391 Šentrupert– 200 - novo šolsko poslopje pa sezidano leta 1897, ko je bila šola razširjena v dvorazredni- V drugi svetovni vojni so Nemci zasedli šolo in je pouk od 1941 do 1944 po- je potekal v zasebnih prostorih. Šolsko poslopje so obnavljali in je bilo pripravlje- Tatjana Hojan Šele leta 1865 je bila zgrajena nova šolska stavba. Med letoma 1889 in 1925 je šolo vodil Janko Toman, izredno marljiv in uspešen gospodarski in kulturni delavec. Šola je od enorazrednice napredovala do popolne osemrazrednice v šolskem letu - prostorih. pa je bilo slovesno odprtje. Šola je dobila naziv Osnovna šola Jurija Vege, imeno- 22. julija 1978 je bil odprt tudi prizidek k šolski stavbi, oziroma telovad- prizidek zgrajen v šolskem letu 2000/01. 392 1. in 2. razreda ter dvema samostojnima oddelkoma v 3. in 4. razredu. V sklopu šole deluje tudi vrtec Vojke Napokoj. Dva njegova oddelka sta v prostorih šole. Tatjana Hojan Mihael Herman, pravnik in politik avstrijskega rodu, se je zapisal v zgodo- vino Slovencev s svojim aktivnim zavzemanjem za pravice slovenskega naroda znotraj Avstrije. Rodil se je leta 1822 v kraju Jagerberg na avstrijskem Štajer- - Postal je glasen in javen zagovornik slovenskega naroda. Leta 1861 je bil kot nem- 393 Jubileji udejstvovanja v politiki. Med Slovenci je postal kot poslanec izredno priljubljen zboru. V njem je ostro kritiziral germanizacijo in se glasno zavzemal za uvedbo se je za ustanovitev realne gimnazije na Ptuju ter poljedelske in vinarske šole na - - Avstrije. Aktiven je bil pri mnogih slovenskih društvih, kot na primer Mohorjevo društvo, Tiskovno katoliško društvo, Slovenska matica … »Bil je starosta vsem slovenskim poslancem in duša narodnemu gibanju na spodnjem Štajerskem,« Slovenski gospodar. - Fanny Susan Copeland – 150 Rodila se je 27. septembra 1872 na Irskem, v mestu Parsonstown, ki se danes - - nom Edmundom Barkworthom, vendar sta se po trinajstih letih zakona in selitev - angleško, nemško, francosko, italijansko, dansko, norveško, latinsko, slovensko, - 394 lektorica za angleški jezik na Filozofski fakul- teti v Ljubljani. Kmalu je prevzela vodstvo - davala je tudi zgodovino angleške literature. - skem društvu. Leta 1928 je bila odlikovana z najvišjim jugoslovanskim odlikovanjem, redom sv. Save, za prispevek k sloven- sko-angleškemu povezovanju. Zelo so jo Planinskem vestniku, v soavtorstvu pa izdala - odlikovanje red britanskega imperija (Order of the British Empire). Drugo svetovno voj- - goslovanskega vizuma vrnila v Ljubljano. Še naprej se je ukvarjala s prevajanjem Anton Arko Slovenija v letu 2022 obhaja , saj mineva 150 let od rojstva kjer ga je opazil profesor Leopold Theyer in ga zaposlil v svoji delavnici. Iz Gradca - - Od leta 1901 je na Dunaju deloval kot samostojen arhitekt. Stilno se je odmi- Fanny Susan Copeland (sl.wikipedia.org) 395 Jubileji - tniško-obrtni šoli. S tem delovnim mestom je sprejel novo poslanstvo v svojem - Ljubljano. Leta 1921 je na povabilo Ivana Vurnika prevzel profesorsko mesto na razvit v timsko delo profesorja in študentov. Pouk je potekal v obliki delavnic, - so sledili njegovemu slogu, tudi na osebni ravni so se povezali do te mere, da so hodili po nasvete k njemu domov v Trnovo. in v Ljubljani, dobil je odlikovanje za zasluge za narod in Prešernovo nagrado. - 396 desetletja po njegovi smrti ter mu s posthumnimi razstavami in priznanji dode- ljujejo mesto v zgodovini kulture slovenskega naroda. - - zijski profesor, se je rodil leta 1872 na Koroški - nato je hodil v štirirazredno ljudsko šolo v - na gimnaziji v Beljaku. Pot ga je nato vodila na Dunaj na študij prava, ki ga je po enem - ravil tudi profesorski izpit iz zemljepisa in zgodovine kot glavnih predmetov ter iz slo- Na Dunaju je leta 1902 spisal doktorat - si je pridobival v Novem mestu in na Dunaju - - socialno šibkejših okolij. Znanstveno in poljudno publiciteto si je pridobival s 397 Jubileji - cu, ki je bil dacar. Ljudsko šolo je obiskoval v Ljubljani, prav tako sedemrazredno višjo realko, kjer je maturiral leta 1892. Tehniško visoko šolo in univerzo je obiskoval na Dunaju, kjer je leta 1901 postal suplent, 1906 pa profesor za višji realki v Ljubljani. 6. novembra 1918 je postal ravnatelj tega zavoda. V šolskem letu 1919/20 je kot honorarni predavatelj preda- fakulteti. 30. novembra 1929 je bil imenovan - nastopil šele 15. julija 1931. Na tem mestu je ostal do 10. avgusta 1933, ko je bil spet ime- novan za direktorja prve realne gimnazije in na njem ostal do smrti. Odlikovan je bil z redom sv. Save IV. stopnje. - trija za 2. razred, Geometrija za 3. razred, Osnovni pojmi pravokotne in poševne - Umrl je v Ljubljani 25. junija 1936. Tatjana Hojan Andrej Rape – 150 in 1907 pa je vodil šolo v Smledniku. Tam je organiziral prvi roditeljski sesta- Josip Mazi (sl.wikipedia.org) 398 v Ljubljani. Leta 1920 je bil imenovan za mestnega, leta 1931 pa za banovinskega šol- skega nadzornika. Upokojil se je leta 1935. V pedagoški reviji Popotnik je leta 1920 objavil daljšo razpravo o vzgoji otroka od predšolske dobe do odraslosti z naslo- urednik za srednjo stopnjo osnovne šole (4. - - ku, Slovanu in Vesni ter izdal nekaj knjig: ki je imela podnaslov List za šoli odraslo mladino. Namenjena je bila mladini med 12. in 18. letom in naj ni izpolnila vrzel med revijami za mladino in revijami - njem v Olševku in Smledniku je ustanovil pevski zbor, v Ljubljani pa je deloval v zboru Glasbene matice, kjer je bil sedem let tudi predsednik. Umrl je 11. septembra 1940 v Ljubljani. Tatjana Hojan - šoli za telesno kulturo kot profesor za pedagogiko. Pedagogiko je predaval tudi na Akademiji za glasbo in Akademiji za likovno umetnost. Bil je tudi pogodbe- ni sodelavec na Oddelku za pedagogiko Filozofske fakultete za predmet šolsko svetovalno delo. Leta 1967 se je zaposlil na Pedagoškem inštitutu pri Univerzi v Ljubljani, kjer je ostal do upokojitve leta 1992. Leta 2007 je prejel nagrado Repu- Andrej Rape (www.dlib.si) 399 Jubileji samostojnih publikacij je objavil tudi šte- vilne razprave v slovenskih in tujih revijah. Zelo veliko je predaval staršem in vzgojite- je ukvarjal s šolskim svetovalnim delom, pe- dagoško teorijo in prakso, moralno, spolno - sko psihologijo, antropologijo in slovensko pedagoško terminologijo. Po upokojitvi je napisal štiri avtobiografske knjige, kjer je Umrl je v Ljubljani 28. julija 2008. Leta 2010 je bil v Ljubljani ustanovljen Inšti- antropološko pedagogiko v duhu Franca Pe- Tatjana Hojan – 150 - Laibacher Schulzeitung. uredništva in poudaril vlogo, ki jo ima list zaradi nacionalne diferenciacije. List naj bi bil neodvisen, zastopal naj bi interese slovenske narodne šole in zagovarjal omiko!« 400 - - javljeno delo Jana Amosa Komenskega Informatorium šole materinske in nauki pedagogov Johna Locka, Augusta Hermanna Francka in Jeana Jacka Rousseauja. - šole v Krškem. Tatjana Hojan Novi zapiski – 100 - Kulturni. V uvodu k reviji je urednik zapisal, da se bo ta ukvarjala z narodno-poli- - 1 napisala urednik in izdajatelj. tudi izraz Sloveni. 401 Jubileji ki je izšla v Beogradu. V razpravi je opozoril na razliko med slovensko in srbsko politiko in se posebej dotaknil vprašanja Koroške po prvi svetovni vojni. Zapisal 2 - - shingtonu. Politik in izdajatelj lista Albin Prepeluh je pisal o vidovdanski ustavi, ki ji je - mu in njegovim posledicam. - vse navlake in postala »dom svobode in vzpodbude«. Pri reformi pa bi mora- verstva in javne socialne oskrbe, zastopniki kmetijstva, obrtništva in prometnih poklicev. Zavzel se je za delovno šolo, v kateri bi se prepletali: telesna, nravna in duševna vzgoja. Šolska obveznost naj bi trajala od 7. do 17. leta. je izdelal prosvetni svet v Beogradu, ne da bi se prej posvetoval z drugimi. V Ju- goslaviji bi se morala uveljaviti enotna srednja šola, kar pa je na našem ozemlju - - brez vzgoje in izobrazbe, ker zanj ni denarja. Predlagal je organizacijo iz zastop- nikov obrti, industrije in vlade, ki bi delovala v glavnih mestih in imela sekcije v obrtno nadaljevalne šole, vajenske domove in vajenske delavnice. Univerzitetni profesor, pedagog dr. Karl Ozvald je pisal o obisku akadem- zmorejo s potrpljenjem in ljubeznijo. 402 navedel statistiko šoloobveznih otrok v posameznih slovenskih okrajih. Veliko za odprtje zavoda za gluhoneme v Mariboru, ljubljanski zavod za slepe pa bi mo- - odvisnost pridobila šele po prvi svetovni vojni, prej so bili Poljaki v Avstriji, Rusiji in Prusiji. Šole v svojem jeziku so lahko obiskovali le v Avstriji, v Rusiji ruske, v pisala o šoli v tujini. Zveza švicarskih konsumnih društev je zgradila naselbino Srbiji in na Hrvaškem, v Sloveniji pa ga skoraj ni. - ja, obletnico smrti Antona Martina Slomška in Ljudevita Gaja in objavili krajše nekrologe ob smrti Miroslava Malovrha, Josipa Grudna in Franca Komatarja. Na zadnji strani revije je uredništvo in upravništvo zapisalo, da zaradi Tatjana Hojan