Posamezni izvod 1.30 Sil., mesečna naročnina 5 šilingov.
v.fo.h.
Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. Franc Petek. Velikovec. Uredništvo in uprava: Celovec, Gasometergasse 10. Telefon 56-24. Za vsebino odgovarja: Rado Janežič. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec.—Dopisi naj se pošiljajo na naslov Klagenfurt 2, Postiach 124
Letnik XI.
Celovec, petek, 30. marec 1956
Štev. 13 (727)
Ministrski komite samo na papirju
Kmzlu potem, ko je bila lani novembra odposlana zvezni vladi Spomenica koroških Slovencev s predlogi, ki naj bi jih vlada upoštevala pri zakonodaji in izvajanju člena 7 državne pogodbe, se- je izvedelo, da je bil za reševanje tega vprašanja sestavljen poseben ministrski komite. Na ta komite se je obpriložnosi i intervencije zai ureditev šolstva skliceval nekaj časa pozneje udi prosvetni minister. Še prejšnji mesec so v uradu zveznega, kanclerja in ministrstva za pravosodje na tozadevno vprašanje izjavljali, da 'ta komite trenutno pripravlja načelno stališče k vprašanju člena 7 državne pogodbe in da bo vprašanje vsaj načelno rešeno v štirih db parih ‘ednih.
Namesto tega pa se je te dbi izkazalo, da obstoja ministrski komite samo na papirju in da. se doslej sploh še nikdar ni sestal. To je izjavi! v Celovcu državni' tajnik dtr. Kreisky, ki je na zborovanju socialističnih akademikov spregovoril audi o vprašanju slovenske narodne manjšine na Koroškem. Državni tajnik je med drugim dejal:
»Državna pogodba vsebuje tudi ureditve glede manjšinskega vprašanja, ki so posebnega pomena za Koroško. Da bi prišlo V tem db1 jasnosti in db nedvoumnega tolmačenja, je zvezna vlada sestavila posebno ministrsko komisijo pod predsedstvom zunanjega minisra. S sklepom mini-" - ;trškega sveta ja bilo1 izrecno dblo-čeno, da je zunanji minister zadolžen za sklicanje te kom'sije. Do sklicanja te komisije pa do danes še ni prišlo.«
Torej: Skoro pol leta se v javnosti ustvarja videz, dri odgovorni ministri rešujejo vprašanje, ki jim je bilo poverjeno. Seda i pa se izkaže, da še prvega koraka niso napravili. Mislimo, da je k 'emu vsak komentar nepotreben.
Tudi FLRJ priznala nevtralnost Avstrije
Msgr. ValentilCPodgorc umrl
Na z-sedanju jugoslovanske Zvezne ljudske skupščine so med drugim razpravljali — kakor smo poročal’ že v zadnji a f vilki — o družbenem planu za leto 1956., Po obširnem poročilu, ki ga je podri! o osnutku plana podpredsednik zvezne vlade Svetozar Vukmanovič, je skupščina 'prejela predlog zveznega družbenega plana, ki predvideva kot poglavi‘ni smoter gospodarske politike stabilizacijo trga in dvig delovne storilnosti.
Poleg d!rug h upravnih in ivotranjepo-lii ičnih vprašanj je skupščina obravnavala tudi problbme zunanje politike In med drugim sprejela deklaracijo o pripozna-nju statusa stalne' nevtralnosti Avstrije. Ob 'tej priložnosti je tajnik odbora za zu-nonie zadeve Lazar Mojsov v svojem poročilu dejal, da se jugoslovanska Ljudska skupščina z izglasovanjem dbklaracije o pripoznanju statusa, stalne nevtralnosti Avstrije še enkrat na konkreten način pridružuje tistim naporom, ki so privedli po več letih db sklenitve avstrijske državne pogodbe in pri poznanja neodvisnosti Avstrije. V govoru je med drugim poudaril:
»Naša država je tudi doslej dala mnoge prispevke k skvari zmage in neodvisnosti avstrijskega naroda v vseh fazah pogajanj za sklenitev državne pogodbe ter podpirala stvar neodvisnosti Avstrije. S tem
parlamentarnim dejanjem se podaljšuje ta naša politika podpiranja neodvisnosti Avstrije.«
Nadalje je Mojsov naglasil, da je Jugoslavija s to svojo politiko hkrati pripomogla tudi k razvijanju prijateljskih in dobrososedskih s ikov med Avstrijo in FLRJ ter da se zdaj po priznanju neodvisnosti Avstrije odpirajo široke perspektive za sodelovanje medi sosednima deželama na vseh področjih. Ob koncu je Mojsov dejal, da, je jugoslovanska zvezna skupščina ena prvih skupščin, ki odobrava nevtralnost Avstrije, ter izjavil:
»Lahko upamo, da bo tudi avstrijsko vlado v razvijanju vsestranskih odnoša-jev in obravnavanju vseh konkretnih vprašanj, ki jih bodb ti odnošaji v prihodnje postavljali na dnevni red, vodil duh prijateljstva in vsestranskega sodelovanja z našo državo, ki je toliko prispevala k pripoznanju upravičenih mednarodnih zahtev Avstrije.«
Veleposlanik FLRJ obiskal Koroško
Novi jugoslovanski veleposlanik v Avstriji, dr. Radivoj Uvalič se je v sredb mudil na obisku v Celovcu. Ob tej priložnosti je v spremstvu generalnega konzula Bravničarja obiskal tudi namestnika deželnega, glavarja Krasisniga in Ferlitscha.
Nesoglasja med britansko in arabsko politiko
Ko je pred nedavnim bival britanski zunanji minister v arabskih deželah, sie je tazgevarjal tudi z egipeskim ministrskim predsednikom Naserjem. Po teh razgovorih so napovedovali, dri bo prišlo do spremembe Britanske politike do Egipta. Kratko zatem je izjavil Naser dopisniku nokega londonskega list a, da se bo mogoče izogniti konfliktu med britansko in arabsko politiko na Srednjem vzhodu samo tedaj, če bo Velik- Britan:ja opustila Prizadevanja za razširitev Bagdadskega Pakta na druge arabske dežele.
Izgloda, dri ta izjava britanskim kro-
Vrsta predlogov na razorožitveni konferenci
Opi'imistično ozračje, v katerem so se AjSfierike. Ameriška^ delegacija je ^v teku začeli razgovori v pododboru za razoroži-	iJtzgovorov predložila namreč	že celo
rev, traja tudi še nadalje, čeprav doslej	vrsto pfedlogov, katerih glavne značil-
še niso dosegli kakšnih konkretnih uspe-	n6'*»r®so: določit'e v poskusnega	pasu za
hov. Dosedanji potek v prvi vrsti karak-	kbpensko in zračno inšpekcijo1 v	Ameriki
terizira očitna rndbdarnoslt zapadnih sil |-ir?Sovjetski zvezi, ki naj bi obsegal 70 do pri vlaganju različnih predlogov in so se | 80 tisoč kvadratnih kilometrov; izmenja-pri tem zlasti izkazale Združene držav/ t"va tehničnih misij med Ameriko, Angli-
--------- • ' jo, Francijo, Kanado in SZ, ki naj bi v
celoti proučile problem nadzorstva nad razorožitvijo; istočasno zmanjšanje vojaških sil v ZDA in SZ na 2,5 milijona vojakov. Po zadnjem ameriškem predlogu pa naj bi se vse države obvezale, da bodo vsako premikanje svojih oborože-n h sil preko svojih državnih meja predhodno javile mednarodni kontrolni ustanovi.
Po zadnjih poročilih je tudi vodja sovjetske delegacije Gr omiko predloži nov načrt, ki v prvi vrsti predvideva zmanjšanje odnosno omejitev tako imenovanega klasičnega orožja. Novi načrt vsebuje vrsto točk dosedanjih sovjetskih predlogov, prav tako pa upošteva tudi številna stališča zapadnih sil. Zato so ztd-nji korak Gromika pozdravili tudi v za-padbih krogih in posebno' na amer ški strani izjavljajo, dri je novi sovje ski m črt nedvomno resno mišljen in pomemben.
gom nikakor ne gre v račun in je britansko zunanje m nistrstvo uradno zanikalo egiptovsko trdrev, po kateri naj bi bila Velika Britanija obljubila Egiptu, da ne bo skušala pritegniti v omenjeni pakt še druge arabske države.
Sodijo, da pomeni britanski odgovor na Naserjeva izjavo očitno zaostritev britansko-egi ptski h odnosov in je to za London neplrije no še toliko bolj, ker se Francija in Amerika — kakor vse kaže — ne strinjata popolnoma z britansko politiko na področju arabskih dežel.
Vsem naročnikom, čitateljem, sodelavcem in inserentom želita veseie praznike
-	Uredništvo in mprava „ Slovenskega vestnika ”
Tik pred zaključkom, lista smo prejeli sporočilo, da je v Celovcu v 90. letu starosti nenadoma umrl prelar msgr. Valen-t:n P o d g o r c. Pokojni je bil markantna osebnost v življenju koroških Slovencev in si je pridobil neminljive zasluge predvsem na gospodarskem in zlasti na zadružnem področju. Bil je us oncvitelj Južnckorcške gospodarske zadruge v Snči vesi, pobudnik ustanovitve Zveze slovenskih zadrug ter vse do svoje smrti aktiven predsednik Hranilnice in posojilnice v Celovcu. Spominski članek o življenju n delu pokojnika bomo objavili v prihodnji številki našega lista.
V Tuniziji je zmagala nacionalna fronta
Pri volitvah za ustavodajno skupščino v Tuniziji, ki je šele pred nedavnim dosegla svojo neodvisno® , je zmagala tako imenovana nacionalna fronta, v kateri ima vcdri-vc' stranka Neodestur. Pripadniki gibanja za nadaljevanje oborožene borbe proti Franciji so se glasovanja vzdržali.
Novo /voljena skupščina, v katero so bili razer, ene izjeme izvoljeni tudi vsi člani dotedanje unizijske vlade, sc bo sestala že 8. aprila in je pričakovat', da bo dobil mandat za sestavo' nove vlade vodja stranke Necdetur Habib Burgibr. V uradnih tu nizi j k h krogih pravijo', da bo nova vlada takoj začela razgovore s Francijo o us anovtvi nove tunizijske državne vojske in lastne diplomatske službe. Kot prvi ukrep navajajo imenovanje di-plomanskih predstavnikov v Organizacijo združenih narodov in v prijateljskih državah, predvsem v deželah arabskega sveta.
Francija ima zdaj velike težave z Alžirom
Alžir je poleg Maroka in Tunizije, katerima je morala Francija pred kratkim priznati neodvisnost, tretja dežela v Severni Afriki, ki „ povzroča francoskim oblastem že nekaj časa velike težave. Domačini so se uprli tujemu nasilju in v številnih oboroženih akcijah napadajo vse, kar je v zvezi s francosko kolortal-no' politiko1. Francoska vlada je prisiljena, da se resno ukvarja z vprašanjem Alžira in se je pri reševanju tega problema po starih načelih kolonializma spet poslužila nasilja: sklenila je namreč, da bo vpoklicala rezerviste v aktivno službo v Alžiru, kamor poleg tega, dnevno prihajajo vojaške okrepitve iz raznih drugih francoskih kolonij.
Z oboroženo' silo in vojaško premočjo bo Francija torej skušala, reševati vpraša-
nje Alžir,i, pri tem pa je že zdaj jasno, da take, ne bo mogoče doseči pomiritve v em delu sveta. Tudi generalni sekretar maroške demokratske stranke neodvisnosti Mohamed Ut zn n ■ je v tem smislu zavzel stališče do tega vprašanja in izjavil. da hoda sovražnosti o Alžiru prenehale same od sebe 'isti trenutek, ko bedo Alžrcem priznali njihovo naravno pravico do neodvisnosi i.
Pri reševanju svojih kolonialnih vprašanj si skuša Francija obdržati čim bolj proste roke in ostro zavrača vsakogar, ki bi hotel kakor koli posredovat'. Ko je ameriški tisk objavil ves', da bi ameriška vlada želela posredovati med Francijo in alžirsk:mi uporniki, je francoski zunanji minister v precej ostrem tonu povedal, da Francija ne želi nobenega posrednika.
Proračun kmetijske zbcrnice za leto 1956
Zadnji torek je v Celovcu z'sedal občni zbor Kmetijske zbornice. Razpravljal je o proračunu za leto 1956 in o agrarno-političnem položaju. Poleg tega je sklepal tudi o uredrvi kmečkega izobraževališča in šole za tehniko v kmetijstvu v Celovcu ter o poslovniku Kmetijske zbornice. Razprava o proračunu in o agrarno-poH-t čnem položaju, kjer sio sodelovale vse frakcije, je bila izredno pestra.
V letu 1956 spet 150 odstotkov zborničnih doklad
Predlog proračuna zbornice je najprej obravnaval prezident Gruber. Zakasnelemu obravnavanju proračuna za leto 1956 je b i vzrok deželni proračun, ki v svojem osnutku ni predvideval potrebnega kritja proračuna za pospeševanje kmetijstva. Na zah tevo zadnjega občnega zbora Kmetijske zbornice je vendar finančni odbor deželnega zbora zvišal dotacijo Kmetijski zborni ci in je tako tozadevni proračun izdatkov v glavnem pokrit.
Proračun predvideva redne izdatke v višini 4,393.000 šil., ki bodo poleg drugih dohodkov zbornice pokriti s 125 °/o zborničnih dokladi Izredni proračun predvideva nadaljnje izda ike v višini 850.000 šiiL, ki bodo pokriti z nadaljnji-
Avstrijska družba za letalski promet
Zastopniki avstrijskih podržavljenih podietij in predstavniki skandinavske družbe za letalski promet so podpisali sporazum o ustanovitvi avstrijske družbe za la'alski promet »Austrinn Airways«.
Pričakujejo, da bo nova družba odprla letalske proge Dunaj — Ziirich — Rim, Dunaj — Frankfurt — London, Dunaj — Kopenhagen — Oslo, v načrtu pa je tudi proga Dunaj — Moskva in Dunaj — Pariš.
GOSPODARSKI DROBIŽ
Ogromna škoda na oljčnih nasadih v Italiji
Izredno hladno vreme v letošnji zimi je napravilo na oljčnih nasadih v Abrucih ogromno škodo. Za zdiaj še ni bilo mogoče oceniti škode v vseh conah te (»krajine. Toda samo na ozemlju Mrrsica, kjer je okoli 200.000 oljčnih dreves, je škoda dosegla 1.000,000.000 lir. Zaradi mraza pa so nas ale silne škode tudi v Franciji in Španiji. V Franciji je najbolj ‘rpela zimska setev pšenice. V Španiji pa je pritisnil nr jhuj-ši mraz, ko je bilo obiranje pomaranč in limon v polnem teku. Uničil je 1,3 milijona ton letine kar pomeni vrednost okoli 70 milijonov dolarjev.
Italijani se selijo v Francijo
Lansko Lato so zabeležili v Italiji povečanje števila izseljencev v Fran-citi; do 30. novembra 1955 se je izselilo v Francijo 34.989 Fabjanov. Največ izseljencev zaposlujeta francosko gradbeništvo in kmetijstvo. Ker obdelujejo vedno več zemlje s sladkorno peso, na škodo trte, je naraslo povpraševanje po italijanskih poljedelskih delavcih
Brezposelnost v Zapadni Nemčiji
Zaradi hudega mraza je brezposelnost v Zahodni Nemčiji v februarju n ar asi: kar za 40 ods otkov. Število nezaposlenih je skočilo v primeri z januarjem kar za 574.511 in doseglo 1,827.241 oseb.
Zapadna Nemčija največji izvoznik motornih vozil
Zapadna Nemčija je lan: izvozila
400.000	avtomobilov, to je za 35 odstotkov več kakor predlanskim. Pri izdelavi avtomobilov in motociklov so lani dosegli rekordno pro zvodnjo. Tovarne so izdelale
900.000	mo ornih vozil, letos pa računajo, da jih bodo izdelale nad milijon.
mi 25 °/o zborničnih doklad. V izrednem proračunu je namenjenih 100.000 šil. kmetiiski šoli Kucherhof, 250.000 šil. kot prispevek Koroški semen' rski zadrugi, 200.000 šil. za šolo za tehn'ko v kmetijstvu, 100.000 šil. za kmečko izobraževa-lišče in 200.000 šil. za obresti za najeta posojila oz. dolgove zbornice.
Mettnitz in VdU ne preneseta slovenske besede
K proračunu je govoril tudi zbornični svetnik Janko Ogris in dejal: Ko na današnjem občnem zboru govorim prvič v svobodni republik' Avstriji, bi se rad po~ služil pravice, ki jo državi j'nom slovenske narodnosti zagotavlja državna pogodba, in govoril v svojem maternem jeziku. Ker pa vem, da razen enega na drugih hstah izvoljenih kolegov ne obvlada nobeden slovenskega jezik:, čeprav so se pri volitvah vse skupine po legovale za slovenske glasove, prinašam svoje pripombe v drugem deželnem jeziku. Podčrtati pa hočem, da se s tem naša skupina rikakor ne odpoveduje pravicam, ki nam jih zagotavlja člen 7 državne pogodbe.
Ko so padle prve slovenske besede, so postali nekateri zbornični svetniki VdU in g. Mettni Sz, iz Pliberka silno razburjeni in so sejo demonstrativno zapustili.
Zbornični svetnik Janko Ogris je po slovenskem uvodu v nemškem jeziku zavzel stališče k proračunu in poudari, da v primer j: vi predloga, ki ga je dobil glavni odbor, s predlogom, ki je prišel na občni zbor, vidi, da je b lo mogoče nekatere pas avke skrčiti za eno tretjino in tudi na polovico. Sicer je res, da je splošna podražitev narekovala zvišanje nekaterih postavk, vendar je prepričan, da bi bili še nadaljnji prihranki mogoči in skrčenje postavk upravičeno. To potrjuje tudi račun za leto 1954 pri izdatkih za pisarniške potrebščine, kurjavo, razsveljavo in za prispevke drug" m organizacijam. Iz-gleda, dia so v postavkah predvideni izdatki, ki tja ne spadajo.
V	Kmetijsko zbornico slovenske
uradnike
V	nadaljnjem je utemeljeval zahtevo po namesti vi slovenskih uradrikov in nameščencev v Kmetijski zbornici ter v Okrajnih kmečkih zbornicah Velikovec, Celovec in Beljak. To zahtevo sita z zbor-
ričnim svetnikom Dumpelnikom na podlagi § 4 člena 7 državne pogodbe predložila v začetku zasedanja. Poudaril je, d: se mora slovenskim uradnikom in nameščencem dodeliti ',ak delokrog, kjer bodo lahko zadoščali osebnim in gospodarskim potrebam slovensk h kmetov. To pa je predvsem v kmetijski pospeševalni službi in v uredništvu zborničnega lista, da bo končno prišlo do njegove slovenske priloge. Če zbornica, je dejal zbornični svetnik Ogris, zaposluje 17 uradnikov, 143 nameščencev in 9 mezdnih uslužbencev, potem mora brli med njimi tudi odgovarjajoče število Slovencev.
Zbornični svetnik Ogris se je zavzemal tudi za decentralizacijo kmetjake pospeševalne službe, ki v sedanji obliki prinaša kmetu le mr lo koristi, 9 ane pa ogromno denarja.
Prezident Gruber je v svojem zaključnem govoru k proračunu priznal, da člen 7 državne pogodbe tud" zbornico obvezuje in da o tem ni nobenega dvoma. Dejal je, da bo prezidii zbornice zahtevo po slovenskih uradnikih obravnaval, namestitev pa da je mogoča samo v okviru proračuna.
Zvezni predstavniki kmetijstva so pri ceni mleka odpovedali
Zanimiva in od strani Bauernbunda in VdU vae preveč v plašč volilne kampanje zavra je bla debata o agrarno-poli-tičnih vprašanjih. Debata, kjer je sodelovala večina zborničnih svetnikov, je v vprašanju zboljšanja odkupne cene mleka pokazala, da so zzavlačevanje zboljšanja odgovorni predvsem minister za kmetija vo Thoma, predsedirik konference kmetijskih zbornic Strommer ter minister za finance Kamitz. Od več strani ie bilo poudarjeno, da rešitev obsi oječih agrarno-poltičn ih problemov nikakor ni samo v zadovoljivi ceni mleka, temveč v ureditvi številnih vprašanj, ki so nastala v zvezi s tehnično revolucijo v kmetij-n vu "n z zboljšanjem splošne življenjske ravni. Danes ne gre toliko za vprašanje kmečkega človeka kot posestnika, temveč gre za vprašanje kmečkega človeka kot delavca, ki je za svoje delo preslabo plačen. Da bo za svoje delo dosegel pravično plačo, potrebuje zaveznika. Ta zaveznik pa more biti samo delavec v drugih poklicih, n’kakor pa ne podjetnik, ki mu plače deli.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V CELOVCU
vabi na;
koncert narodnih pesmi
ki bo v nedeljo, dne 15. aprila 1956, ob 10. uri v Srednji divorani
Doma glasbe v Celovcu
Nastopajo pevski zbori slovenskih prosvetnih društev
Vstopnina 5 do 12 šilngov. Vstopnice se dobijo v predprodaji pri slovenskih prosvetnih društvih in v knjigarni »Naša, knj"ga« v Celovcu.
Tržaški Slovenci pomagajo reševati gospodarska vprašanja Trsta
Tržaški Slovenci so pred nedavnim obhajali desetlei mico obstoja svoje gospodarske organizacije »Slovenskega gospoidar-skega združenja«, v katerem je doslej združen h že okoli tisoč slovenskih podjetnikov iz najrazličnejših panog gospodarstva. Tako so v tem združenju zastopani finančniki, veletrgovci, maloproda-jalci, peki, gostilničarji, prodajalci kuriva, obrtniki, prometniki, mesarji in konzorciji odnosno zadruge.
Dosedanje delo združenja je bilo kritično pregledano in podrobno obravnavano na letnem občnem zboru SGZ, ki so ga ob desetletnici priredili v isti dvorani, v kateri so leita 1946 ustanovili pomembno us trnovo. Posebno obeležje je temu slavnostnemu občnemu zboru dala še navzočnost glavnega tajnika tržaške *rgo-vlnske zbornice dr. Addobbatija, ki je ob tej priložnost1 izjavil, da je trgovinski zbornici dobrodošlo sodelovanje Slovenskega gospodarskega; združenja pri reševanju tržaških gospodarskih vprašanj. Po--
udhril je, dli 'rgovnska zbornica pozdravlja občni zbor SGZ, katero da je z resnim in pomembnim delom pripomoglo k reševanju važnih vprašanj na. tem področju. Ob koncu ie še izrazil svoje prepričanje, da bo prišlo še db jasnejšega ozračja in s tem do tesnejšega sodelovanja, ki; da je tako p’0trebno za napredek in človeško razumevanje.
Slovensko gospodarsko združenje se je v svojem dosedanjem delovanju bavilo z vsemi perečimi vprašanji tržaškega gospodarstva in izdelalo' številne predloge za njih reši ev. Posebno pažnjo je pri tem polagalo n,a gospodarsko1 sodelovanje med Trs om in njegovim naravnim zaledjem v Jugoslaviji, medtem ko je na drugi strani stremelo za tem, da obnovi in zaščiti gospodarske pozicije tržaških Slovencev. V tej smeri bo SGZ ud v bodbče zastavilo vse svoje sile in bo; skupno z drugimi strokovnimi organizacijami v Trstu po svojih močeh prispevalo k rešitvi gospodarski h vprašanj na Tržaškem.
Praga. — 5. maja bo odpot ovala v Jugoslavijo češkoslovaška parlamen ar-na delegacija. Delegacijo, ki bo obsegala 20 članov, bo vodil predsednik ljudske skupščine. Člani delegacije bodo ostali v Jugoslaviji dvajset dni in bodo gostje Zvezne ljudske skupščine.
Kairo. — Oficirji jordanske arabske legije, ki je bila do nedavnega pod poveljstvom britanskega generala. Johna Glubba, so zahtevali, da zamenjajo angleščino, dosedanii uradni jezik legije, z arabšč no. Pričakujejo, da bo jordanska vlad'- v kratkem ustregla temu predlogu oficirskega zbora.
Dunaj. — V sredo je priredil avstrijski zunanji mirister ing. Figi slavnostni obed za dosedanjega sovje iškega veleposlanika v Avstriji Iljičova, ki ga bo zamenjal, k" kor je bilo sporočeno, bivši namestnik m nistra za zunanje zadeve Smirnov.
New York. — Ameriški tisk piše, da bo predsednik Eisenhower v letošnjem poletju obiskal Ind jo in nekatere druge države. Časopsi dodajajo, naj bi to po ovanje omogočilo ZDA povečanje njihovega vpliva v teh deželah, ki sta jih pred kratkim obiskala sovjetska državnika Bulganin in Hruščev.
Damask. — V vladnih krogih potrjujejo, dJa sta se Srija in Izrael v načelu sporazumela, o izmenjavi vojnih ujetnikov. Nista pa dosegli razumevanja za druge predloge vodje opazovalcev OZN v Pale® ini generala Burnsa o ublažitvi napetosti ob Galilejskem jezeru. Razgovor1, ki jih je imel Burns s sirskimi predstavniki, so tra jali kakih 90 minut. Burns je predlagal, naj bi sklenili sporazum o opustitvi sovražno® iL
Pariz. — 5000 vojakov iz francoske Zahodne Afrike so z letali prepeljali v Alžir. Ta kontingent se je pridružil četam, ki so sredi tega tedna pričele z ofenzivami proti alžirskim upornikom. Prav tako so ‘a teden prepeljali v Alžir dele 5. divizije, ki je bila nameščena v Zahodni Nemčiji.
Ravalpindi. — Ob razglasitvi pakistanske republike se je primerila v Ra-valpiindifu huda nesreča. Na mostu čez reko Sohan se ie med svečanostmi nabralo kakih 4000 ljudi. Zarad’ preob-težitve se je most podrl. Utonilo je 31 ljudi, 50 pa jih je bilo težje ranjenih.
Bangkog. — Ameriški zunanji minister Dulles je ob nedavnem obisku v Siamu podpisal sporazum, po katerem bodo ZDA prevzele polovico stroškov za dograditev atomskega reaktorja v Siamu. Veljal bo 750.000 dolarjev. ZDA so že dobavile Siamu 6 kg urana in so se 'udi obvezale za nadaljnje dobave. ZDA so podobne sporazume sklenile še z Japonska, s Pakistanom in s Filipini.
Tokio. — Predstavnik japonskega zunanjega ministrstva je izjavil, da pomenijo ameriške preizkušnje atomskega orožja na Tihem oceanu kršitev mednarodnega prava. Japonska vlada je izrazila nezadovoljstvo pri ameriški vladi, ki pa je 'to zavrnila. Amerika je pojasnila, da poizkusi ne bodo na. odprem morju, marveč v bližini otokov pod ameriško upravo.
Bonn. — Zapadnonemški veleposlanik v Moskvi dr. Haas je izročil sovjetskemu ministru za zunanje zadeve Molotovu listo z okoli tisoč imeni ujetnikov, o katerih v Zapadni Nemčiji domnevajo, da se še nahajajo v sovjetskem vojnem ujehništvu.
Rim. — Italijanska vlada je predložila parlamentu proračunski predlog za proračunsko leto 1956/57. Novi proračun predvideva 2.990 milijard 902 milijona lir izdatkov in! 2.671 milijard in 4 mi litine Ur dohodkov. Razlika med dohodki in izdatki znaša 319 milijard in 899 milijonov lir.
Madrid. — Izvršni sve: UNESCO bo zasedal v Madridu od 9. do 20. aprila-Na zasedanju bodo obravnavali gradivo, ki naj bo predmet prihodnje konference UNESCO, in sicer o avtorsk* pravici in kulturnih zvezah med drža-vami-članicami.
______________________™fehlnUe______
Zaključek šolskega leta v Fodravljah
Slavnostno razpoloženi so bt'li ljudje, ki so se minulo nedeljo med 9. in 10. uro zbirali na. trpežnem dvorišču k metliške šole v Podravljali. Največ jih je prišlo že z jutraniim celovškim vlakom, predvsem starši, sorodniki in znanci podira-veljskih učencev, ki so doma v Podjuni. Pa tudi z bel jaške strani je vlak pripeljal obiskovalce v Podravke., Razen tega je zavozilo pred šolo tudi več mo ocikli-stov in nekaj1 polno zasedenih osebnih avtomobilov. Kmalu je bilo vidno, da bo zaključna prireditev slovenske kmetijske šele v Podiravljah tudi letos dobro obiskana.
Čas pred' začetkom prireditve je večina došlih izkorisiila zr ogled lepih in sodobno urejenih šolskih prostorov in internata v modierno prenovljenem in razširjenem poslopju1. Tudi ogled hlevov, polnih vzorno negovanih, čistih in dobro rejenih ščetdnarjev in izdatnih mlekaric je nudil obiskovalcem zgledno sliko napredL nega in uspešnega, načina' živinoreje. Ravnatelj šole inž. Vernik in upravnik posesava inž. Nrhbar sta radevolje in gostoljubno razkazovala torišče teoretičnega in praktičnega dela podraveljske kmetijske šole, namenjene strokovnemu izobraževanju slovenske kmečke mladine naših krajev.
V prvem delu prireditve so poslušrlci dobili vpogled, v mnogostransko tvarino iz širokega kmetijsko-gospodarskega področja, ki jo je pediraveljska šola obdelala in posredovala svojim učencem v eku šolskega len. Goienci obeh letnikov sx> v obliki govorniških vaj' enako brezhibno v slovenskem in nemškem jeziku obravnavali najrazličnejša, za sodobnega kme-
želne vlade. Iz nastopov letošnjih absolventov in ostalih gojencev vidim — je dejal — da se podraveljska šola ukvarja z resnimi vprašanji sodobnega in naprednega gospodarjenja v kmetijstvu. Ko je nakazal prizadevanja dežele zlasti na področju elektrifikacije, ki naj omogoči tud racionalnejšo uporabe lesa v kmečkih gospodinjstvih in z uvedbo strojev olajša
Vabilo na zaključno prireditev v dvo-rnni Mačkove gostilne je obetalo zanimiv in vesel spored. Prireditelji so svojo obljubo tudi v polni meri izpolnili.
Po uvodni pesmi »Polje, kdo bo tebe ljubi.. .«, ki so jo gojenci ubrano zapeli pod vodstvom lanskega absolyenta Vladimirja Prušnika, je letošnji absolvent Erih Čimžar iz Čahorč pri Kotmari vesi med navzočimi v dobro zasedeni, dvor ari posebej pozdravil zastopnika koroške dežel-
Gojenci pravkar zaključenega šolskega leta v Podravljah
tovalca zanimiva in pereča vprašanja. V okrog 20 kratkih in strnjenih predavanjih o poljedelstvu, živinoreji, gozdnem gospodarstvu, prašičereji, sadjarstvu, gospodinjstvu, čebelarsl vu in drugih panogah kmeti jsko-gospodnrskega udejstvovanja so letošnji absolventi pa tudi gojenci prvega letnika pokazali plodne sadove svojega šolanja, hkrati pa so se pred zbra-
Moderno preurejeno in razširjeno poslopje slovenske kmetijske šole v Podravljah je gojencem hkrati tudi prijeten dom med šolskim letom.
delo kmečke gospodinje, ter na področju ustanavljanja kmetijskh strojnih pos aj in skupnosti, ki naj nadomestijo manjkajočo delovno s lo na kmetijah, je omenil tudi svoje lansko zagotovilo^ da se bo v deželnem finančnem odboru zavzel za finančno pomoč podraveljski šoli. Izrazil je obžalovanje, da njegova prizadevanja še niso rodila uspeha ter vnovič zagotovil, da ne bo prenehal s svojim trudom za dosego denarne pomoči podraveljski šoli iz sredstev, ki tih daje dežela kmetijski zbornici za potrebe kmetijskega šolstva.
Tud: predsednik beljaške okrajne kmečke zbornice g. S o d r t je v svojih pozdravnih besedah podčrtal svoj v* is, da je podraveljska kmetijska šola v najboljših rokah in da. posreduje svojim učencem temeljito in vsestransko strokovno izobrazbe^ naše kmečke gospodarje pa je pozval, naj skrbijo za to, da bo čim več kmečke mladine obiskovalo kmetijsko šolo sebi in gospodarstvu v koris*.
Zbornični svetnik Janko Ogris je omenil dolgoletni trud za ustanovitev strokovne šole za. slovensko kmečko mla-
ne vlade, dieželnozborsikega poslanca g. Ebnerja, predsednika beljaške okrajne kmečke zbornice g. Sodata, jugoslovanskega vicekonzula g. Devi dej a in - atašeja g. Bar-boriča ter zborničnega svetnika Janka Ogrisa.
nim občinstvom posl avili kot samozavestni in korajžni govorniki.
V svojem nagovoru je deželni poslanec g. Ebner poudaril, da ima ob zaključku šolskega leta v Podravljah že v diru-gič priložnost spregovoriti v imenu de-
dino ter podčrtal razveseljivi uspeh, ki ga je dosegla v reh letih svojega obstoja. Kakor oba predgovornika je tudi izrazil priznrnje in zahvalo učiteljskemu zboru ter izrekel absolventom šole željo, da bi s pridobljeni m znanjem uspešno pomagali (Nadaljevanje na 4. strani)
KULTURNE DROBTINE§|j
Izmenjava publikacij
Strokovnjaki iz trinajs 'h dežel, ki so se nedavno se tali v Pr rižu pod pokroviteljstvom UNESCA, so poudarili nujnost večje 'zmemjave publikacij. Strokovnjaki so UNESCU priporočili, dia ugotovi možnost: novega mednarodnega sporazuma, ki bi olaišal večjo izmenjavo publikacij. Ta vprašanj", še vedno regulira bruseljska konvencija z leta 1886, ki je osnovana na bilateralnih sporazumih. Na osnovi nasvetov strokovnjakov bi moral novi mednarodni sporazum upoštevali vse večji pomen nevhdinih publikacij. Povečana izmenjava publikacij bi morala obsegati kulturne, znanstvene in tehnične publikacije, knjige, časopise, revije, zemljevide, mikrokopije in gramofonske plošče. Sestanku so prisostvovali strokovnjaki iz Belgije. Cia, Danske, Francije, Za -hodhe Nemčije, Indije, Ir*ka. Dalije, Poljske, Sovjetske zveze, Velike Britanije, Združenih držav Amerike in Jugoslavije.
Mednarodni mladinski orkester
Na Dunaju so na pobudo prosve nega oddelka tamkajšnje občine ustanovili mednarodni mladinski orkester, kr ter ega člani so v času Mozartov’h proslav prispeli na. Dunaj. Sestavljajo ga absolventi glasbenih šol iz vse Evropa Namen orkestra je prirejanje koncertov za mladino v letošnjem Mozartovem letu.
Junijske Mozartove slavnosti na Dunaju
Kot druga počastitev Mozartovega jubileja bodo v času od 2., do 24. junija na Dunaju medim rodne slavnosti, ki jih organizira dunajsko združenje prijateljev glasbe. Program obsega tri simfonične koncerte Dunajskih filharmonikov, ki bodo na dveh koncertih izvajali izključno samo Mozartova dela, na enem pa Htydna. Dirigirala bosta Karl Bohm in E. Mai-nardli. Naslednje tri dini so na programu koncerti Berlinske filharmonije pod vodstvom Herberta v on Krajane. Program obsega dela Mozara, Brahmsa, Wagnerfa, Straussa in Beethovna. V zadnjem delu festivala bo nastopi Concertgebouw orchester iz Amsterdama pod vodstvom Eduarda van Beinuma. Izvajal bo dela Haydna, Mozarta, Stravinskega in Ravele.
Avstrijski kulturni institut v Londonu
Sredi februarja je bil v navzočnosti avstrijskega prosvetnega ministra odprt v Londonu novi avstrijski kulturni institut, katerega, naloga je, posredovati Angležem avstrijsko kulturo in umetnost. Institut ima obširno knjižnico in d’skoteko (zbirka gramofonskih plošč). Avstrijski kulturni institut v Londonu pa bo svojo dejavnost usmeril tudi v domovino in bo v okviru kulturne izmenjave organiziral v avstrijskih šolah »angleške tedne«.
Marija Janežič:	3
Doprinos koroških Slovencev
k občeslovenski književnosti in kulturi
(Iz gradiva za seminarsko nalogo)
V sredi 18. stoletja se je pojavila obširnejša bukovniška dejavnost. Raznovrstni zapiski, pisani v knjižni slovenščini z oblikami prote-stantskih piscev in narečnimi primesmi, nam Pričajo o marljivem dejanju preprostih mož ‘t ljudstva, ki so pisali brez posebnih prepo-todnih namenov. Vendar pa so tudi s tem polagali vzdrževati strnjenost slovenskega kulturnega razvoja od srednjega veka do najno-vejšega časa.
Poleg poznanih treh ljudskih pevcev Dra-bosnjaka, Andreasa in Lesičjaka je delovala na Koroškem še dolga vrsta manj pomembnih jttož. Kloštrski mlinar Luka Maurer v Pod-kloštru je sestavil leta 1754 Cerkveno pesma-TlCo z devetdesetimi pesmimi. Pesmarica po-tttem nadaljevanje protestantskih bukovnikov. Pismen laik, kmet Matija Zegar je s prevodom Antikrista opravil obširno bukovniško delo, njegov rokopis so prepisovali in razširili- Znana je tudi rokopisna knjiga preroko-'janj pod imenom Šembiljine bukve iz okolice Baškega jezera. Kakor na Koroškem so bili ukovniki na delu tudi v ostali Sloveniji.
Višek bukovniške književnosti predstavlja * svojimi obširnimi deli Andrej Schuster-Dra-0snjak. Pred Franom Kotnikom so o Dra-^osnjaku poročali Scbeinigg v Kresu, Filip
Haderlap v Miru in Trstenjak v Slovenskem gledališču. Fran Kotnik pa se je prvi znanstveno bavil z njim in je 1910. leta objavil v brošuri Beitrdge zur Volksliteratur Karntens — Sonderabdruck aus dem 60. Programme des Staatsobergymnasiums zu Klagenfurt Dra-bosnjakov življenjepis in razlago dela. Slovenski javnosti ga je isti avtor predstavil z razpravo v Časopisu za zgodovino in narodopisje leta 1913. Navdušen nad Drabosnjako-vo veličino je Oton Zupančič že čez leto dni objavil v Slovanu notico, v kateri med drugim pravi: To je tisti mož, ki je pesmi iz zemlje oral. Ne morem si pomagati, jaz bi se z Drabosnjakom se rad srečal. Duh našega duha je bil, mučil se je z življenjem, boril se je s pesmijo . . . Dva verza sem našel silna v svoji preprostosti, dva verza, kakor bi zvalil dve skali. Tu navaja Župančič dva verza iz Dra-bosnjakovega Svovenjega OBACE-ja:
Vino pije moj sovražnik noj gre prate jest,
jaz mam pa glih tui doro, da mam ano
doro viest.
V teh verzih, pravi dalje Župančič, je Dra-bosnjak velik, v njih je izražena tragika ne samo njegova, nego vsega slovenskega Korotana.
Drabosnjak je bil rojen leta 1768 pri Zgornjem ali Zvrhnjem Drabosnjaku v Kostanjški župniji nad Vrbo. Drabosnjak, poreden kmet v Korotane, kakor se je imenoval sam, plodovit ljudski pesnik, pisatelj in dramatik, je bil za svoje čase revolucionar, kakršnega tedanja doba ni trpela, zato je bil preganjan. Ljudsko izročilo pravi, da so mu konfiscirali vse knjige in spise ter ga pregnali s posestva. Kako je preživel mladost in zadnja svoja leta, kje in kdaj je umrl, nam ni znano. Živel je v burnih časih, bil je od leta 1809 do 1814 francoski podanik, baje simpatizer Francozov, vendar v njegovih delih ni najti potrdil za to. Jaka Špicar ga je v svoji ljudski igri „Drabo-senjak“ prikazal kot pravega pristaša francoskih revolucionarnih idej in mu položil na jezik tele besede: Nov val svetlobe mora priti nad nas, nov vihar, da bo razgnal staro ple-snobo, potem se bo mogoče zbudil tudi naš kmet. Težke socialne razmere tistega časa se zrcalijo v njegovem O&ACE-ju, kjer pravi ane žleht cajte smo doživeli mi, toži o slabih časih, ker žive ljudje razvratno, nemoralno, pijančujejo, pri hiši pa ni kruha ne soli, pravica je med ljudmi zaspala, brumnost se je skrila, resnice ni več itd. Drabosnjak je imel izreden dar za izražanje v rimanih verzih. S svojim sodobnikom, ljudskim pevcem Miho Andreašem, se je pogovarjal kar v rajmih. Ljudsko izročilo pravi dalje, da je nosil svoje „šrifte“ za klobukom in da je zlagal verze pri oranju. Na koncu Svovenjega OBACE-ja sam pravi: Te rajme sim naredov per moimi deli
poleti. Da je imel lastno tiskarno, kakor pripovedujejo, pa znanstveno ni dokazano. Knjige, ki jih je nedvomno mnogo prebral, si je izposojeval pri podkloštrskih protestantih. Tako je zapustil v Špangenbergovi postili iz leta 1578 edini ohranjeni rokopis z beležko Ich Andreas Schuster Ober Drabosnig HNo. 22 Lpo zahvalm za bukve da sta posodi mi je.
Drabosnjak je bukovnik višje vrste, ki prepisuje, prevaja in ustvarja. Največ zaslug si je Drabosnjak pridobil na področju slovenske ljudske dramatike na Koroškem. Prevedel in priredil je vrsto verskih iger:
Pasionsko igro,
Božično pastirsko igro,
Igro o Amanu in Esteri,
Igro o izgubljenem sinu, Egiptovskega Jožefa in Bogatega moža.
To so igre svetopisemske vsebine. V prepisih so sc ohranile prve štiri, ki so jih igrali Ko-stanjčani že za časa Drabosnjakovega življenja. Ohranile so se na koroških ljudskih odrih preko 100 let. Kakor pomenijo Linhart in njegovi prijatelji v Ljubljani začetnike slovenske umetne dramatike, tako zasluži Drabosnjak priznanje kot utemeljitelj slovenske ljudske igre. Bratko Kreft pravi o njem: Ko bo končno napisana zgodovina slovenskega gledališča in dramatike, bo moral dobiti Drabosnjak častno mesto poleg Linharta.
(Se nadaljuje)
Zaključek šolskega leta v Podravljah
(Nadaljevanje s 3. strani)	J
utrjevati obstoj našega človeka na svoji zemlji. Po ugotovitvi, da je pri deželni kme ijski zbornici naletel doslej le na gluha ušesa, je pozval navzoča zastopnika deželne vlade in okrajne zbornice, naj na odločujočih mestih posredujeta za dodelitev potrebne javne pomoči tudi podra-veljski šoli, kot so je deležne druge kmetijske šole v deželi.
V	drugem delu pr’redi ve so absolventi in gojenci poskrbeli za sproščeno razvedrilo. Z zelo preprostimi rekviziti so na orig nalen nrčin uspeli pokazati na odru dve basni Krilova v Klopčičevem prevo-du. Tudi izvedba kratke burke »Vedeže-valka« je povzročila pri gledalcih mnogo smeha in dobre volje. Za konec prireditve pa so fantje zapeli še nekaj slovenskih narodnih pesmi.
V	razgovorih, ki so se razvili po prire-dftvi, so udeleženci izražali veselje in zadovolji vo, da imajo naši kmečki ljudje sedaj možnost in priložnost za šolanje svojega naraščaja v domačem jeziku. Slišati pa so bile tudi upravičene kritike, da podraveljska šola, iz katere je izšla sedaj že druga skupina absolventov, še ni deležna subvencije iz javnih finančnih sredstev, kot jo uživajo vse nemške kmetijske šole na Koroškem. To zapostavljanje je že samo po sebi krivično, po sklenitvi državne pogodbe pa je tudi protizakonito, ker se ne sklada z njenimi predpisi, ki zagotavljalo tudi Slovencem enakopravno udeležbo pri kulturnih in upravnih ustanovah.
Oče utonil pred očmi sina
Pretresljiv primer je doživel nedavno sin lesnega (rgovca Janeza de Monte v St. Martin-Sittichu. Oče n sin sta se napotila v Alnach v Mursko dolino po lesni kupčiji. Čez reko sta morala preko mostu, ki pa je bil močno poškodovan zaradi lednih sunkov v minulih dneh. Sin je hotel oče iu še pomagati preko mostu, toda; oče je pomoč odklonil. Nenadoma pa je nesrečni oče tik pred sinom padel v Muro, ki ga je odnesla ter so ga šele drugi našli in mrtvega potegnili iz vode.
Važno opozorilo nezgodne zavaroval niče
Splošna zavarovalnica za nezgode opozarja zavarovance, kakšni škodi se izpostavljajo, če se j m nesreča primeri v alkoholiziranem stanju. Zavarovalnica opozarja, da zavarovanci, ki bi se ponesrečili v pijanosti bodisi pri delu ali na poti na delo ali od dela ter nrj službenih poteh, ne morejo računati na zakonite pravice iz socialnega zavarovanja. Izkušnja kaže, da to nezgode alkoholiziranih povečini hujšega značaja z vsemi zlemi posledicami za družino in bremeni iz javne preskrbe. Zavarovalnica svari z vsem poudarkom pred hudimi posledicami alkoholizma.
Šentjakobčan Tonči Samonik diplomiral na
dunajski univerzi
Pred dvema tednoma je na veterinarski fakulte i na dunajski univerzi diplo-m ral Tonči Samonik, domačin iz Št. Jakoba v Rožu.
Mlademu živinoadravniku k d’pl orni iskreno čestitamo! Tonči Samonik je študiral dve let’ na univerzi v Zagrebu, nato pa je študije nadaljeval na univerzi na Dunaju in končd v razmeroma kratkem času.
Na Dunaju je bil trikrat predsednik »Kluba koroških akademikov«, kjer se je z vel ko vnemo in požrtvovalnostjo uveljavljal. V svoji kolegialnos i je ob doseženem cilju povabil na proslavo vse člane Kluba ter še mnoge druge Slovence na Dunaju. V prijetni družtbnosti so na tem večeru obhajali pomembni dogodek za
slavljenca samega n za vse koroške rojake. Akademik Marko Dumpelnik je novemu veterinarju želel mnogo uspehov v njegovem poklicu. Izrazil je svoje vese-lie, da je s Tončijem spet eden koroških slovenskih in eTgentov več, ki bo s svojim znanjem lahko koristil svojemu ljudstvu. Na drugi strani pr,- je izrazil svoje obžalovanje, da je izstopil iz Kluba koroških akademikov na Dunaju, kjer so ga vedno radi imeli v svoji sredi ter bodo pogrešali njegovo sodelovanje.
Klub koroških akademikov na Dunaju ima tedensko sestnnke ter mu ie v zadnjem času tudi uspelo, da je poz vil gojenje narodne pesmi, za kar velja posebna zasluga slušatelju glasbene akademije Tonetu Feinigu, ki je doma iz Sveč.
99 procentov za 1. april
Ledince. — Bivši nacisti in drugi šovinisti se tudi pri nas ne morejo znebiti svojih starih nrvadl.i Pred kratkim so začeli kampanjo proti dvojezičnemu šolskemu pouku. Pojavil se je tudi nek profesor, da bi pomagal obuditi k življenju tiste »Windrsche«, ki so jih mogli z muko poroditi le skisani možgani. Neki premeteni celovški lisjak jih v trenutkih hudih žolčnih napadov proglaša za pohabljene mutce, da b’ zakril resnico, da jih dejr lisko sploh nikjer ni. Pri nas pod Jepo živimo vsekakor Slovenci in to že dobrih tisoč lei“. Marsikaj je medtem že propadlo, celo tisočletnega rajha ni več. Preživeli smo najhujše nasilje, vrnili smo se z vseh koncev sveta in delamo vsi, kar je dobromislečib, za prospeh vse nase obči-
ne. Nekaterim nepoboljšljivim nestrpnežem p: to očividno ni po volji.
Ni ostalo *ajno, kar je Dorfgemein-schaft skuhala v hotelu Miittagskogel. Neki Hanzeji v potu svojega obraza zbira podpise prod dvojezi čnemu pouku. Točno ni znano, če jih je že kaj nabral. Iz Pečnice je, kakor smo zvedeli, osramočen odcapljtrl brez podpisov. Verjetno pa se bodo v svojem tisku kljub temu bahavo postavili vsaj z 99 procenti, ker se držijo obi čajev, ki so bili v modi pod Hitlerjem.
Zaradi teh burk se ne razburjamo, nekateri pač hočejo imeti tudi za 1. april svojo zabavo. Veseli smo pa, da so socialisti po večini pokazali, dr. se nočejo mesiti v to> OVP-VdU-jevsko druščino.
Blato pri Pliberka
. Na Blatu je minuli teden preminula Marija Krevc, p. d. Obermanova mati v starosti 71 let. Ob udeležbi š evilnih žal-n’h gostov smo pokojno mater spremili na njeni zadnji poti na šmihelsko poko-
1 *v V
pa Lisce.
Pokojna mati je bila poštena, delavna in nad vse dobra slovenska mati. V svoji mladosti je s svojim izredno lepim aktom zelo roda prepevala v cerkvenem im prosvetnem pevskem zboru »Gorotanu«, ki ga je vodil takratni občinski tajnik Valentin Stangl. Pevski zbor »Gorotan« je slovel daleč preko meja »mihelske soseske ter je tudi gostoval v mnogih krajih in sodeloval pri različnih narodnih slavnostih. Tudi pokojna mati je gostovale z zborom, med drugim tudi z velikim uspehom v središču Koroške v Celovcu v dvorani hotela Trabesinger. Vse svoje življenje je ljubila tudi slovensko čtivo in iz tega črpala izobrazbo' in plemenito razvedrilo 'ier tudi vzore, po katerih je vzgajala svoj naraščaj. Otroci so jo zelo lju-b li, tudi sinovi od prvega moža so vedno radi prihajali domov, kakor na primer Ha.r.zi, trgovec z radioaparati in električ-
nim' potrebščinami v Celovcu. Vsi so jo radi imeli kot svojo lastno mater. Bridko pa je pokojno mater zadel udarec, ko s a ji v vojni padla dva sinova.
Neozdravljiva bolezen je dobri materi prekmalu pretrgala nit življenja. Ober-maneva. mati noj si spoči je v miru, žalostnim rejcem pa na*e odkrito sožalje!
Borovlje
V gozdu pri Pcdgori pri Borovljah se je preteklo nedeljo primerila smrtna nesreča, ki jo je pripisati mladbstn' nepremišljenosti in nesrečnemu naključju. Osemnajst letni krojaški vajenec Adolf Ši-mani je bil s še dvema dlrug ma fantoma v podgorskem gozdu, kjer so hoteli s flo-bert-pišltolo streljati ptice. Oddali so nekaj strelov, nato pa so se podali v dirugo smer. Šimani je vtaknil pištolo v žep svojega površni ka. Iz nedognanega vzroka pa se je med potjo orožje nenadoma sprožilo in projektil je prodrl skozi lice v glavo nesrečnega fanta. Hudo ranjeni fant se je namah zgrudil' in zakričal na pomoč, toda bilo je prepozno. Osi lala tovariša sta ga videla samo še umirajočega. Ko je prispela.' pomoč, ki jo je eden izmed tovarišev obvestil, je bil Šimani že mrtev.
Slovenska prosvetna zveza naznanja:
VABILO
Na velikonočni ponedeljek, 2. aprila 1956, vsi na
pevski koncert
ki bo s pričetkom ob 15. uri v gostilni pri Šercerju v Šmihelu nad Pliberkom. Nastopili bodo združeni podjunski pevski zbori SPD Železna Kapla, Št. Vid v Podjuni in iz pliberške okolice v skupnem in posameznih zborih:
Lahko pričakujemo, da bodo mladi zbori, ki so svojo pre zkušnjo že uspešno izvedli na več korxertih, navdušili in zadovoljili ljubitelje naše domače pesmi tudi v spodnjem predelu Podjune. Prisrčno va-b'mo mlade in stare iz Šmihela ter bližnje in daljne okolice na nršo prvo košnjo pomladansko prireditev s pestrim izborom naše domače pesmi!
l\a velikonočni ponedeljek vsi v Šmihel
Prazniki so dnevi veselja in sproščenja. Poleg tega, ko počiva delo, si marljive gospodinje in kuharice prizadevajo, da po možnosti obložijo mize z mnogovrstnimi dobrotami:	šunkami, klobasami, jajci,
hrenom in poticami.
Posebno ob taki priložnosti pa si zaželimo še drugega užitka, ki spada v področje kulture in umetnosti. Žel'mo si kulturnega užitka in hvaležni smo onim, ki si z napori in idealizmom pr’zadevajo, da ga nam posredujejo. Lepo pei je je na primer užitek in brana za duha in srce, ki človeka plemeniti in dv:ga k dobrota in lepoti.
Zaradi tega smo se odločili, da bomo šli na tem področju n:še koroške zemlje na velikonočni ponedeljek vsi v Šmihel in napolnili dvorano pri Šercerju, da spet prisluhnemo naši domači samorasli narodni pesm".
Na pevski koncert bomo šli brez razlike vsi. Pesem, naša ljudska ume most, nam govori vsem umljiv jezik, zbližuje srca in blaži medsebojne n-z,prti je. Kjer ljub'jo petje, tam so dobri ljudje in sovražnosti se razblinjajo v nič.
V tem je veliki pomen kulturne dejavnosti pri vseh narodih in uspešen doprinos k lepšemu medsebojnemu sožitju. V tem smislu služi temu lepemu cilju tudi udejstvovanje naših pevskih zborov na Koroškem.
Na pevskem koncertu se bomo srečali prav vsi, stari in mladi iz Šmihela, iz vseh okoliških vasi!
saassos
Petek, 30. marec: Velijki petek Sobota, 31. marec: Velika sobota Nedelja, 1. april: Velika noč Ponedeljek, 2. april: Velikonoč. poned. Torek, 3. april: Rihard Sreda, 4. april: Izidor Četrtek, 5. april: Vincencij
Vsem članom in širokemu krogu prijateljev, ki jim je s svojim neumornim delom pomagal, sporočamo žalostno vest, da je danes ponoči umri naš predsednik gospod
msgr, Valentin Podgorc
stolni kanonik
Njegove zasluge za uspešni razvoj naše zadruge od leta 1895 do zadnjega dneva njegovega življenja so neminljive in vsem zadružnikom svetal vzor.
Vabimo vse odbornike, člane in prijatelje na pogreb našega priljubljenega predsednika, ki bo v soboto, 31. marca 1956, ob 10. uri v celovški stolnici.
Celovec, 29. marca 1956
Hranilnica in posojilnica Celovec r. z. z n. j.
Danes ponoči je nepričakovano umrl v sanatoriju v Celovcu gospod
msgr. Valentin Podgorc
stolni kanonik
Z njim izgubimo koroški Slovenci velikega moža. Široko je bilo njegovo dolgoletno delo med našim ljudstvom.
Za slovensko zadružništvo na Koroškem si je prelat msgr. Valentin Podgorc z ustanovitvijo prve blagovne zadruge v Sinči vesi, kot ustanovitelj in branilec samostojne zadružne centrale po prvi svetovni vojhi in kot njen dolgoletni odbornik pridobil trajne zasluge. Do zadnjega dne svojega 90-leinega življenja je delal v naših vrstah.
Celovec, 29. marca 1956
Slava in čast njegovemu spominu!
Zveza slovenskih zadrug v Celovcu r. z. z o. j.
CUmJkeiL tida pijete.
PREMETENI ZMIKAVT
Ko je bil jeseni škorec zapusti naše kraje, je ostalo njegova stanovnnje prazno. To je seveda kaj kmalu opazil vrabček, ki je že zdavnaj želel stanova l v udobnem stanovanju. Tedaj je prišel zanj ugodni čas. Nastanil se je v hišici, n: nosi še nekaj slame in perja vanjo in se tako pripravil za zimo. Vso zimo je sanjal tod in premišljeval, kako bo spomladi s svojo ženo vrabuljo zvalil mla dl če-vrabiče. Tako je v mrzlih dneh sanjaril 'er od časa do časa šel na dvorišče po hrano. Točno je vedel, kdaj je Petrčkova mamica krmila kokpši ini takoj se je zapletel mednje in pridno luščil zrnje. Prav zadovoljen je bil s takim življenjem, saj mu v hišici ni bilo prehuda. Le včasih je začivkal, a kmalu je zopet izgnil.
Pomlad ga je kar prehitela. E>a je vigredi res že prišla v deželo, mu je nekega jutra naznanila črna glava, ki je pokukala skozi okroglo odprtino v notranjo«' hišice. Zaspani vrabček se je trka prestrašil, da mu je za trenutek pošla sapa in nekaj trenutkov ni vedel, kaj naj napravi. Črna glava se je umaknila. Vrabček je izkoristil ta tlrenutek : n planil /skozi odprtino na prosto, da bi si od' zunaj ogledal črno pošast, ki se ga je predrznila tako zgoda j motiti.
»Oh, saj to je škorec,« je vrabček žalostno začivkal. Slabo vest je imel. Škorec — zamorec se je bi namreč vrnil iz toplih krajev, ker je zaslutil, dfo je pri nas nastopila pomlad Zopet se je hotel naseliti v hišici, ki jo je preteklo leto zapusti. Hiše pa si ni lastil samo škorec, marveč tudi vrabček* Vnel se je srdit boj med obema neenako močnima naspro nikoma. Podila in poskakovala sta od veje na vejo, letala po zraku, zopet v hišico, od tu na vejo, zraven pa tako kričala, da sta vzbujala pozornost in so se ozirali nanju I'Tudje in živali.
Vroči boj se je končal z zmago črnega »velikana«, česar je bil Petrček silno vesel, saj je očka napravil hišico za škorce, ne pa za vrabčke.
Ves srdit je poraženi vrabček začel iskati novega bivališča. Nekajkrat je še pogledal v hišico, a vedno je sedel v njej škorec. Jezno je začivkal čiv — čiv in se za vedno umaknil.
Naselil se je na podstrešju gospodarske-
Ali že veste, da . . .
•	•. je Dojransko jezero najbolj bogato rib od vseh ostalih jezer v Jugoslaviji?
•	•. pošiljajo vse zvezde na zemljo toliko toplote, kolikor bi je dala prižgana sveča na razdaljo 100 metrov?
ga poslopja, kjer je z vrabuljo napravil , gnezdo in razširil svoj Z'irod. Zopet je postal vesel. Vedno ga je bilo slišati v družbi svoj h sovrstnikov. Z glasnim čiv — čivom so vsakomur jasno povedali, da so oni gospodarji, saj jih niti zima ne prežene v topile kraje, zvesti ostanejo vedno svoj' domovini.
Škorec pa je ‘udi prignal svojo družico. Začela sta čistiti hišico ter nositi novo, čsto gnezdo. Ob sončnem vremenu je škorec sedel pred hišico, žgolel lepe pesmice, njegovo perje pri se je v vseh barvah prelivalo v pomladnem soncu.
Andrej
Živel je nekoč zmikavt, ukradel je če-dro in pri tem so ga ujeli. Sedaj je čepel v zaporu in premišljeval, kako bi pobegnil — ampak čuvaji so preteto dobro pazili! Nekega dne je pomoJedoval, naj ga peljejo h kralju.
»Hočeš biti sprejet pri njem?« ga je vprašrl stražnik.
»Da, imam dragocenost, katero bi mu rad izročil.«
»Po kaj prihajaš?« vpraša kralj’.
»Vaši visoko« i bi rad podaril dragocenost« — pri teh besed: h privleče iz bisage majhno, v papir zavito škatlico. Kralj jo odpre:
gevoreče DREVO
Nekoč je šel lovec v gozd. Izgubil se je in prišel do velikega jezera. Iz jezera se je dvignil ogromen zmaj in dejal možu: »Nikar me ne ustreli!«
Mož je prestrašen zakričal:
»Požrl me boš, če te ne ustrelim!«
»Ne bom te, ne, le pusti me priti do sebe. Glej, za menoj prihaja drug zmaj, ki me hoče požreti. Tega ustreli! Meri v belo liso na njegovih prsih.«
Prihrumel je drugi zmaj. Lovec je ustrel i v belo' liso in zmaj je poginil. Tedaj je šel prvi zm:j k drugemu in ga požrl. Potem je prosil lovca, naj sede na njegov hrbet. Toda lovec se ni upal.
Mož se je ustrašil, se vrgel na kolena in zajokal, toda zmrj mu je rekel:
»Nikar ne jokaj, nared 1 te bom za zelo pametnega.«
Tedaj je lovec odjenjal jokati in postal zelo pameten.
Šel je domov in dejal braom:
»Osedlajte konje, odšli bomo v gozd po skledo zlata.«
Šli so v gozd, hodih pol dneva in bratje so vprašali:
»Zakaj si nas, tepec, zvab'1 tukaj sem?«
Tedaj je nad njimi zašumelo veliko drevo:
»Pod mojimi koreninami leži zlata skleda.«
Bra"je so izgrebli zlato skledo, jo odnesli domov in ko so ji dvignili pokrov, je bila skleda zvrhana cekinov.
Nato so šli bra je v gozd in posekali drevo. In drevo jim je reklo:
»Stešite iz mene podboje za hišna vrata.«
Naredili so, kar jim je ukazalo govoreče drevo. In po hlevih so se množili konji in krave in nikoli jim ni zmanjkalo kruha v shrambi.
Finska pravljica
»To je vendar čisto navadna hruškina pečka!«
»Hruškina pečka je,« prizna zmikavt, »toda ne vsakdanja. To je dragocenost: kdor jo vsadi bere zlate hruške.«
»Zakaj je pa nisi sam vsadil?« zanima kralja.
»Ne brez vzroka, Le neomadeževani ljudje, ki niso kradli rli poneverjali, jo smejo vsaditi, sicer rodi le navadne. Ker sem pač 'at, nima pomena, da bi jo vsadil. Prinesel sem jo Vašemu Visokorodju, kajti Vaše Veličanstvo gotovo ni še nikoli poneverjalo ali celo kradlo.«
»Ne, ne, to ne gre« — de kralj. Kot majhen deček je nekoč materi smuknil denar.
Zmikavt je predlagal državnega tajmka:
»Ne, ne« — se je branil državni tajnik. Jemal je podkupnino in pouradničil vsakogar, ki mu je dal dovolj cvenka. Klor mu ni dal denarja, kljub vsem zaslugam nikoli ni zasedel uradniškega mesti.
Zm kavt je predlagrl generala:
»Ne, ne« — se je upiral general. Kadar je namreč šel na boj, je vedno prikril polovico vojaške mezde. Razen tega se je pršil z junaštvi, ki jih ni sam izvršil.
Zmikavt je predlagal okrajnega načelnika:
»Ne, ne« — se je otepal. Nikoli namreč ni povpraševal o pravici ali krivici, temveč le: je dennr ali ni denarja. Kdior mu je dal denarja, je imel vedno prav.
Zdaj je predlagal zmikavt upravnika jetnišnice:
»Ne, ne« — je ta odmahnil z roko. Pri vsakem zločincu, ki so mu ga poslali, se je namreč zanimal, če ima še denar. Če ga je imel, ni slabo ravnal z njim, če pa je bil brez njega, mu je tenka predla.
Vedno znova je zmikavt koga predlagal, toda nihče ni hotel vsaditi hruškine pečke. Tedaj se je pričel glasno smejati:
»Vi poneverjate;, vi kradete, roda vas ne vtaknejo v ječo. Jaz sem zmaknil samo cedro; ali naj zato sedim v zaporu?«
Kralj mu ni vedel n'česar odgovoriti, zato ga je izpustil.
Kitajska pravljica
Pijfc naša vina iz senčne Dalmacije
DINGAČ, DALMATINSKO (rdeče), MIŠTELA, PROŠEK
»Le sedi! Odnesel te bom.« In lovec je sedel.
»Komaj pe' vrst imava do vasi,« je dejal zmaj. »Naj ti puhnem v usta!«
Veletrgovina z vinom
Sreznilt & Gt>
CELOVEC, V i k t r i n g e r s t r asse 5, tel. 22-51
Kot bi trenil, sta se obe dekleiti spre-tnenili. Pričeli Sta begati v vežo, v kuhinjo, pa spet v sobo'; vmes kratki pogovori z Molinarom, dogovarjanje, morda celo mešetarjenje. Kmalu sta obe izginili. »Se povrneva!« je v naglici rekla ti-5ta, ki je bila Mariu všeč. Nazaj pa ju ni bilo. — Mario je zamahnil z roko in z vsem telesom, z živahno kretnjo južnja-hov, kakršne Miloš ni nikdar opazil pri vvo1 j i h rojakih. »Moram se ji prihodnjič maščevati,« se je spet spomnil dekleta.
Čez kako uro je Miloš zvedel, da ko-ionelo že kramlja z lepo damo iz Ljub-bane.
Sam pa je odšel k šefu pisarne, kapetanu. Machiju. Našel ga je v sobici, ki je mla polna oficirjev in tako zadimljena, da spočetka sploh ni ničesar razločil. Šele čez je vstala pred njim jasna podoba .. . Y °fcadju na steni velik zemljevid Evrope ln Severne Afrike. Na mizi steklenice ru-ma in slivovke, ogorki, razmetani po pepelniku in okrog njega ter »zemljevidi« 'z ra*htih pijač. Miloš je na najbližji ste-
klenici opazil celo žig tvrdke iz njegove domovine! Cantalupo stoji razkoračen ob stenskem zemljevidu, v rokah stiska in krivi kratko leseno paličico. Nato: velike, določne kretnje, paličica šviga po zemljevidu: do Stalingrada in čez Kavkaz, do Kaira in v Arabijo; zemljevid je premajhen, paličica pleše po' steni, kjer naj bi bila vsa Azija, in kjer se bodo v razlagalčevi vizionarnosti stisnile velike klešče. Molinaro je občudujoče gledal Cantalupa. Machi pa je buljil v zemljevid. Njegova debela, velika glava je bila kakor jajce, poteze na obrazu so že davno izginile, zalite v masti. Cantalupo je segel po kozarcu. Takrat so se Miloševe in njegove oči prvič srečale: Miloš je stal pri vratih, s posmehom v očeh, mržnjo je skril. Cantalupo je opazil vse in mu vrnil mrzli pogled, ki je Miloša porazil.
»Naročeni spiski,« je rekel Miloš in stopil k Machiju z veliko mapo internirancev, ki so bili obrtniki.
Nato je naglo odšel. Goltal je nevoljo in strah, ker se Je bil izdal Cantalupu. Šele ko se je srečal s kapucinom Brunom, ki se je sprehajal po dvorišču, je pozabil na Cantalupa. Bruna so pred nekaj dnevi dodelili kampu. Bil je majhen, droben, v kretnjah plašen kakor zajček, a v srcu vroč. Neprestano teka med barakami in komando, se prikrade v taborišče, se ustavlja med interniranci in jim govori o fronti, o njihovih tegobah,
o narodu, ki je suženj, a bo zmagovit, ker zna trpeti. Vse je v metaforah, nedogovorjenih stavkih in nedokončanih mislih. »O, kaj vse bi vam jaz še povedal, če bi smel!« Zakaj so ga poslali sem? Ker je Slovenec in zna slovenski? Doma je iz Beneške Slovenije. Je morda izzivač? Ni mogoče. Vse govori sam od sebe in ne išče izjav in informacij. Tudi kurat, ki pravi, da je najprej fašist, nato šele duhovnik, se rad približuje ljudem, toda ta izvablja iz njih izjave, jih kliče k spovedi, zlasti fante iz mladinske barake, in jih tam sprašuje, kdo je komunist.. . Interniranec Nikolaj, umetnik slikar, je v svoji skicirki narisal Bruna, kako kleči, ves zamaknjen v molitvi, v naročju pa stiska otročička. Ves v dolgi halji, bose noge z močnimi prsti, zamaknjeni obraz uprt v otroka. Ob sliki pa skope, previdne besede:
»Beguncem
daj
spet priti v rojstni
kraj.«
Popoldne je Miloš govoril s tenentejem Paaom. To srečanje je bilo pravzaprav najvažnejše. S Paaom sta se poznala že iz kampa. V devetnajsti je bil velik, črn, močan bosanec. Paa ga je imel rad in nekajkrat se je celo sprehajal z njim po kampu. Nekega dne so poklicali Miloša,
da bi jima bil za tolmača. Paa je spraševal Bosanca: »Koliko pojeste v civilu?« Bosanec je slikovito pripovedoval in oba sta se od srca nasmejala. Paa mu je včasih prinesel velik kos kruha in sira. — Ko je tenente zagledal Miloša na komandi, ga je prijazno pogledoval s svojimi velikimi ognjenimi očmi. Paa je bil lepotec: podolgovatega obraza, močnih ustnic, izrazitih črnih oči; temni, veliki kodri so mu silili izpod kape. Kadar je včasih — visok in močan — šel čez kampo, so se številne oči obračale za njim: odločnim, zamišljenim južnjakom. »Kdo ve, kaj se skriva za temi črnimi kodri.« — Zdaj sta stala sredi dvorišča. Barake so se kuhale v popoldanski vročini. Vsepovsod mir. Paa pripoveduje Milošu zadevo s sadjem. Milošu je bila stvar znana. Povedal mu jo je kapo prve barake; skorajda preveč zavzet in prijazen mu je razlagal: »Danes so jo alpinci skupili. Prišlo je več voz sadja, pa so alpinci hoteli, da bi ga prodali samo njim, toda kolonelb (prizvok spoštovanja zaščitniku!) je odločil: ,Ne! Komunisti so tudi ljudje! Pol in pol!’ Vse upiranje alpincev je bilo bob ob steno!« — In zdaj govori Paa o isti stvari. Štefan mu je rekel, da je Paa antifašist, ki se drži izročil taktnosti in človečnosti. V resnici kot brez volje izpolnjuje povelja.
»Kaj je pravzaprav s tem sadjem?« je naivno vprašal Miloš.
»Papežev nuncij pride v kratkem r
Sol na lase
Pomlad na vrtu
Cele tedne smo zaradi mraza skrivale lase pod volnenimi rutami in kučmami. Ves ta čas niso dobile lasne koreninice skoraj nič svežega zraka, zato ni čudno, če postanejo lasje ob koncu hladnega letnega časa s renasti, rahlo mastni in j'h je tudi težko oblikovati v frizuro.
Zato je skrajni čas, da zagotovimo svojim lasem pomlajevalno kuro. Storimo to prej, kot se bodo začeli lasje sekat' in celo izpadati. Zelo poživljc joče vpl va masaža lasišča. Še najbolj je ta postopek podoben trkanju po glavi. Vse prste obeh rok z izjemo palcev položimo s konicami na lasišče ter rahlo premikamo kožo sem in tja. Priporočljivo je poprej lasišče natreti z dobro lasno vodo. Ta nega je potrebna vsak večer.
Brž ko nam vreme dovoljuje, ošče .krmo lase pri odprtem oknu v vseh smereh.
Majhne čarovnije v kuhinji
Pecilnega praska v pecivu ne bomo okusil', če snegu iz beljakov primešamo malce jelenove soli.
Rozine za pecivo povaljamo v sladkorju in moki pa bodo ostale lepo okrogle.
Ko lupimo jabolka za kompot, Jih *a-koj polaga jmo v kis in ne bodo postala rjavkasta.
Da bomo povsem lahko in lepo rezale svež kruh, namoč:mo pred rezan Tem kruha nož v vrelo vodlo in ga hitro obrišimo.
Da se nam kruh ali potica ne bo premočno zapekla v pečici, jo pokrijemo s papirjem, ki smo ga namazali z oljem ali maslom.
Umazana jajčka. Kuhana jajca, s katerih ni izginila umazanija niti med kuhanjem, očistimo tako, dr odrgnemo madeže s kisom ali soljo. Pred kuhanjem jih ni priporočljivo čist id, ker se rada strejo.
Kako ločimo surovo jajce od kuhanega? Če zavrrmo na mizi jajce okoli osi, se kuhano jajce vrti mnogo hitreje kot surovo.
Jajčna peciva bodo mnogo rahlejša, če pripravljeno tekočino vrelo vlijemo preko moke in jajc in hitro dobro premešamo.
Izboljšanje jajčnih omak in krem. Če jih pripravljamo nad ogljem, se kaj rade sesirijo., Če se nam je to primerilo, jim takoj primešamo noževo konico jedilne sode in hitro 'ter dobro mešajmo. Soda se v jedi ne bo okusila.
Kozarce za vkuhavanje pomivamo v vroči vodi, v kateri smo raztopile salicil, jih splaknemo in ne brišemo, temveč jih poveznemo na čisto krpo.
Pri tem pa moramo paziti, da ščetkamo predvsem v smeri, k' je nasprotna običajni legi las. Tudi sprehod b-ez pokrivala pospešuje krvrJ obtok. Lasie bodo že po nekaj dineh znatno lepši, bolj sveži.
Preizkušeno pomlajevalno sredstvo za lasišče ie jajčn' rumenjak. Z njim masiramo lasišče oliko časa, da se nam začne pod prsd peniti. Peno pustimo na laseh nekaj minut, nato pa jo izperemo z mlačno vodo.
Dekletn iz francoske Normandiie slo-v'jo po svetu kot ženske z izredno lepimi lasmi. Pri njih ie navada, da si lase oplaknejo s petršiljno vodo. Petršli skuhajo, počakaio, da se primerno ohladi, nato ga odcedijo ini si z vodo krepko masirajo lasišče.
Priporočljiva je tudi kura; z oljem. Vsakih štiri na »st dni s' masiramo lasišče z do-, brim oliem, in sicer dan poprej, kot si nameravamo umri lase. Najbolje bo, če opravimo to reč zvečer, da olje vso noč deluje na lasišče. Seveda moramo nataknit’ čepico rli si glavo zaviti v ruto, da ne bomo umazale zglavnikov. Zjutraj si potem operemo lase z dobrim šamponom in j'h oplaknemo z vodo, ki smo ji prilili kisa-
Če imnte »od zime utrujene lase«, si lahko pomagate z nemastnim šamponom. Če tega ni pri roki, sezite z roko globoko v solnico :n si — dobesedno prosim — potresi He sol na lase. Rahlo masirajte, potem lezite počez na posteljo in sicer za nekaj časa na trebuhu, nato na hrbtu, vedno pa tako, da vam glava visi nekoliko navzdol. Medtem krepko šče Jsajte lase v vseh smereh. Ko boste po tej »kuri« vstali, se boste čud li: vaši lasje se bodo svetili lepše kot kdajkoli poprej.
Po os~ri zimi si žel'mo tople pomladi in dela na vrtu. Pa tudi nekatere zele-njadnice je treba spraviti emprej v zemljo, dr bomo že ob koncu aprila imeli prve pridelke.
V jeseni predelano zemljo, ki jo je letos dobro zrahljal hudi mraz, bomo samo z grabljami zravnali in že je pripravljena za setev. Najprej pripravimo najbolj sončne gredice, na katere posejemo mesečno redkvico. Korenček in čebulo posejemo na gred! ce, ki smo jih zanje določili v kolobarju. Korenček sejemo v vrste po 25 cm narazen in po možnosti potlačimo nasev s tlačno desko. Čebulo lahko sejemo na široko ali v vrste. Razen tega lahko sejemo še petršilj, črno kore-
nje, špinačo, solato in sad'mo česen, če-bulček in amerikanski kozjak, šalo ko in Srt h.
V	zaprto gredo sejemo za solato redkvico, parad žnike, papriko, zeleno cvetačo, kolerab'co in zgodnji ohrovt.
Kapusnicam in solati ugaja predvsem sveži zrak, paradižnik in paprika pa se razvijata v vlažnem in toplem zraku. V zaprto gredio ne sejemo nikdar pregosto, zlasti če smo že lani zapazili padavico sadik.
V	tem času sadimo tudi rabarbaro, okrasne trajnice in vrtnice. V tem času lahko razmnožimo s potaknjenci japonsko kutino in vrtnice vzpenjalke. Potaknjence režemo spodaj tik pod očesom, potikamo pa jih nekoliko poševno.
Spomladno presajanje lončnic
Ko mine zima, pričnejo lončnice močno odganjati, zlasti če j'h imamo na toplem. Mnoge izmed njih je treba tudi presadi d. Pelargonije, fuksije, peturije, begonije, škmicelj, asparagus, primule in vodenke presajamo vsako leto, asipidistre, palme, kakteje, praproti, sobno lipo itd. pa po potrebi vsako drugo rili tretje leto.
Bodljikave kakteje presajamo 'oko, da primemo nadzemni diel z večkrat prepognjen m časopisnim papirjem. Močno preraslo grudo z lesenim klinom zrahljamo in odstranimo odvečne dele.i Pri pelargonijah in fuksijah in vodenkrh, ki jim tud: nadzemne dele ustrezna prikrajšamo, odstranimo vso staro zemljo in večino mlajših korenin. Palme, kaktete, ciklame in praproti terjajo posebno mešanico raznih vrst zemlje, ki jo dobimo piri vrtnarju. Pelargonije in razne enoletnice pa
prav dobro uspevajo v dobro obdelani peščeni kompostnici, ki jo običajna imamo sami.
Zemlja za presajanje naj bo primemo vlažna, ne pa mokra ali suha. Mokro zemlja je najbolj nevarna, ker rastlino nepro-dušno zapacamo vanjo. Tudi glede izb:re lončkov moramo biti previdni. Z velikim loncem rastlini ne bomo ustregli, ker se zemlja v njem prehitro skisa, rastlina pa počasi shira. Posebno občutljive za velike lonce so pelargonije. Presajena lončnica naj bo natančno v sredini lončka in, ne globlje, kakor je bila v starem loncu. Lesene čebrice pred presajanjem od znotraj ožgemo, da so trpežnejš1. Ne smemo pa jih maza li s karbolinejem ali katranom. ker bi rastline propadle.
Koliko pranj prenese perilo
ZDRAVSTVENI KOTIČEK
Hemoroidi in njih zdravljenje
Zunanji hemoroidni vozli, se pravi razširjene vene, so na meji med1 kožo in sluznico. Navadno povzročajo ti vozli hud srbež zaradi katarja sluznice in ekcema okoli zadlnjka. Včasih so vzrok tudi hujšim bolečinam. Če se pa vozli ranijo, počijo pri iztrebljenju, posebno pri trdovratni zapeki, povzročajo lahko tudi večje ai’i manjše krvavitve, ki imajo v hujših primerih za posledica malokrvnost.
Večkrat se pri vnetju, ki ga spremljajo hude bolečine, otekline in povečana telesna temperatura,, vozli tudi lahko zgnoje in se vname vezivno tkivo okoli danke.
Kako zdravimo? Potrebna je predvsem ureditev iztrebljanja. Škodljivo je uživanje različnih močnih začimb. Hemoroidni vozli se često pojavljajo pri ljudeh, ki mnogo sedijo. Zato je treba poskrbeti pri
vseh poklicih, ki zahtevajo stalno sedenje, za zadostno gibanje in telovadbo. Pri vnetju hemoroidnih vozlov mora bolnik mirno ležati v postelji im na vnete vozle pokigati hladne obkladke. Nadalje se za zdravljenje uporabljajo razne svečke in mas i s sredstvi proti bolečinam in vnetju.
Kadiar hemoroidni vozli niso vneti, si pri zdravljenju pomagamo z vbrizgavanji raznih sredstev, ki povzroče, da se vozli skrčijo in zlepijo. Če pa vozli po izločanju krvavijo ali če močno izstopajo iz črevesja, jih operativno odstranimo.
Nujno potrebno pa je, da v vsakem primeru zdravnik pregleda sluznico danke, ker se lahko za bolečinami in krvavitvami skrivajo novotvorbe.
Brž ko se hemoroidni vozli pojavijo znova, se posvetujte z zdravnikom, kaj vam je ukreniti.
V Švici so ugotovili, da prenese rjuha 150 do 180 pranj, brisača 100 do 150 pranja osebno perilo 60 do 80 pranj, perilo iz umetne svile pa le 30 do 40 pranj. Izračunali so tudi, da izdajo Švicarji za obnovo perila vsako leto 80 do 90 milijonov frankov, da bi pa lahko prihranili tretjino te vsote, če bi s perilom pravilno ravnali in bi ga ne prali s sredstvi, ki vsebujejo ostre belilne pripomočke.
PRAKTIČNI NASVETI
Snežno belo perilo dobiš, če nasuješ ▼ vodo za pranje prest čistega boraksa. Perilo bo tudi dosti lepše, če kuhaš z njim nekaj koščkov olupljene limone. Prav tako so tudi odlično sredstva za beljenje prerija jajčne lupine, katerim je treba odstraniti kožico in jih dobro stolči. Zavij jih v krpico in daj v vrelo vodo, kjer kuhaš perilo.
V kotlu ne bomo nikoli imeli kadaver če položimo vanj košček marmorja, ki potegne nase vse apno, kar ga je v vodi.
kam po. Interniranci pa so že čisto izstradani. Zato jim zdaj na hitro roko prodajajo sadje, ki je bilo namenjeno alpincem.«
Tenente je stal zravnan kot vedno, samo govoril je tiše in tako, da so njegove besede segle samo dlo Miloša. Ta bi ga rad vprašal še kaj več o nuncijevem obisku, toda Štefanovo opozorilo ga je zadržalo. »Naj sam pove, kolikor hoče.«
»Preveč izdajalcev je med vami. Težka je borba s tolikimi izdajalci... Zdaj iščejo pet vaših ljudi, ki da so tu pod tujimi imeni. Vsak dan kličejo Glavača na komando in ga sprašujejo, ali jih je že odkril.«
Takrat je Miloš opazil-, da ju izza dežurne barake opazuje Cantalupo. O te njegove vražje zelene oči!
Miloševe misli so se pričele zapletati. Nenadno je zaspal. Naenkrat pa se je spe' prebudil. Zazdelo se mu je, kakor da ga je vrgel iz sna močan hrup. »Prihajajo pome? Cantalupo, Machi, Glavač. Zgrabili me bodo...« Napeto prisluškuje. Baraka je mirna. Samo na sosednjem pogradu nekdo nalahno smrči. Počasi se privzet’gne in se opre na komolce: povsod pogradi, v deke zavita telesa, majhna, mirna. Pomirja se: »O saj ni nič... Nič.« Pa le še opazuje in prisluškuje: »Moram posluša*!, da se prepričam, ali res ni nič!«
Dalj kot so mu čuti na preži, bolj se poleg a vznemirjenost in pritisk strahu.
Pri vhodu zabobnijo težki koraki. Velike, močne svetilke; dolge laške puške z bajoneti. Telesa pod dekami se zganejo, Miloš vztrepeče in potegne odejo čez glavo. Koraki se z ropotom bližajo, kakor da bi šel kamion naravnost nadenj... Koraki se spet oddaljujejo in končna izgubijo. Zopet popolna tišina. Miloš pogleda na uro. Polnoč je. Nočna patrulja je obšla baraka.
M loš se spet privzdigne: telesa pod dekami se obračajo v snu, vzdihujejo in mrmrajo. Potem pa jih spet objame mir. O ganljivi prizor enoličnih, neznat h teles, privezanih na te pograde in barake!
Nekaj metrov stran je nekoga pograbil močan kašelj. Prekladal se je in sedel na ležišče. Spet ga je začel daviti kašelj. Vstal je, se ogrnil in zapus il barako. Na ležišču zraven kašljajočega pa je mirno spal razvpiti konfident Glavač. Miloš se je spomnil vsega: včeraj opoldne so bde barake razvrščene pred kotli. Vsi so nestrpno čakali, da da Machi znak za začetek. Toda Machi je to pot čakal. Stal je kakor lipov bog pred osrednjim kotlom. Še z bičem ni zamahn‘1. Trebuh mu je še bolj kot navadno izstopal, iksaste noge so se še bolj usločile. Njegova poza je bila znamenje za nekaj posebnega, kar se bo vsak čas zgodilo. Ko so se pred kotli že davno zbrali zadnji zamudniki, j’e Ma-
chi na široko odiprl usta: »Glavač! Glar vač! Glavač!« Vpil je kakor sraka: čudno in po tuje, ker takih imen pač v Italiji ne poznajo. Za Mach'jem so povzeli še kapi barak: »Glavač! Glavač!« Glavač se je pognal iz devetnajste naravnost k Machi-ju. »Mastno in gosto za gospoda Glavača!« je ukazal Machi. Tisoči so vse to gledali in čakali, dokler ni cmrljeni konfident — zravnan, nagel in malce nervozen — odnesel polne gavete riža z mastnimi kolobarčki na vrhu. »Glavaču vsak dan tako porcijo. Najboljšo!« je Machi vnovič naročal kuharju in kapu devetnajste. — »Morda Machi razkrinkava Glavača,« je tiho zabrundal Miloš. »Ah, kaj! Vestno je izpolnil kolonelov ukaz! Bedak!« je tedaj zamahnil z roko njegov sosed Poženel.
Miloš se zdaj ozre po Poženelu, ki spi zraven njega: razgrnil se je, sij oddaljene žarnice mu osvetljuje obraz, ki je kakor voščen. »Kolika življenja dajejo temu obrazu njegove velike rjave oči, ki so zdaj zaprte!« S'avec Poženel je bil Milošev stari znanec iz Ljubljane: Še pred vojno mu je nosil tekste protirežimskih leskov, ki jih je Poženel na pol naskrivaj stavil. — V kampu mu je bil Poženel nadvse drag: V devetnajst je imel malo znancev, in zlasri v prvih dneh taboriščnega življenja ga je stavčeva navzočnost vlekla iz osamljenost in praznote, ki je nevidno silila vanj. Poleg tega je Poženel,
petdesetletni možak, za Miloša izkušen kot malokdo. Š'udent Miloš zna na pamet Marksa in Engelsa, ki sta mu že v sedmi gimnaziji pogasila žejo po tistih perečih resnicah, ki mu jih do-lej filozofija, književnost in sociologija niso nudile. Ampak v vsakdanjem metežu ljudi in dogodkov se počuti kakor da bi bil na plavajočem otoku . . . Pozna smer reke, ne pa njenih struj, globin, muh, vrtincev, skalovja, ki se je kakor prežeč zalezovalec potuhnilo pod valovi. Čutil je vse to. Rad se je naslonil na, Poženela, da bi bolje, enoviteje dojemal življenje. O I'ali Janih je čital marsikaj: o njihovih tegobah, o revoluciji, ki je po prvi vojni kakor cekin ležala na cesti, o skritem pas'irskem rogu borcev za zemljo, o trenju med Can-talupi in koloneli. Toda danes na komandi... Z obupom je spoznaval, da svoji nalogi ni kos. Vse se mu je zavozlalo. —•
Komaj se je vrnil s komande, že je navrtal Poženela kakor rudar premogovno okno. Ho el si je popolnoma razjasniti kolonela. Zakaj ga mnogi vojaki in kara-binjeri cenijo? Zakaj velja celo pri nekaterih v kampu za njihovega zaščitnika? Zakaj se po ure in ure pomenkuje s tremi ruskimi ujetniki, ki so zaprti v posebnem prostoru, z dvojno žico ločenem od Slovencev. Zakaj je Glavač njegov stalni gost? Zakaj, zakaj?
(Se nadaljuje)

NAPREDNIH GOSPODARJEV
UREJUJE SEKRETARIAT SLOVENSKE KMEČKE ZVEZE
§cspcdar/cn/c s jpv&Tbivalmmi gczdcv/
Glavna razlika med kmetijstvom in gozdarstvom je v tem, da prvo z obdelovanjem, or: njem, gnojenjem itd. ustvarja pogoje za rast kulturnih (kmetijskih) rastlin, medi em ko se gozdar naslanja na naravne sile takšne, kakršne so. Če prenehamo obdelovrti njivo, tedaj na njej ne ho več žito, krompir ali druga kmetijska ras 1 na, marveč bo prevladoval plevel, trava ali grmovje in gozdno drevje. Če pa gozd prepustimo samemu sebi, tedaj bo drevje še nadalje raslo. Gozd bo ostal gozd, ker je to oblika rastlinstva v naših krajih.
Sodobno gozdarsko znanost zanima vprašanje, kakšni so bili gozdovi tedaj, ko človek ni vplival na njih razvoj. Dandanes je ugotovljeno, da so v pragozdovih na majhnih površinah pomeš' na drevesa raznih s arosti. Kadar se je podrlo kakšno drevo zaradi starost’ ali viharja, je na praznini zraslo drugo drevje; to je bilo seveda mlajše od sosednega. Lahko bi rekli, da je narava sama prebirala. Zato je pragozd nekoliko vzor, kako naj gospodarimo v prebiralnem gozdu.
Toda narave ne smemo slepo posnemati! Človek mora gospodariti drugače!
Prva in najpomembnejša razlika je v tem, da ne pustimo, da drevesa propadajo Zaradi starosti in raznih bolezni. Brž ko |e drevo doseglo takšno velikost, da prirastek začne pojemat", ne smemo več čakati, da bi ga dokončno uničila mrčes in gniloba, temveč ga posekamo, dokler je les še zdrav in uporaben. Ni pa dovolj, da posekamo prestaro, slabo raščeno in tnanj vredno drevje, temveč moramo hkrati pomagati tistm drevesnim vrš am ut tistim posameznim drevesom, ki jih želimo imeti v gozdu.
Preb ralni način gospodarjenja si težko Zamislimo brez jelke. Glavna prednost jedke je v tem, da lahko dalj časa živi v senci, ko pa pride do svetlobe, se začne hitro razvijati. Med našimi domačimi gozdnimi vrstami ima jelka največji prirastek. Nekdaj je bila jelovina nekoliko cenejša od *nrekovine. Zato so v naših krajih po-sPeševali smreko na škodo jelke. Danda-®*s razlike v ceni ni več. Smreka pa tudi ^ triko primerna za preb'ralni način gospodar jen ja. Če živi dalj časa v senci, si Teč ne opomore.
Izmed listavcev so najpomembnejši sestavni del prebiralnega gozda: bukev in ujeni spremljevalci, zasti javor. Listavci dajejo nekoliko manjše denarne dohodke. Toda v gozdu so po rebni, ker gnojijo s pvojim listjem gozdno zemljo- Naravnim 'n gozdarskim pogojem najbolj ustreza, ^ ima prebiralni gozd v gorskih legah okrog polovico jelovine, po četrtino pa Smreke in bukve. Drevesne vrste, ki zahtevajo za reden razvoj mnogo svetlobe, na. primer hrast, jesen, bor itd, so manj primerne za prebiralni način.
, Podlaga prebiralnega načina gospodarjenja je v tem, da vse gospodarske in gno-Jkvene smotre lahko dosežemo s pravilno sečnjo., Ko posekamo katero koli dre-vo, omogočimo večji pristop svetlobe sosednim drevesom, ki ostanejo. Za'o moramo pri prebiralni sečnji skrbeti, da bodo Povečanega dotoka svetlobe deležna rista *epo raščena drevesa, ki jim želimo poma-p‘i, da bi sc kar najhitreje razvila in dala največji prirastek.
V prebiralnem gozdu niso potrebna pogozdovanja, če smo pravilno gospodarili.
bi se gozd trajno, nenehno obnavljal, moramo skrbeti, da se naravni mlaj ne za-miŠi zaradi predolgega zasenčenja, in popadku zagotoviti toliko svetlobe, koli-*°r je potrebno za reden razvoj.
Mnogi naši prebiralni gozdovi so oči-
11 dokaz, da njihovi gospodarji razumeli kako je 'reba prebirati. Poznajo tako rokoe vsako drevo, opazujejo njegov razsoj in — če je potrebno — pravočasno Pomagajo ali posekajo pos"mezno drevo, ^ tako olajšajo rast boljšim drevesom.
Vendar to še ni vse. Skrbimo za to, da 00 dal gozd kolikor mogoče največji pri-lon"!	hi ima lesne zaloge komaj
,	m'! na hektar, prirašča manj kot po-
rco od gozda, ki ima 300 m* za-f°8e- (Seveda, če je drevje v prvem 11 drugem gozdu enako zdravo.) Če varčuješ in s tem povečaš lesno od 100 na 300 m3, se bo tudi pri-astck povečal nad polovico. Če pa pove-
čaš lesno zalogo od 300 na 400 m3, se pri-ras ek poveča zelo malo ali nič. Pri določeni lesni zalog ncmreč gozd najlepše prirašča, se najlaže pomlajuje in daje največje dohodke. Za naše razmere računamo, da je najugodnejša lesna zaloga med 250 do 350 m3 nr hektar. Seveda je to različno. Prav zato je nujno potrebno, dla uredimo gospodarstvo nko, da ugotovimo, koliko gozd prirašča.
Švicarji gospodarijo v gozdu po tako imenovan' kontrolni metodi. Prednost tega načina je, da omogočr natančno ugotovitev prirastka. S tem je hkrati omogočeno, da ugotavljamo posledice posameznih gospodarskih ukrepov. Prav v 'em je bistvo vsakega razumnega gospodarjenje, da s’ namreč ustvari pogoje za pravilno presojo koristi ali škode od’ posameznih ukrepov.
Postopek je zelo preprost. Če n. pr. letos izmerimo določeno gozdno parcelo in izračunamo lesno zalogo ter to čez deset let ponovimo, bodo razlike dveh meri'ev pokazale, koliko je gozd med tem časom prirasel. Denimo, da smo leta 1930 na hektarju namerili 200 m3 lesne zaloge, čez deset let pa 240 m3. To pomen-, da je 40 m3 prirastka ali povprečno 4 m3 na leto. Če smo pa medtem posekali 10 m3, prištejemo to k prirastku, *orej bi znršal prirastek 50 m3. Če bi posekah med leti 1950 do 1960 na tej parceli 80 m3, bi pri ponovni meritvi ne bilo 200 m3 zaloge, temveč približno 140 m*. Zaloga bi se zmanjšala za 60 m3, čeprav bi posekali 80 m3. To pomeni, da je na tej parceli pri-
raslo v desetih le ih 20 m3 rli samo polovica količine po prvem primeru.
Kako naj si kmečki posestnik uredi sodobno, načrtno gospodarjenje po »kontrol n’ metodi«?
Predvsem si mora vsak posestnik urediti meje svojih gozdov in jih trajno ter vidno zaznamovati. Če je gozdna posest večja, naj gozd razdeli na oddelke, ki merijo 5 do 10 ha. Meje takšne notrmje raz-del tve je treba potegniti ob poteh, jarkih ali podobnih stalnih mej n h znamenjih. Ko so meje zaznamovane, izmerimo lesno zalogo. To storimo tako, da "zmerimo premer drevja 1.3 m nad zemljo in tudi nekaj drevesnih višin. Na podlr gi teh podatkov poiščemo na tablicah ali tiskan h razpredelnicah te-lesnino (kubaturo) posameznih dreves.
Ko imamo izračunano lesno zalogo, je najpomembnejše, da zapisujemo nat-nko vsak posek med dlvema splošnima meritvama. Zapišemo le"o poseka, drevesno vrsto in premer v višini 1.3 m pri vsakem posekanem drevesu. Ko bo minilo deset let ali manj, bomo s pomočjo prav tistih tablic, s katerimi smo izračunali lesno zalogo stoječega drevja, izračunali *u-di kubaturo posekanega drevja in tako omogočili natančen izračun prirastka.
Gospodarstva z gozdovi, ne bomo mogli pravilno uredit-, če ne bomo poznali gozdne površine, lesne zaloge in prirastka. Če pa imamo vse te poda ke, lahko tudi pravilno sklepamo, kaj smemo od gozda zahtevati in pričakovati.
Dr. inž. Rudolf Pipcn
Posojila in subvencije za kmelijsbe stroje
Kmet jsko ministrstvo bo letos iz ERP-sredstev podeljevalo posojila za nakup priključkov k traktorju. Namen te akcije je pospešiti polno mehanizacijo poljske-ga dela. Posojila bo mogoče dobi i za vse priključke k traktorju vključno hidravlike, ki so za polno uporabnost traktorja pri poljskem delu potrebni, nadrlje za tro-silce hlevskega gno’a na pogoni preko priključne gredi (Zapfvelle), kr se lahko uporabljajo tudi kot priklopni voz, za nakladalne naprave pri trak Pr ju in za baterije za parjenje krompir ja (Kartoffeidiampf-kolonne).
Posojila bodo dajali do dveh tretjin nakupne cene proti 5 °/o obresti. Vrniti bo posojilo treba v teku 5 let, začenši z le-•om 1958. Izbira firm za nakup pr ključkov je prosta. Prošnje je: treba vložiti neposredno pr’ okrajni kmečki zbornici najpozneje db 30. junija, t. 1. Dočim za posojila do 15.000 š l. jamči okrajna kmečka zbornica, bodo posojila nad 15.000 šil. podelili samo prati jamstvu in vpisu dolga na kmetijo.
Za opremo gorskih kmetij z Vrvnim vlačilom in priključki (plug, brana) pa se proti prošnji, ki jo je treba do 31. julija r. 1. vlažiti pri okrajni kmečki zbornici, dajejo subvencije v višini 30 °/o nakupne cene. Po odobreni subvenciji se ta izplača pod pogojem, da se račun predloži najpozneje do 31. decembra t. 1. okrajni kmečki zbornici.
Csbvbimo in ppipraviiMc dober semenski krompir
Po naših vaseh se pridelek krompirja razlikuje od kmeta do kmeia. Eden ga pridela 300 in več metrskih stotov po hektarju, drugi samo 150 q, tretji pa še manj. Krompir pa zahteva največ ročnega dlelr in zato je njegovo pridelovanje rentabilno le, če znaša pridelek vsaj deset-kra no seme. Tak pridelek lahko povsod dosežemo, ker je krompir v bistvu skromna rastlina, ki ne stavi na zemljo in vreme posebn h zahtev. Če ga pa ne dosežemo, je vzrok vedno iskati v slabem semenju. Ali je seme dobro ali slabo, na gomoljih le deloma ugotovimo, veliko bolj pove to rastlina junija in julija. Navzkc temu pa je prav, če se tudi sedaj pomladi nekoliko pomudimo pri krompirju, ki je določen za seme.
Krompirjevi gomolji začno po določenem času mirovanja kaliti. V tem pogledu so krompirjeve sorte zelo različne. Nekarere, zla s i rane sorte, poženejo ka-liče že zelo zgodaj, že nekaj mesecev po izkopu, dočim dlruge dolgo časa mirujejo. Rast kaličev podpira toplo- a. Čim toplejša je klet, tem hitreje kali krompir. V temnem prostoru zrastejo n? gomoljih zelo dolge in brezbarvne kali. Zanimivo pa je, če gomolje prenesemo v svet el in nekoliko topel prostor (10 do 15° C), da odženejo- kratke, močne in barvaste kali-če. Kaliči so lahko različno obarvani, kar odvisi od sorte. Ena sorta ima samo eno barvo kaličev: rdečkasto, vijoličasto, mo drevi joličasto h id. Vzrok, da so kaliči kratki in barvasti, je svetloba. Ta namreč ovira rast kaličev dočim jo tema pospešuje. Čim bolj so gomolji osvetljeni, tem močnejša je barva kaličev.
Kljub močni osvetlitvi gomoljev se zgodi, da poženejo nekateri gomolji skoraj brezbarvne ih zelo tanke, tako imenovane nitaste kaliče. Taki gomolji so bolni in se ne dajo pozdraviti, zato niso porab-ni za seme, rudi če jih Še tako osvetlimo. Seveda ne smemo nitavih gomoljev zamenjati z gomolji, ki 'so bili v temi ali so bili premalo' osvetljeni in so zaradi tega pognali daljše kali, ki n:so obarvane, so pa skoraj za svinčnik debele, le da so zelo nežne in se pri saditvi polomijo.
Vendar kratek, močan in obarvan ka-lič še ni popolnoma, zanesljiv znak za zdravje semenskih gomoljev. Važno je, na kakšni rastlini je zrasel tak gomolj. Če je bila tudi rastlina, na kateri je zrasel krompir, popolnoma zdrava in je pred izkopom niso okužile listne uši, ki prenašajo nevarne virusne bolezni, smo lahko prepričani, da bo iz takega gomolja, pa četudi je droban:, zrasla zdrava in rodovi* na rastlina. Seveda je seme moralo biti spravljeno v zračni in primerno hladni kleti.
Debelost semenskega gomolja torej ni bistveno važna za: uspešno rast, temveč je važno poreklo semena. V hribovitih krajih z vetrovno lego se uši in različne krompirjeve bolezni le težko razvijajo, zaradi tega so taki kraji znani po dobrem semenskem krompirju.
Glede debelos i semenskega krompirja naj pojasnimo še to, da so semenski gomolji lahko zelo drobni, težki le 3 do 4 dlkg, če so le zanesljivo od zdravih rastlin in če pridejo v dobro pripravljeno, zagnojeno in primerno vlažno zemljo. V semenskem gomolju je namreč rezervna
hrana in vlaga za prve dni življenja nove rastline. Čim slabša je zemlja, v katero sadimo krompir in čim bolj je zemlja suha, tem večji naj bi bil semenski gomolj, ker je v takem gomolju več rezervne hrane in vode. Čim ras lina napravi lastne korenine in zelene lište, lahko samostojno živi in ji je rezervna hrana odveč. Ker pa ne moremo natančno presoditi, kolika rezervne hrane bo rastlina porabila, pa priporočamo, naj semenski gomolji ne bodo premajhni. Semenski kos ali gomolj naj bi bil po naših izkušnjah težak okoli 5 dlo 7 dkg.
ZVEZA^LOVENSKm ZADRUG MW±u4<L-------------
Kaj je prinesel dunajski velesejem novega?
Letošnji dunajski velesejem je bil v znar priklopi normalnemu ali tudi enoosnemu menju vsesplošne modernizacije in meha- trakorju. Plug ima sedež s katerega ose-nizacije vseh petnog industrije, obrtni štva, ba polaga krompir ali peso v nastalo kmetijs va in gospodinjstva. Podal je ver- brazdo, ki jo potem dve navpično po-no sliko našega časa, v katerem ne odlb- stavljeni plošči zakrijeta z zemljo. Krom-ča več le dvoje delavnih rok o dosegu pir rli pesa pride tako v dobro rahljano boljšega življenja, temveč predvsem do- in enakomerno globoko zemljo, kar bro in moderno urejen obrat. Samo be- omogoča dobro rast. žen pogled po razstavišču je pokazal, ka- Posebno zanimivo je bilo tudi za vzor ko mehanizacija že posega v najmanjše postavljeno moderno gospodarsko poslop-delovne obrate in nadomestuje sorazmer- je. Tam je bila prikazana koristnost dvi-
no drago človeško delovno silo. Na vsakem koraku je bilo opaziti stremljenje po olajšavi, če že ne nadomestitvi ročnega dela s kakim orodjem odnosno strojem. Preveč bi bilo govoriti: o vseh novih ali vsaj izpopolnjenih strojih, ki so bili razstavljeni. Pri vseh pa je bila opaziti težnja po čimbolj mnogostranski uporabnosti. Gotovo, da si mali kmet ne more nabaviti vseh modernih strojev, vendar so •udi zanj na. razpolago stroji, ki v malem vršijo dela, kot njihovi večji sovrstniki. Tako je bilo mogoče videti od navadnega obračalnega pluga, brane in kultivatorja preko enostavnih mlatilnic in mlinov za zdrob do konjskih kosilnic, grabelj in obračalnikov za seno ter vrš o drugega najrazličnejšega orodja vse, kar je namenjeno- 'udi »malemu človeku«.
Predvsem stopajo v ospredje takozvani univerzalni stroji, ki združujejo funkcijo motorne kosilnice, pluga, osipalnika, iz-ruvača za krompir, kultivatorja, in še vrs O drugih. Uporabljajo se -tudi k‘ot vlačilci za vozove, obračalnike za seno, kot brana in -sejalni stroj. Z montažo jerme-nice se jim lahko priklopijo mlini, slamoreznice, razne črpalke na. motorni pogon in tako naprej. Za sajenje krompirja in pese so predvajali neke vrste plug, ki se
gala za spravljanje sena na -skedenj in gnoja iz hleva. Pri tem je bilo videti koliko človeške delovne sile je mogoče prihraniti s tako napravo. Veselje je bilo tudi s opiti v moderni živinski hlev, kjer je bil red, ki bi si ga želel vsak gospodar — k temu pa svetel, zračen in čist prostor. Na drugem mestu je bil postavljen odprti hlev, kjer se živina lahko prosto giblje in ni otvežena. Tak hlev je priporočljiv posebno v žitarodnih krajih, kjer je dosti slame na razpolago. Tam se vsak dan nastelje s slamo, nastali gnoj se izprazni le dvakrat na leto. Pri tem se doseže prvovrstni gnoj, po drugi strani pa ni potrebno posebnega gnojišča-. Posebej je bila prikazana tudi uspešna uporaba umetnih cevi 'v naprednem gospodarstvu. O njihovi kvaliteti in uporabi smo že pisal-. Tukaj bi ho teli le še ponovno poudariti, dla pri vseh napeljavah mislite na te cevi: videli boste, koliko enostavnejša so inštalacijska dela tudi pri najbolj težavnih napeljavah!
Pri obilici pregledanega vam težko priporočamo izdelek baš neke firme. To končno nudi ni naš namen. Kat diasedaj vam hočemo tudi v bodoče le nekako približati in op" seti poljedelsko orodje in stroje, medtem ko izbira preostane vam samim.
Za 26 šilingov v Benetke in nazaj I
Da, samo toliko stane gorivo na osebo za to vožnjo z novim
Steyr-Fiat-600-Multipla
Najnovejši model tega v nad 130.000 komadih uveljavljenega Steyr-Fiata 600
4 vrata — 6 sedežev — 1.75 m2 tovorne prostornine — 350 kg tovorne zmogljivosti — toplovodno-zračna kurjava — ročično okno — poraba bencina okoli 6 I / 100 km — zavarovalnina in davki šil. 688.— letno največja brzina 90 km na uro — 21.5 PS
Cena: 4 — 5-sedežen šil. 31.500 ..................... 6-sedežen šil. 32.500
Prosim, zagotovite si s hitrim naročilom ugoden dobavni čas
Z nasveti vam rado ustreže deželno zastopstvo
Thomas Bohrer
Klagenfurt - Celovec Villacherstrasse 29
RAiDilO PROGRAM
GRADBENO PODJETJE
za stavbena in inženirska dela
Dipl. ing. RUDOLF MOSER
CELOVEC — KLAGENFURT Ehrenhausnerstrasse 7, tel. 56-28
Fvanz Schnabl
trgovina z lesom, furnirji in lesnimi ploščami CELOVEC — KLAGENFURT
Bahnhofstrasse 38 B / Tel. 48-86
Obiščite v Cetovcu
Prvovrstni obed in večerja po na j nižjih cenah
Ogal kolodvorske ceste (Bahnhofstrasse) Avtobusna po Staja (Autobahnhof)
MAX KROBATH* Wwe.
Pečarski mojster
CELOVEC — KLAGENFURT
Pfarrplatz 2
METALLBUCHSTABEN
Aluminium poliert
patiniert-elofex
Schilder - Brisker
CELOVEC - KLAGENFURT
Villacher Ring 19, tel. 4425 & 39471
RADIO CELOVEC
Poročila dnevno: 5.45, 6.45, 7.45. 12.30, 17.00, 19.45, 22.00.
Sobo'a, 31. marec:
5.50 Oddaja za kmete — 7.55 A. Drabos-njak: Komedija od celiga grenkiga trpljenja ino smrti Jezusa Kristusa našiga ljubiga gospoda (slov.) — 9.50 Sveti križ (slov) — 11.45 Oddaja za podeželje — 14.30 Pozdrav nate — 18.30 Velikonočni običaji na Koroškem (slov.) — 19.45 Velikonočni zvonovi iz Avstrije — 20.10 Večerni koncert.
Nedeljo, 1. april:
6.20 Nedelja na planini — 7.25 S pesmijo pozdravljamo in voščimo (slov.) — 8.00 Velikonočno petje — 8.20 Oddaja za kmete — 9.10 Zabavni koncert — 11.05 Veselo petje, veselo igranje — 13.45 Iz domovine — 14.30 Pozdrav nate — 16.30 Otroška ura — 17.00 Najboljše za vaše goste — 19.00 Športna poročila — 20.00 „Seviljski brivec", opera v dveh aktih.
Ponedeljek, 2. april:
6.20 Vesela glasba in napevi — 7.20 Po dolinah in planinah naša pesem se glasi (slov.)
—	9.10 Poskočne melodije — 11.05 V vseh tonih — 13.45 Pomlad v domovini — 14.30 Pozdrav nate — 17.00 Plesna glasba ob petih — 18.00 Velikonočne legende — 20.00 Dunajski sladkorčki v novih ovitkih — Veseli večer — 21.00 Melodije in ritmi.
Torek, 3. april:
5.50 Oddaja za kmete — 6.05 Pestri zvoki
—	7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 8.45 Medicinski problemi od danes — 9.00 Pozdrav
nate — 10.10 Gospodinjski magacin — 11.00 Veselo razpoloženi dopoldne — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.02 Pestro mešano —
14.00	Poročila, objave. Zdravniški vedež (slov.) — 15.30 Oddaja za žene — 16.35 Znanje za vse — 20.10 „Anakreon“, opera.
Srecfa, 4. april:
5.50 Oddaja za kmete — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 8.45 Iz ženskega sveta — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin — 11.00 Dobro razpoloženi dopoldne — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.02 Pestro mešano — 14.00 Poročila, objave. Arije iz znanih oper; pojejo solisti ljubljanske opere (slov.) — 18.45 Veseli godci — 20.10 Pošta vabi.
Četrtek, 5. april:
5.50 Oddaja za kmete — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 8.45 Avstrijci v inozemstvu — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin — 11.00 Dobro razpoloženi dopoldne — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.02 Pestro mešano — 14.00 Poročila, objave. Kulturni pregled — 15.30 Oddaja za žene — 16.35 Znanje za vse — 20.10 Lovska ura.
Petek, 6. april:
5.50 Oddaja za kmete — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 8.45 Domovina in čas —
9.00	Pozdrav nate — 10.00 Gospodinjski magacin — 11.00 Dobro razpoloženi dopoldne — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.02 Pestro mešano — 14.00 Poročila, objave. Mlada setev (slov.) — 16.35 Znanje za vse — 18.45 K‘k je bou pa k‘k je še kej.. . (slov.) ’ — 20.10 Prometni kavalir.
LINOLEJ
TELON
GUMA
_	..	_ .	STRAGULA
Orasch s Erben
Celovec - Klagenfurt, 8. Maistrasse6/Tel.56-38
Hans Harlander & Sobne
Sanitarne naprave— centralne kurjave CELOVEC — KLAGENFURT
Villacherstrasse 4, Tel. 26-62
j rOeJiU iHdlkcuu}i'njL p fuzmke / H A N S W ERNI G
3
Blagajne in stroji Celovec - Klagenfurt, Paulitschgasse 13 in Heiligengeistplatz 10
A I o is C a v i o I a
tapetnik in dekorater CELOVEC — KLAGENFURT Karfreitsrrasse 13 / Tel. 39-5-41
N E D E L K O
KLAGENFURT — CELOVEC 3. Maistrasse 11
Blago za pohištvo, gradi
za žimnice, umetno blago, plastika, tapetniške potrebščine, tekači, preproge itd.
Bencin, dizel-olje, motorno olje, vse vrste strojnega olja in mazilnih maščob
v najboljši kvaliteti
FRANZ RUMVVOLF
uvoz mineralnih olj
Celovec- Klagenfurt
Slauderhaus Tel. 37-77, 37-78
KLIŠARNA
ROMAN RITTER
CELOVEC - KLAGENFURT
BURGGASSE 8 - TELEFON 21-08
Enodnevne piščance
pasme: Leghorn, Italijanke, RhodeIMnder, New Hampshire, Barred-Rocks, Withe-Rocks, kakor gosje piščance in piščance indljank oddajamo vsako sredo in četrtek
Farma perutnine in valilnica
,,£lblh€>f** CELOVEC - KLAGENFURT Auer von Welsbachstrasse 17
Vesele velikonočne praznike želi
Jakob
Kirchheimer in sin
pleskar in soboslikar
VRBA — V E L D E N
telefon 664
Lakiranje avtomobilov
tapeciranje avtomobilov prevleke za avtomobile plahte za avtomobile
v vsakovrstni izdelavi
Georg Steiner
CELOVEC — KLAGENFURT
V6lkermarkter Ring 6 / Tel. 52-46, uatan. 1890
L L O Y D
4 0 0 in 6 0 0
Autohaus J. RIVA „,	„
Celovec — Klagenfurt Najstarejša Lloyd-delavnica Rosentaler Strasse 17 Velika zaloga nadomestnih delov	Telefon 31-91
4 Topieile:
1.	Rirsaruuswahl — iiber 100 Ausstattungen
2.	Die besten und billigsten Mobel Osterreichs Hartholzschlafzinimer von S 4400.—
3.	Ratenzahlung ohne Aufschlag, ohne Zinsen
4.	Zustellung trei Haus mit eigenem Spezialauto GROSSTE AUSWAHL IN:
Polstermobeln, Teppichen, Matratzen; Vorhangstoffe zu sehr maligen Preisen
„Das Haus d t r guten Mobel"
KARL STADLER
KLAGENFURT THEATERGASSE 4
S W-M 0 B E L-V E R K AU FS STE LLE
Kostcnlosc Bcratung durch cigencn Architekten!
(wsw)
Gradimo:
naprave stranskih telefonskih postaj naprave električnih ur
elektro-akustične naprave kino-naprave
svetlobne signalne naprave za hotele
zaščitne naprave proti streli
SIEMENS & HALSKE
GES. M. B. H.
VVIENER SCHWACHSTR0M VVERKE
Klagenfurt, Benertiktinerplatz 10
Najzanesljiveje rastoče jabolčno drevesce kupite v drevesnici Ing. Marko Polzer, pd. Lazar, pošta Št. Vid — St. Veit im Jauntal
3
'VsetH naiim (ui^mulaejn p/U reti e tielikomrem pa z d ra m !	PL A OH S X O F F E
Celovec — Klagenfurt