.
Pobarvali so mu obraz, ga oblekli v široke hlače in mu ukazali, naj se smeji.
Ljudje so ga gledali in se mu smejali.
Klovn je padel z droga. Od bolečin privrele so mu solze in odšepal je iz arene.
Ljudje so ga gledali in se mu krohotali.
1966
CVET
odprl je oči razbiti lonci odpadki in parole hočemo mir živeti...
o njegove oči
živel
trpel mnogo preveč
poslednje je bila solza
in še ta
skupaj z njim
se je zgubila med smetmi
tam je pognal nov cvet odprl je oči razbiti lonci
1967
SLAVOSPEV
kupujem prijatelja! kupujem prijatelja! kdo ga proda
... ne ne le enega
samo enega bi rad poštenega prijatelja
kdo ga proda vsi?
kako? prijatelje prodajate in poštene zveste prijatelje? pošteni poštene ...
... vse za denar
1966
SVETLOBA
vi se mi smejete toda jaz vidim temo črno temo
vendar z zlatimi žilami kopljem
da izvlekel bi zlato nit kopljem med lobanjami kostmi
in sluzavimi črvi ki se zadirajo vame misleč
da sem mrtev
prikopal sem a zlate žile nikjer le proga ostudnih črvov
vstanem obrišem si čelo pogledam v temo in zopet vidim daleč nekje to kar sem iskal
1967
SOLZE ZA VAS
nekoč sem jokal jokal
ker me niste razumeli
solze so mi tekle solze
da umile bi svet
oči so me pekle oči
ker so gledale vas
in še bom jokal jokal
samo zaradi vas 20.2.67
TRENUTEK OBUPA
mislil si da
lepo mislil svetloba toplota cvetje revček!
in kdo naj bi te vlekel za nos?
ona?
prijatelj?
pravih prijateljev ni več in tudi ona... le zakaj bežiš? zakaj se lažeš sam sebi? ustavi se sprijazni se odpri zobe tudi ti grizi goltaj trgaj
saj to tebe ne boli ampak njih
vzdrži!
počasi počasi
se temu privadiš tudi ti 1966
ČRNO BELO
črno ni črno črno je belo za vas je črno zame je belo
noč ni črna noč je lepa je bela
zakaj ugašate luči
smrt ni črna smrt je bela
zakaj jo odevate v črno odenite jo v belo
on ni črn on je bel vi ste črni črni pod belim
belo ni belo belo je črno za vas je belo zame je črno
1967
ČLOVEK
človek
ha ti človek? ha ha
trebuh me boli od smeha
ti človek?
ha ha suženj industrije si ha ha
ena in ena je tri neumen? mogoče sem... pa raje
kot da bi bil pameten - tako kot si ti 1966
ZID
ogromen masiven zid se dviga pred nami ni iz svinca ne iz jekla ampak iz ljudi zapletenih
zamotanih v skrivnosti in skrbi
vsak hoče po svoje a se zabije v zid in tam obtiči
preklinja družbo in soljudi
za vsakim je zid še večji
še bolj grozen
in vedno hitreje golta ljudi
1966
MORJE
kamen
neboč je bil velib cel
mogočen in trden a morje buta in lomi v svojih globinah tiho topi
neboč je bil gladek lep
a sedaj
grozne razjede razpoke in luknje
neboč bo izginil ker morje ubija uničuje utaplja
ostal bo le pesek na obali bi se počasi topi
1967
P.S.
Tudi tistega pesb?a na anbaransbiplaži Svete Katarine ni več, sedaj je le črn mulj razsutega tvora in straniščnih odplak. Dodano 4.5.2010
Kazalo
jaz	5
moja pot	6
široke ceste	7
mehanizacija	8
stroji	9
učenje	10
le zakaj	11
jaz in ti	12
trenutek	13
ne obupaj	14
beatnik	15
vzdih	16
cirkus	17
cvet	18
slavospev	19
svetloba	20
solze za vas	21 trenutek obupa 22
črno belo	23
človek	24
zid	25
morje	26
Avtor: Miloš Ivančič Oblikovanje: Miloš Ivančič Fotografija na naslovnici: Miloš Ivančič Prirejeno za internetno objavo Koper, 2013