BUENOS AIRES, 13. FEBRUARJA (FEBRERO) 1958 Ano (Leto) XVI (11) No. (Štev.) 7. Volitve v Argentini 23. februarja bo argentinski narod izbral može, ki bodo vodili njegovo u- sodo prihodnjih šest let. Ta dan pred¬ stavlja zadnje poglavje v vrsti ukre¬ pov, določil in odredb, ki naj vso Ar¬ gentino pripeljejo na pot resnične de¬ mokracije v svobodi: ta dan pa je tu¬ di uresničenje besede, ki so jo revolu¬ cionarni voditelji iz leta 1955 dali svoje¬ mu narodu; tedaj so se slovesno za¬ vezali in to kasneje neštetokrat ponovi¬ li, da bodo narodu omogočili absolutno svobodne volitve, dopustili popolno svo¬ bodo v predvolilni borbi in po oprav¬ ljenih formalnostih predali oblast demo¬ kratično izvoljenim predstavnikom na¬ roda. Od septembra 1955 do februarja 1958 je časovno kratka pot. Vsekakor pa ni bila tako kratka, da se v tem času ne bi mogle organizirati stranke, da ne bi moglo izhajati vsakovrstno časopisje, da ne bilo mogoče organizirati shodov in zborovanj: v tem kratkem obdobju je poleg tradicionalnih strank zrastlo pre¬ cej novih formacij, v tem času je na vsa¬ kem vogalu nešteto prodajalcev časopi¬ sov in revij ponujalo mimoidočim vse mogoče tednike, pamflete in brošure, ki niso ravno bile solidarne z revolucionar¬ no vlado, v tem času končno je skoraj da za vsakim plotom čivkal politični a- gitator. Revolucionarna vlada je s svo¬ jim zadržanjem tako dokazala, da ji je resnično do tega, da se narod politično sprosti in izživi v politični borbi, ki jo je zadnja desetletja tako pogrešal. Ar¬ gentinec namreč silno ljubi svobodo, svobodo v zasebnem in javnem življenju zato bodo sedanji volilci, čeprav jih je demokratični razvoj po letu 1955 vča¬ sih presenečal, včasih vzradostil, 23. fe¬ bruarja dali dušica svojemu hrepenenju po svobodi. In naj bodo rezultati ka¬ kršni koli, v zgodovini bo ostalo zapi¬ sano, da so na svobodnih volitvah, ki jih jim je omogočila revolucionarna vla¬ da, prosto, brez slehernega nasilja iz¬ brali može zaupanja, še tisti zadnji šla- ger, ki je pri južnoameriških volitvah tako pogosto v rabi, češ da so pri štetju goljufali ali pa rezultate poneverili, bo to pot izgubil svojo zakoreninjenost, kajti revolucionarna vlada je povabila predstavnike drugih držav, da kontroli¬ rajo volitve na sam volilni dan kakor tu¬ di kasneje. Slovenci v Argentini bomo ta dan pro¬ sili Najvišjega, da bi spremljal volilce pri oddajanju volilnih listkov, spremljal tako, da bodo prav in narodu koristno izvolili može, ki bodo svoje ljudstvo zna¬ li voditi naprej v srečno in lepo bodoč¬ nost: v svobodi, služeč resnici in pravi¬ ci. Slovenci v Argentini pa se bomo ta dan spomnili tudi volitev, ki se priprav¬ ljajo v sedanji komunistični Jugoslavi¬ ji. Marca bodo tamkaj narodi Jugoslavi¬ je volili; volili tako, kakor so pred dve¬ ma mescema v Venezueli ali prejšnji te¬ den v Paraguaju: postavljeni bodo pred dejstvo enotne liste, na kateri bodo mr¬ golela vsakovrstva imena, za njimi pa bo stalo budno oko KP in OZNE. Na¬ mesto političnih svoboščin, ki bi jih na¬ rodi Jugoslavije morali uživati v duhu Atlantske karte, namesto predvolilne kampanje, je jug. kom. vlada tik pred vo¬ litvami vprizorila proces proti Krekiču, Stran jakoviču, žujeviču in Pavloviču, možem, ki so ustanovili samo nek maj¬ hen komite socialističnega značaja. Tak strah je na vsem lepem prevzel Ranko- viča in Kardelja, da bi takih komitejev utegnilo nastati več, ako prvega ne za¬ dušita v terorju, da se nista pomišlja¬ la niti trenutek, ko sta te može postavi¬ la pred sodišče, kaj bo k temu reklo sve¬ tovno mnenje: bolj kot odmev v svetu jih je skrbel obstoj na oblasti, bolj kot dobrobit narodov jim je bila sveta komunistične stvar, po kateri nihče dru¬ gi razen KP ne sme politično dihati. Volitve v FLRJ bodo zato popolnoma različne od argentinskih: tamkaj teror in v naprej fabricirani poslanci in sena¬ torji kimavci, tukaj svoboda in popolna neznanka o bodočih predstavnikih. Svet bo sodil ene in druge volitve: tako kot bodo argentinske šle v zgodovino kot nova afirmacija resnične demokracije v svobodi, bodo jugoslovanske samo ena farsa več v dolgi vrsti političnih nasil- Vojnn nevarnost v severni Afriki Med Francijo in Tunisom je v soboto prišlo skoro do izbruha vojne, ko so francoski bombniki, ki jih je Francija dobila od USA za uporabo v sklopu NATO obrambnih sil za Zapadno Evro¬ po, nad eno uro bombardirali tuniško vas Sakiet Siai Youssef na meji med Tunisom in Alžirom. Z bombami so po¬ bili 75 ljudi, ranili pa nad 80. Vas,, ki šteje 1800 prebivalcev, je popolnoma porušena. Z bombami so zadeli tudi vo¬ zila Rdečega križa. Francozi so poslali bombnike nad vas, da bi se maščevali nad Tunisom, ker da ščiti alžirske upornike in jim dovoljuje svoboden prehod alžirsko-tuniške meje. Izgovor za bombniški napad pa je bilo streljanje protiletalskega topništva na francoska letala, ki so letela ob meji. Predsednik Burgiba je takoj sklical iz¬ redno sejo vlade, na kateri je izjavil, da “Tunis sicer še ni v vojni s Francijo, moremo pa smatrati, da ta francoski na¬ pad pomeni začetek sovražnosti. Trudili se bomo še za mir in verujemo v mir.” Prav tako je Burgiba objavil, da bodo morale vse francoske čete, ki so še v Tunisu, zapustiti deželo v najkrajšem času, prav tako pa bodo morale izpraz¬ niti veliko sredozemsko pomorsko opo¬ rišče v Bizerti. Odpoklical je tuniškega veleposlanika iz Pariza in sporočil fran¬ coski vladi, da “francosko-tuniški od¬ nosi niso in ne morejo bifi. .več normal¬ ni.” Pariška vlada pa je pozvala na po¬ svet svojega veleposlanika v Tunisu. V nedeljo je tuniška vlada obtožila Francijo, zaradi bombniškega napada pri ZN in zahtevala sklicanje seje Var¬ nostnega sveta te organizacije. V Washingtonu in Londonu zaskrb¬ ljeno gledajo na vojno nevarnost v se¬ verni Afriki. Ugotavljajo, da postaja položaj prav tako nevaren, kakor je bil v času anglo-francoskega vdora v Egipt. Ugotavljajo tudi, da Francozi izgubljajo glavo v krčeviti borbi za ohranitev svo¬ jega razpadajočega imperija. Tuniška vlada je sporočila v Washing- ton, da so Francozi uporabili ameriške bombnike za napad na obmejno vas in izrazila upanje, da bo Washington pod- vzel korake, da Francija orožja, ki ga je dobila za obrambo Evrope pred so¬ vjeti, ne bo več uporabljajo za izključ¬ no lastne koristi. Francija je tudi v NATO zaradi takih postopkov povzro¬ čila veliko nezadovoljstvo, ker je poteg¬ nila večino svojih čet, namenjenih za NATO, v Severno Afriko proti alžir¬ skim upornikom. Predvidevajo tudi ne¬ varnost naslonitve Tunisa, na sovjetski blok ali vsaj k novi Združeni Arabiji, če ne bodo v Washingtonu in Londonu za¬ ustavili francoskih brezupnih vojaških in političnih izpadov v severni Afriki. Tuniško časopisje je v nedeljo prvikrat po osamosvojitvi dežele izpod franco¬ skega gospodstva objavljalo zahtevo po takojšnjem odhodu francoskih čet iz Tu- niza in začelo trditi, da “tuniška vlada nima več izbirati, na katero stran naj se nasloni v svoji borbi za osamosvoji¬ tev vse severne Afrike.” ŠEST MILIJONOV ROMARJEV I V LURDU Nad sto tisoč romarjev je do torka prišlo v Lurd, da počasti nebeško kra¬ ljico Marijo ob stoletnici Njenega pri¬ kazovanja revni Bernardki Soubirous. Lurd je postal letos kraj največjega romanja v tem stoletju. Tekom leta ra¬ čunajo, da bo šlo skozi Lurd nad šest milijonov romarjev. Že do nedelje, 9. t. m., so bili vsi hoteli in prenočišča v Lurdu zasedeni. V lurških hotelih je prostora za največ 40.000 gostov. Vsi, ki so prišli v ponedeljek in torek, so se morali nastaniti po okoliških vaseh. Središčna točka romanja je lurška votlina, kjer se je 11. februarja 1858 14 letni pastirici Bernardki Soubirous prvič prikazala nebeška kraljica. Bernardki se je potem Marija prikazala še osemnajst- krat, zadnjikrat 16. julija 1858. Od takrat je lurška votlina postala romarska pot, na kateri je stotine ljudi iskalo zdravja in duševnega miru. Do¬ slej je bilo v Lurdu pozdravljenih nad 5000 bolnikov, večina od njih pri ko¬ panju v vodi, ki teče iz votline. Cerkev je priznala doslej 54 čudežnih ozdrav¬ ljenj. Na stotine delavcev je lansko leto zgradilo novo cesto do votline ter novo podzemno baziliko v obliki ribe, ki bo slovensko blagoslovljena 25. marca t. 1. V torek, 11. februarja, so bile veli¬ ke cerkvene slovesnosti v Lurdu, ki so se zaključile zvečer z veličastno pro¬ cesijo s plamenicami in z mogočnim koncertom Handelovega Mesije. CREOSE POR DECRETO UN ORGA- NISMO NACIONAL PARA ESTUDIO Y CULTIVO DE LA CIENCIA PURA Por un decreto del Poder Ejecutivo ha sido creado el Consejo Nacional de In- vestigaciones Cientificos, que funciona- ra como ente autarquico del Estado, y tendra por mision promover, coordinar y orientar las investigaciones en el campo de las ciencias puras y las aplicadas. El Consejo tendra su sede en la Ca¬ pital Federal y dependera directamente del presidente de la Nacion. El Consejo Nacional de Investigacio¬ nes Cientificas tendra presupuesto ini- cial de 100 millones de Pesos. El gobier- no y administracion del consejo estaran a cargo de un directorio de 15 miem- bros. Entre los otros objetivos el con¬ sejo tendra la funcion de asesorar al Po¬ der Ejecutivo y sus organismos sobre asuntos o problemas de caracter cientf- fico o tecnico en los casos en que le sea requerido. Priprave na vrhovno konferenco Očitek je letel na Po izmenjavah dolgih pisem med Mo¬ skvo, Londonom in Washingtonom, v katerih so sovjeti na eni strani zahte¬ vali hitro sklicanje vrhovne konference za ureditev svetovnega položaja in s ka¬ terimi so Amerikanci in Angleži na dru¬ gi strani postavljali svoje pogoje za tak sestanek, se je v zadnjih dneh polo¬ žaj med obema taboroma v tem oziru toliko razčistil, da postaja jasno, da so v teku živčne priprave na predsedniško konferenco med komunističnim vzho¬ dom in demokratskim zahodom v .naj¬ bližji bodočnosti. Sovjeti so zahtevali sestanek predsed¬ nikov obeh blokov brez posebnih pred¬ hodnih priprav, zapadni zavezniki pa so vztrajali na predhodni konferenci zu¬ nanjih ministrov. Moskva je vztrajala nh svojem stališču, da je konferenca zu¬ nanjih ministrov nepotrebna, zlasti ker ljubljen v Moskvi.” Dullesa. Moskva je storila še korak naprej ter je odpoklicala svojega dosedanjega ve¬ leposlanika iz Washipgtona in ga zame¬ njala z novim, Mihajlom Menšikovom, ki se je takoj po prihodu v USA sestal z Dullesom. Ameriški veleposlanik v Moskvi Lle- wellyn Thompson pa je priletel na po¬ svete v Washington ter se nato vrnil v Moskvo in se takoj sestal s sovjet¬ skim zunanjim ministrom Gromikom. Izgleda, da bodo tudi tokrat sovjeti odnesli svoje in pripeljali do vrhovne konference brez predhodne konference zunanjih ministrov, zlasti še, ker tako v Washingtonu kakor ; v Londonu že go¬ vore, da je mogoče tjko konferenco prav za prav pripraviti tudi samo po redni “neki zunanji minister ni posebno pri-1 diplomatski poti. Indonezijski protikomunisti Po izgonu Nizozemcev iz Indonezije, dejanje, ki je vrglo to azijsko državo tisočev otokov v gospodarski in politič¬ ni kaos, se je predsednik države Sukar- no podal na potovanje po sosednjih azij¬ skih državah, da bi utrdil položaj In¬ donezije in ji zagotovil nadaljni obstoj tržišč, s katerimi so do takrat trgovale nizozemske trgovske družbe. Pred ne¬ davnim je bil tudi na Japonskem. V Indoneziji sami je Sukamo v vlado spustil komuniste, ki so pri izgonu Ni¬ zozemcev deloyali po navodilih Moskve. Na posameznih oddaljenih otokih i:i otočkih Indonezije so komunisti progla- ZDRUŽEVANJE ARABCEV V Združeni Arabiji bodo imeli 21 t. m. volitve predsednika nove države. Predvidevajo, da bo Nasser izvoljen kot edini kandidat. Nasser bo z izvolitvijo dobil vso oblast v svoje roke. Postal bo neomejen vladar nove države, ker bo po novi začasni ustavi imel pravico po¬ stavljati in odstavljati ministre, člane parlamenta in predsednike in ministre izvršnih svetov, ki bodo vodili notranje zadeve egipčanske in sirijske province Združene Arabije. Kairo in Damask sta pozvala Jemen k priključitvi. Jemen je pripravljen sto¬ piti z Združeno Arabijo v federacijo, ne pa se popolnoma vključiti v novo drža¬ vo. Na federativno zvezo z Združeno Arabijo se pripravlja tudi Libanon. štev nad svobodoljubnimi narodi. Farsa Več, ki bodo, tako upamo, ostala zapi¬ sana v analih zunanjih ministrstev in pri organizaciji Združenih narodov. šali tudi samostojne,“ljudske republike” brez odobritve centralne vlade v Dja- karti. Iz Djakarte vlada tudi ni mogla preprečiti ropanja in pobijanja otoških komunističnih in drugih razbojniških tolp, ki so ustrahovale prebivalstvo na enake načine, kakor to delajo komuni¬ sti povsod, kjer si skušajo pridobiti oblast. Na stotine ljudi je bilo straho¬ vito mučenih in pobitih, posestva oro¬ pana in požgana. V takih razmerah, ki so postajale ne¬ znosne, so se na otoku Sumatri v mestu Padang pred dobrimi tremi tedni zbra¬ li številni mladi častniki indonezijske vojske pod poveljstvom polkovnika Ma- ludina Simbolona. Vsi ti častniki, z moč- čno zaslombo v vojski, so protikomu¬ nisti. častnikom so se kmalu pridružili tudi nekateri visoki indonezijski politi¬ ki, med njimi Nacir, vodja demokratske stranke, Sjafrudin, guverner indonezij¬ ske narodne banke, bivši predsednik Ha- rahap in bivši finančni minister Djojo- hadikusumo. Ta sestanek v Padangu so častniki organizirali zato, ker centralna vlada v Djakarti lansko leto ni upoštevala za¬ hteve vojske, da naj izžene komuniste iz vlade in vzpostavi demokracijo, ustav¬ nost, zakonitost in red. Konferenca je trajala dva tedna ter so z nje poslali predsedniku države Sukarni petdnevni ultimat, da mora razpustiti sedanjo vla¬ do pod predsedstvom Djuoande, izgnati komuniste in vzpostaviti demokratske svoboščine, če tega ne bo storil, bodo uporniki oklicali svojo protikomunistič¬ no vlado pod vodstvom polkovnika Ah¬ meda Husseina ter začeli boj proti Su- karnu. Uporniška vojska se zbira na otokih Sumatra, Celebes, Borneo in na števil¬ nih manjših otokih v Indoneziji ter se pripravlja na udar. Indonezija se tako v teh dneh nahaja'pred državljansko vojno med prokomunistično vlado Djuan- de in protikomunisti. Sedanji predsed¬ nik vlade Djuande je po prvih poroči¬ lih negativno odgovoril na ultimat, pred¬ sednik države Sukamo pa se namera¬ va takoj vrniti z Japonske v Djakarte. Notranji položaj med uporniškimi otoki in centralno vlado v Djakarti je že dalj časa tako napet, da vse potnike, ki s teh otokov prihajajo v Djakarto, ob¬ lasti pregledujejo kakor tuje državlja¬ ne. V nasprotju z Djakarto je uporniško mesto Padang miren, varen in čist kraj. Tudi gospodarski položaj je na uporni¬ ških otokih veliko boljši od tistega na otokih pod popolnim gospodstvom cen¬ tralne vlade. Med Djakarto in Padan- gom je že prišlo do take napetosti, da je centralna vlada dala v enem slučaju zapleniti ladje, ki so plule s Sumatre na Javo. Centralna vlada je ladje po¬ tem takoj izpustila, ko so ji iz Padan- ga sporočili, da bodo prenehali pošiljati petrolej s sumatranskih refinerij na Javo. VLADA USTANOVILA NACIONAL¬ NO USTANOVO ZA PREUČEVANJE IN GOJITEV ČISTE ZNANOSTI Vlada je ustanovila z dekretom Na¬ cionalni svet za znanstveno raziskava- nje. Deloval bo kot samostojna državna ustanova. Njegova naloga bo pospeše¬ vati, vsklajati in usmerjati v znanstve¬ no raziskavanje na področju čiste zna¬ nosti in njene uporabe. Nacionalni svet za znanstveno razi¬ skavanje bo imel svoj sedež v Buenos Airesu in bo podrejen naravnost pred¬ sedniku republike. Njegov začetni pro¬ račun bo 100 milijonov pesov. Vodil in upravljal ga bo direktorij 15 članov. De¬ loval bo pa kot pomožni organ vlade in njenih ustanov in jim bo dajal svoja mnenja in svete v vseh vprašanjih znan¬ stvenega in tehničnega značaja, za ka¬ tera bo naprošen. IZ TEDNA V TEDEN V Londonu so objavili, da bi Anglijo stala zgraditev rakete za izstrelitev u- metnega satelita med 500 do 1000 mili¬ jonov funtov šterlingov. Take vsote An¬ glija ne more žrtvovati. V Bonnu in Pa¬ rizu trdijo, da bi tpdi oni mogli izdela¬ ti raketo za izstrelitev umetnega sate¬ lita, pa je tudi ne bodo zaradi previso¬ kih stroškov za Zah. Nemčijo in Fran¬ cijo. Med sredozemskim otočkom Malto in Londonom so sklenil sporazum, po ka¬ terem bo Malta dobila v kratkem novo ustavo z večjo mero samostojnosti. Rdeče kitajsko časopisje trdi, da je industrijska proizvodnja na Kitajskem večja, kakor v Angliji. Samo USA in ZSSR da še nadkriljujeta rdečo Kitaj¬ sko na tem področju. Uporniki na Kubi proti diktatorski vladi Batiste se množijo. V zadnjih ted¬ nih so požgali velika področja kavnih nasadov, uničili več Esso petrolejskih postaj, postavili bombe na železniških križiščih itd. Pričakujejo, da bo v krat¬ kem izbruhnil splošen upor proti Bati¬ sti po zgledu Venezuele. Iz Montevidea pozivajo upornike, da naj čim prej od¬ stranijo diktaturo na Kubi. Pobegli venezuelski diktator Perez Jimenez je dobil vizum za v USA, kot navaden turist, brez politične zaščite. Tak vizum more dobiti tudi Peron, trdi¬ jo v Washingtonu. Francoska vojna m°rnarica je pred dnevi zaustavila pred maroško obalo poljsko 10.000 tonsko ladjo Visla in jo preiskala, če vozi orožje za alžirske u- pornike. Na ladji niso našli vojnega materiala. Varšavska vlada je protesti¬ rala v Parizu. Zaradi nemoralnosti in drugih zloči¬ nov v newyorških šolah so oblasti iz¬ ključile iz šol več sto dijakov, ki jih na¬ meravajo namestiti skupaj v posebnih poboljševalnih zavodih. Ravnatelj neke gimnazije, v kateri je bil zločin skoraj na dnevnem redu, je izvršil samomor. Komunistična Severna Koreja je po¬ zvala zapadne velesile in ZSSR, naj u- maknejo svoje vojske iz obeh Korej, ki naj se potem združita z volitvami, ki naj jih nadzoruje komisija nevtralnih držav. Južnokorejška vlada je predlog odbila z izjavo, da svobodnih volitev v severni Koreji ne bi bilo, dokler bi tam vladala komunistična partija. Angleški polarni raziskovalec dr. Fuchs je po hudih naporih srečno pri¬ spel do oporišča št. 700, ki ga je zanj pred meseci pripravil 800 km severno od južnega tečaja Novozelandec Hillary. Dr. Fuchs, se trudi, da bi pred začetkom južnopolarne zime prispel do Scottove- ga oporišča na obali Antarktike, od ko¬ der se namerava odpeljati z ladjo v An¬ glijo. Zima nastopi na južnem tečaju koncem februarja odn. v začetku marca. V USA so objavili, da se izdelali ra¬ dar, s katerim morejo videti katero koli letalo ali raketo nad 400 km daleč. Ra¬ darsko mrežo, raztegnjeno vzdolž se¬ verne ameriške meje bodo opremili z no¬ vimi radarji. Vzhodnonemški komunistični vodja AValter Ulbricht je izgnal iz KP tri vo¬ dilne komuniste: Karla Shierdewana svojega pomočnika v politbiroju, Freda Oelsnerja, ideologa KP ter Ernesta Wollweberja, ki je bil do nedavnega vo¬ dja tajne policije. Vsi so obtoženi po¬ skusov vzpostavitve novega režima v Vzhodni Nemčiji, podobnega tistemu ;ia Poljskem ali v Jugoslaviji. Vsi da ro tudi zagovarjali upor na Madžarskem. V Atene sta priletela guverner otoka Cipra Foot in brit. zun. minister Lloyd. Sestala sta se z grškim zun. ministrom na konferenco o usodi Cipra, kjer .30 prejšnji teden Turki priredili krvave de¬ monstracije proti Angležem in proti de¬ litvi otoka. Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Bs. Aires. 13. H. 1958 - No. 7 DR. TISCHLER O TEŽAVAH SLOVENSKEGA ŠOLSTVA NA KOROŠKEM V Slobodni Sloveniji smo poročali o lepem Rožanskem dnevu, ki je bil nedav¬ no v Št. Janžu v Rožu na Koroškem. Na njem je imel predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Dr. Joško Ti- schler, ravnatelj slovenske gimnazije v Celovcu, lep govor, v katerem je prika¬ zal napore koroških Slovencev za svoje šolstvo in težave, s katerimi se mora še vedno boriti. Ker je ta govor za pozna¬ vanje šolskih razmer in z njimi tudi vseh političnih nastopov koroških Slo¬ vencev v zadnjih letih važen, ga objav¬ ljamo v glavnih izvlečkih: “Na Koroškem je jezikovno vpraša¬ nje bilo glavni element narodnostnega boja, ki ga nismo začeli Slovenci, ampak nam je bil že pred 100 leti vsiljen po nemški večini v deželi. Do leta 1938 smo imeli pri nas utrakvistično šolo, katere namen je bil, da v najkrajšem času slo¬ venskega otroka s pomočjo materinšči¬ ne uvede v nemščino, čim je bilo to do¬ seženo, za materinščino ni bilo več pro¬ stora. Leta 1945 smo dobili dvojezično šolo, ki je temeljila na povsem drugač¬ nem duhu. Ta šola naj povezuje oba otro¬ ka, nemškega in slovenskega v enotnem pouku, kjer sta oba jezika in se jih mo¬ rajo oboji naučiti. To odgovarja tudi na čelu enakih pravic in dolžnosti vseh dr¬ žavljanov na ozemlju, kjer bivata dva enakopravna naroda. Ako ne bi bilo ta¬ ko, potem ne bi bilo enakopravnosti, meje. Istočasno se je v Celovcu sestal deželni zbor in na stavnostni seji je na¬ mestnik deželnega glavarja g. Ferlitsch v imenu vlade izjavil: “Po švicar¬ skem zgledu smo v določenih delih deže¬ le... uvedli dvojezično šolstvo in ne- vprašujemo otroka, ali je Slovenec ali Nemec, temveč zahtevamo, da se nauči obeh jezikov. Prepričani smo, da je to v prid obeh ljudstev, ki sta naseljeni v na¬ ši deželi”. Deželni zbor je to izjavo enoglasno potrdil, zatorej so iz trte izvite vse trdi¬ tve o “angleškem diktatu”. In ko sta se gg. Wedenig in Karisch vrnila iz Londona, sta izjavila, da je bila prav dvojezična šola najboljša o- bramba južne državne meje. Takrat so vse druge stranke (Herke za socialiste in Herman Gruber za OeVP) še v po¬ sebnih izjavah popolnoma svobodno pri¬ znale to rešitev za najboljšo. Pred nekaj dnevi mi je prišla v roko knjiga tedanjega avstrijskega zunanje¬ ga ministra Karla Gruberja. Na več stra¬ neh opisuje potek odločilnih pogajanj za državno pogodbo leta 1947 v Moskvi. O razgovorih s sovjetsko vlado, ki jo je za¬ stopal zunanji minister, piše Gruber: “Postavil mi je zgolj dve vprašanji; Pr¬ vo se je tikalo slovenskega šolskega pouka...” (K. freiung und Freiheit, 1953.) — Takrat se je avstrijski zunanji minister sklice- starši takih jezikovnih pravic v šoli ni¬ so imeli in jih katoličani tudi niso za¬ htevali. Nihče ni vpraševal staršev leta 1867, ko je bila uvedena splošna šolska dolžnost, še manj pa kasneje, ko so ob¬ lasti določevale učne predmete in učne načrte. Slovenci pa imamo že skoraj sto¬ letne slabe šolske izkušnje s “pravico staršev”. Ko so slovenske občine strnje¬ no zahtevale slovenske šole, zahtevala jih je duhovščina s škofom Kahnom — Nemcem — na čelu, v Celovcu in na Du¬ naju njihovih prošenj niso reševali ali pa so jih zavračali. Pač pa je lahko nemoteno delovala Siidmarka in so ji oblasti v vsem ustregle. Sedaj, po brid¬ kih izkušnjah dveh svetovnih vojn, po tolikem trpljenju in uničevanju radi na¬ rodnosti, bi pa naj naenkrat veljala “pra¬ vica staršev”, da uniči desetletno pomir¬ jevalno delo dvojezičnega šolstva ter zaseje novo sovraštvo pa vaseh in znova razdeli — mladino v deželi na “boljši” in “manjvredni” del. Poglejmo dejstvom v oči: Stari predsodki še vedno žive, nekdanji rušitelji sloge in avstrijskih mej lahko mimo rovarijo in hujskajo. Gospodarsko zapostavljenost “dvojezič¬ nega ozemlja”, to je krajev, kjer žive Slovenci, je še pred kratkim v posebni resoluciji enoglasno potrdil deželni zbor ter zahteval od države pomoči. Pod se¬ danjo gospodarsko in politično odvisno¬ stjo slovenskih malih in srednjih kmetov, posebno pa nižjih nameščencov od nji¬ hovih in zasebnih delodajalcev — skrat¬ ka velike večine slovenskega prebival¬ stva — bi bila izvršitev “volje staršev” v resnici roganje demokraciji v obraz. Podvržena je vsakdanjim političnim in socialnim razmeram. Kako si naj potem sploh zamislimo redno delovanje šole, ako bi se vsako leto njeno lice izpremi- njalo?” BRALI S MO ... TOŽI SE MU stva. kajti kar je dolžnost za enega, je tudi j val na vzorno ureditev dvojezičnega šol- za drugega. Torej kot se mora slovenski otrok na tem ozemlju dveh narodov uči¬ ti nemško tako velja za nemškega ista dolžnost glede slovenščine. To šolsko odredbo z dne 3.10.1945 so sprejele in odobrile vse politične stran¬ ke. O kakem angleškem pritisku ni. go¬ vora in tisti, ki so takrat tej uredbi o- četovali z menoj vred, si ne upajo kaj takega trditi! To kričijo drugi, ker vedo, da pri nas lahko nekaznovano širijo ne¬ resnico. Od začetka je bilo mnogo težav radi usposobljenega učiteljstva in le počasi je začel doraščati nov, za to šolo uspo¬ sobljeni učiteljski kader. Kjer so bili u- čitelji na mestu, je ta šola dosegla jako dobre uspehe, kar so ugotovile številne inšpekcije z Dunaja. Raven znanja je bi¬ la ista ali celo boljša kot na nemških šolah, s to razliko, da so otroči znali dva jezika. Na “vzorno .ureditev” dvojezične šole so se avstrijski predstavniki vedno zno¬ va sklicevali pri pogajanjih za državno pogodbo. Leta 1947 sta deželni glavar Wedenig in deželni svetnik dr. Karisch odšla v London, da tam branita državne V “Lipi”, “obveščevalnem časopisu za prosveto, umetnost, poljedelstvo in go¬ spodarstvo”, ki izhaja pod uredništvom Jožeta švaglja v Buenos Airesu, je bilo v štev. z dne 30. dec. 1957 objavljeno na strani 6. pismo iz domovine, v katerem Gruber Zwischen Be- Šetrajčič Jože, sedaj Brežina 106, p. Bre¬ žice, piše rojakom, s katerimi je preži¬ vel 23 let v Argentini. Med drugim pra¬ vi: “V živem spominnu mi je ostal 1. av¬ gust 1950, ko smo na jugoslovanski lad¬ ji Bosna čakali našega odhoda in se s težkim srcem poslavljali od naših prija¬ teljev iz Buenos Airesa”. Potem šetraj- čič nadaljuje: “Poseben doživljaj je za nas, kadar pride kdo od naših rojakov Ko pa smo nedavno slovenski zastop¬ niki na tiskovni konferenci na Dunaju vztrajali na istem stališču, so nas pa ho¬ teli nemški časopisi proglasiti malodane za sovražnike države! Iz vseh dokumentov o pogajanjih za državno pogodbo izhaja, da je bila dvo¬ jezična šola načelno sprejeta vanjo vprav na temelju zatrjevanj odgovornih avstrijskih predstavnikov kot najboljša rešitev za obmejno ozemlje, ter da je se¬ danje besedilo državne pogodbe, ki ob¬ vezuje državo, le potrditev te takrat ob¬ stoječe ureditve. Zato bi bila njena uki¬ nitev — naravnost ali po stranpoti vin- dišarstva — težka kršitev državne po¬ godbe. In pravica staršev? Ta pravica se je pojavila nekako leta 1950, ko so bile av¬ strijske meje že zegotovljene. O pravi¬ cah krščanskih staršev, da odločajo o moralni vzgoji svojih otork nihče ne dvo¬ mi. Toda iz tega nikakor ni moč izvaja¬ ti pravice staršev za popolno odločeva- nje o šolskih zadevah, o učnem jeziku in o predmetih, ki bi naj tvorili šolski pro¬ gram. Nikdar v avstrijski zgodovini PO SVOBODI na dopust in se osebno zglasi pri nas na domu. žal mi je^le, da nimam za pi¬ sanje dovolj časa na razpolago. Do¬ brodošel bi bil kdo od naše Lipe, ki bi se slučajno mudil v tem delu sveta, da bi se po možnosti osebno zglasil pri nas v Brežicah”. V isti številki, na strani 7. pa prinaša Lipa poleg novice, da je v Buenos Aires prispel “novi Veleposlanik v Buenos Ai¬ resu, tov. Salko Fejič”, tudi naslednji oglas: “Rojaki iz Slovenije Pozor, želim zamenjati zemljišče nad 0,5 ha tik po¬ staje Brežice, za protivrednost v Argen¬ tini. šetrajčič Jože, Brežina 106. p. Brežice, Jugoslavija”. ODISEJADA 24 JUGOSLOVANOV NA JADRANU je bil naslov poročilu, ki ga pred dne¬ vi objavil svetovni tisk o prebegu ljudi iz titovine v Italijo. Prva skupina je šte¬ la 9 prebežnikov. Med njimi sta bili dve ženski in en otrok. Iz Jugoslavije so po¬ begnili z jadrnico, Na odprtem morju jih je zalotil vihar. Na razburkanem morju so prebili z jadrnico dve noči in en dan. Vsi izčrpani so prišli v pristani¬ šče Pescara. Druga skupina 15 fantov v starosti od 18 do 23 let je pa pobegni¬ la z motornim čolnom. Izkrcala se je na majhnem otoku sv. Nikolaja nasproti pristanišču Foggia. Vsi prebežniki so zaprosili italijanske oblasti za politični azil. NOVO NASILJE TITOVIH KOMUNISTOV Beograjsko sodišče je obsodilo prva¬ ka jugoslovanske socialistične stranke Bogdana Krekiča in Aleksandra Pavlo¬ viča. Pavlovič je dobil 8 let zapora, Kre- kič pa 7. Sodišče ju je obsodilo na predlog dr¬ žavnega tožilca, ki ju je obtoževal, da sta skupno s profesorjem beograjske pravoslavne fakultete Stranjakovičem ustanovila Državno narodno predstav¬ ništvo, ki da je imelo namen “s silo in protiustavnimi sredstvi zrušiti sedanjo oblast”. NAROČAJTE IN ŠIRITE SVOBODNO SLOVENIJO "Bodočnost maršala Tita" Pod gornjim naslovom je objavil Ion- Srbi, ki so pravoslavci, so mnogo manj donski “Tablet” z dne 1. februarja na¬ slednji dobesedno prevedeni članek J. E. Aleksander-a, ki v njem opisuje svoje spomine na nedavno potovanje skozi Ju¬ goslavijo v Atene'. “Kdo je Tito?”, sem vprašal svojega soseda, s katerim sem imel dolg razgo¬ vor o širjenju jugoslovanskih gospo¬ darskih zvez tja proti vzhodu. Obadva sva bila v letalu na poti v Atene, v Gr¬ čiji, kjer pa so se najina pota ločila, kajti on je potoval dalje proti Tajlandu v južni Aziji, med tem ko sem bil jaz na¬ menjen v Istambul, v Turčiji. On je bil Jugoslovan, blizu trideset let star, in po poklicu strokovnjak z ogromnimi izkuš¬ njami za postavljanje tovaren. Takoj sva spoznala, da imava skupne prijate¬ lje in najin razgovor je tekel svobodno in gladko. “Ne vem”, mi je odgovoril. “Povedal Vam bom dovtip, ki Vam bo najbolje pojasnil, kaj mi doma mislimo o tem. Tito pravi, da je iz Kumrovca doma. Nekega dne, tako pripovedujejo, so na¬ ši voditelji razpravljali o tem, kam bi se kdo umaknil za primer, da izbruhne vojna. Vsi so bili enih misli, da bo naj¬ bolj varno, če jo pobegnejo kam v tak¬ šno deželo, kjer jih ne poznajo. Ranko- vič je dejal, da bo pobegnil v Montevi¬ deo, Urugvaj. Kardelj je dejal, da se bo skril v Lizboni na Portugalskem. “Kam pa naj grem jaz?” je vprašal Tito. “Ti pa kar mirno pojdi v Kumbrovec”, so mu odgovorili. Ena stvar je gotova, je za¬ ključil moj sosed, namreč da sedanji Ti¬ to ni tisti, ki so ga s tem imenom klicali prvi partizani”. “Ali ima njegov režim oporo v ljud¬ stvu?” sem vprašal nadalje. “Njegov režim ima neke skromne u- spehe in to v glavnem na enem polju. Mi namreč nismo narodna država. Mnoge narodnosti, ki se med seboj mnogo raz¬ likujejo, so bile namreč spravljene pod ostrešje ene države, ko so delali mir v Versaillesu 1. 1919. Slovenci in Hrvati, ki industrializirani in se nekako nagiblje¬ jo proti Pusiji. Podobno bi lahko rekli o Črnogorcih, kjer so razmere še zelo pri¬ mitivne. Bosanci, po večini muslimani, bodo morali hoditi še dolgo pot, predno bodo dosegli kulturno raven ostalega dela države. Karadžordževiči, ki so vla¬ dali Jugoslavijo, dokler ni Tito prevzel oblast, so hoteli vsiliti nadoblast Srbov vsem ostalim narodom in to navzlic nji¬ hovemu stalno naraščajočemu odporu. Tito je bil zadosti bister, da je to spo¬ znal in uvedel neke vrste zvezno vlada¬ vino, kjer so poedine narodnosti dobile obsežne pravice samoupravljanja. Tudi tukaj se je načelo Divide et impera (ce¬ pi in vladal boš) izkazalo kot uspešno, ker služi interesom obeh. Ako izločimo ta uspeh, je vse ostalo silno skromno. Nas vladajo komunisti in mi trpimo na posledicah, med katerimi je tudi zelo ni¬ zek življenski standard.” Tako mi je go¬ voril. “Ali bi vi rekli, da so obilna naročila, ki jih je vaša dežela zadnje čase dobila od zunanj, kaj koristila deželi na sploš¬ no?” sem vprašal naprej. Na to se mi je nasmejal in dejal, da so tisti, ki ima¬ jo največ dobička od tega, srečneži, ki potujejo v inozemstvo, med katerimi, da je tudi on sam. “Kajti zunaj Jugosla¬ vije bolje živimo”, je dejal. “Ali zares mislite, da smo mi toliko naivni, da ne bi spregledali, da so naši uspehi v zuna¬ nji trgovini uspešni predvsem zaradi te¬ ga, kar so naši pogoji tako nizki. To pa je mogoče samo, ako tlačimo nizdol naš življenjski standard s tem, da plaču¬ jemo silno nizke delovne plače. Naših plač sploh ni mogoče primerjati z onimi na zapadu. Ko sva se ločila in drug drugemu vo¬ ščila srečno in sem jaz dodal še željo, da bi se dobro okoristil s svojim bivanjem izven Jugoslavije, sem šel med svoje prijatelje, ki so me še čakali na aten¬ skem letališču, šli smo skupaj na ko¬ so katoličani, imajo zapadno kulturo. I silo v gostilno na strehi hotela “Athe- nei Leschi”, od koder je sijajen razgled po razgibanem mestu in po hribčkih, na katerih stoje zgodovinski spomeniki, ki jih tako dobro poznamo še iz šolskih dni. Tamkaj se je razvil razgovor in pri¬ povedoval sem, kai mi je pripovedoval moj jugoslovanski sopotnik. “Po Titovom obisku pri grškem kralju, mi je pravil kralj sam, da od tujih je¬ zikov Tito še najbolj obvlada nemšči- no”, je pripomnil neki tuji diplomat R. “Ta njegova nemščina”, je dejal kralj”, je nemščina, kot so jo govorili v bivši avstro-ogrski vojski, kjer je menda Tito tudi služil, kot prostak seveda. Ta voj¬ ska, dasi so jo sestavljali po večini ne- nemški narodi, je imela nemščino kot svoj občevalni jezik. Kralj sam kajpa¬ da govori gladko nemško” je zaključil diplomat. “In kaj pravite o Djilasu in njegovi zadnji knjigi NOVI RAZRED?” sem radovedno vprašal. “Eh, Djilas je pač moskovsko orodje”, je odgovoril neki advokat, ki je bil tu¬ di v družbi. Pripravljajo ga, da bi na¬ sledil Tita in zato je treba njegovo po- nularnost pospeševati na vse načine. Nas tujce pa prepričujejo, da je, dasi še vedno komunist v teoriu,- vendarle v ostrem nasprotju z gospodarji v Krem¬ lju. Na ta način bi mogel nadaljevati Ti¬ tovo sedanjo vlogo, če bi to bilo še po¬ trebno”. “In tega sledi”, sem posegel vmes, “da ste Vi prepričani, da Tito igra v ru¬ ske roke?” “Ali ste vi sploh kedaj dvomili o tem”? me je zavrnil. Titova naloga je, da komunizem prikaže zapadu v užitni obliki, odpirati vrata moskovskim dikta¬ torjem. Tukaj v Grčiji nimamo nobenih iluzii glede tega, dasi moramo ohrani¬ ti prijateljske zveze s tem režimom. Naš položaj tukaj je silno težaven že zaradi naših odnošajev z drugimi sosedami. Treba bo dolgih let predno bo mogoče obnoviti zaupanje med nami in Turčijo. V kolikor tiče Bolgarov pa je malo ver¬ jetno, da bi jim sploh kedaj mogli zau¬ pati. Spominjam se foto-slik, ki so jih bolgarski vojaki med okupacijo pošiljali domov svojih dekletom: slika vojakov z glavami ubitih Grkov, razvrščenimi pred nogami... Takih barbarstev vsaj seda¬ nji rod ne more pozabiti”, je zaključil advokat. Nato se je vmešal neki vodilni trgovec z inozemstvom. “Ali niste opazili, kako jugoslovanski razmah v zunanji trgovi¬ ni marljivo pripravlja pot komunizmu? Se še spominjate, ko so Jugoslovani do¬ bili naročilo za zgradnjo pristanišča La- taque v Siriji. Takrat je bila sirijska vlada vseskozi protikomunistična. Po¬ glejte pa danes. Danes služi novo pri¬ stanišče skoraj izključno- za uvoz sovjet¬ skega orožia in je takorekoč postalo važna sovjetska trdnjava na Bližnjem Vzhodu, medtem ko vsa Sirija pleše, ka¬ kor jim s Kremlja muzicirajo. V Egiptu ’e bilo prav tako. Najprej so Jugoslo¬ vani dobili v Egiptu nekaj naročil. Na¬ to je Tito obiskal polkovnika Nasserja. Nato je Nasser vrnil obisk Titu. Nato... ali naj še nadaljujem?” V razgovor je vpadel neki politik iz Libanona: “Poglejte, navsezadnje je Hruščev prišel na obisk v Anglijo šele ko se je Tito vrnil iz Londona...” Pripomba. Mislimo, da temu dobesed¬ no prevedenemu članku ni treba doda¬ jati ničesar, razven, da izrazimo svojo veselje, da pametni tujci gledajo na Ti¬ ta prav tako, kakor gledamo mi. Toda takšni članki tudi krepijo zavest v nas, da je kljub navidezno temu nasprotnemu nostopanju nekaterih zapadnih vlad tak¬ šnih pametnih tujcev vendar le mnogo več kot bi človek pričakoval. Za zave¬ so zapadne politike napram Titu so ven¬ darle, tako smemo sklepati, državniki, ki pravilno gledajo, pravilno presojajo in bodo, upajmo, pravilno postopali ko nobene zavese ne bo več treba. Od tega upanja danes žive narodi v Jugoslaviji in to upanje jim daje moč, da bodo vzdr¬ žali dokler ne bo prišel čas, ko bodo vse zavese padle in bo tudi naš narod dobil svojo svobodo vrnjeno, Titov režim pa stal razkrinkan kot podružnica medna¬ rodne komunistične zarote. ARGENTINA Vlada osvobodilne revolucije je ob svo¬ jem nastopu napovedala, da bo razpu¬ stila vse ustanove, ki se jih je poslu¬ ževal za svojo propagando prejšnji re¬ žim. V to vrsto spadajo predvsem listi in radijske postaje. Posamezne liste v Bue¬ nos Airesu in v notranjosti republike je vlada prodala na javni dražbi. Liste so v večini primerov prevzele zadruge, ki so jih ustanovili nameščenci dotičnih tiskarskih podjetij. Prejšnji teden je ta¬ ka zadruga z imenom Pampa prevzela buenosaireški popoldnevnik Critica. Na to slavnost, ki je nekako predstavljala simbolični akt znova pridobljene tiskov¬ ne svobode, je prišel tudi predsednik re¬ publike s podpredsednikom in ministri. Predsednik general Aramburu je v svo¬ jih izvajanjih poveličeval svobodo in resnico. Če izgine svoboda, umre tu¬ di resnica in tedaj zavlada laž in prevara. Poudaril je dalje, da je s tem dejanjem sedanja vlada znova po¬ trdila, da izpolnjuje to, kar je obljubi¬ la. Dejal je, da je pod tiskovno svobo¬ do prijetno sodelovati celo s tistimi, ki vlado napadajo, čeprav jim je dala prav ona svobodo, da to lahko delajo. Od veli¬ kih buenosaireških dnevnikov sta sedaj preostala samo še dva in sicer jutranjik El Mundo in popoldnevnik La Razon, ki bosta pa tudi pred odhodom te vlade z oblasti prešla v privatne roke. Prav isto se bo zgodilo z radijskimi postajami. Po¬ samezne radijske postaje so uradno oce¬ njene od 10 do 100 milijonov pesov. Naj¬ dražja je radijska postaja Belgrano, ker je tudi največja in najmočnejša. Cena zanjo je določena na 100 milijonov pe¬ sov. Podpredsednik republike kontraadmi¬ ral Rojas je zadnje dni prejšnjega ted¬ na obiskal provinci Chaco in Formosa. V mestu Formosa je izročil v obrat no¬ vo radijsko postajo, odprl pa za promet tudi veliki most čez Rio Bermejo. Na svojem potovanju je imel tudi več govo¬ rov o delu sedanje vlade, se zavzemal za vzgojo ljudstva v demokratskem duhu. V zvezi s tem je poudarjal veliko odgo¬ vornost, ki jo imajo politične stranke. Po vrnitvi je časnikarjem dejal, da je z ozirom na bogastvo provinc Chaco in Formosa nujno potrebno mehanizirati in modernizirati poljedeljska dela v obeh provincah. -- - Volilna kampanja za volitve dne 23. februarja je v polnem razmahu. Glavna borba je med radikalnima strankama in njunima predsedniškima kandidatoma dr. Rihardom Balbinom in dr. Arturjem Frondizijem. Oba zatrjujeta, da bosta pri volitvah zmagala. Socialistični pred¬ sedniški kandidat dr. Palacios je pa mne¬ nja, da bodo v Buenos Airesu zmagali socialisti. Dr. Luka Ayarragaray se je te dni vrnil z volilne turneje po provin¬ cah, kjer je na številnih shodih volilcem pojasnjeval program krščansko demo¬ kratske stranke. Časnikarjem je dejal, da je doslej na njegov javni poziv, naj bi se vsi predsedniški kandidatje in vod¬ stva njihovih strank jasno in nedvoumno izjavili o zakonu za ločitev zakonske zveze, odgovoril samo dr. Palacios. O- stali predsedniški kandidati še niso o tem važnem vprašanju povedali svojega mnenja, zlasti ne oba radikalna predsed¬ niška kandidata dr. Balbin in dr. Fron- dizi. Krščansko-demokratska stranka namerava svojo volilno kampanjo zak¬ ljučiti v Buenos Airesu na Trgu usta¬ ve. Na ta shod bo prišel kot gost tudi prvak čilske krščansko-demokratske stranke in predsedniški kandidat te stranke v Čilu senator Montalva Frei. Svojim pristašam je dal navodila za volitve tudi nosilec prejšnjega režima Peron. Naroča jim, da ne sme noben biv- ši peronist kandidarati pri teh volit¬ vah. Z ozirom na dejstvo, da je v Argen¬ tini volilna obveznost, jim pa svetuje naj glasujejo samo za tiste kandidate, ki so proti sedanji vladi, ali pa oddajo prazne glasovnice. Med Argentino in Venezuelo so znova vpostavljeni redni prijateljski odnosi, ki so bili prekinjeni pod Perezom Jimene- zom zaradi podpore, ki jo je dajal Pe¬ ronu v Venezueli za njegovo delo proti sedanjim argentinskim demokratskim oblastem. Za novega argentinskega ve¬ leposlanika v Venezueli je imenovan Konrad Traverso. V Buenos Aires sta prispela znana avstrijska alpinista Guzzi Lantschner in Mathias Rebitsch, ki se bosta skupno s Sergijem Domicljem, sinom uglednega slovenskega industrialca v Buenos Ai¬ resu, in v Argentini živečim Avstrij¬ cem Rudolfom Danglom, podala zaradi geoloških preučevanj v gorovje Puna de Atacama. Za izdelavo cepiva Salk proti nalezlji¬ vi bolezni poliomielitis so iz Filipinov pripeljali v Buenos Aires 1000 opic. Buenos Aires, 13. D. 1958 Stran 3. SVOBODNA SLOVENIJA f - Hovtoe Iz SCovenije^ Se o stavki trboveljskich rudarjev V zadnji številki smo poročali o pro¬ testni stavki trboveljskih rudarjev. O- menili smo, da je ta stavka zelo vzne- voljila komunistične prvake, ko so vide¬ li, da se zaupanje vanje podira celo pri tistih, ki so bili vedno prvoborci za ko¬ munistično diktaturo. Povedali smo, da je odšel med stavkujoče rudarje sam Mi¬ ha Marinko, ki jih je pa od razočaranih stavkujočih rudarjev slišal toliko, da ti¬ stega obiska ne bo nikdar pozabil. Ru¬ darji so mu odkrito in neustrašeno po¬ vedali, da ne morejo enostavno razume¬ ti tega, zakaj bi morali biti kaznovani oni, če je komunistična uprava, ki rud¬ nike upravlja in vzdržuje, nesposobna. Še več. Rudarji so v stalni življenski ne¬ varnosti, ker komunistična uprava ta¬ ko slabo vzdržuje jame v tehničnem po¬ gledu. Zato pa tudi rudarji ne morejo nakopati premoga toliko, kakor predvi¬ devajo “razni komunistični plani in nor¬ me”. Ker niso mogli doseči predpisa¬ nih “norm”, n. pr. v mesecu decembru niso izgubili samo priboljška na mezdah, ampak so prejel* scmio 80% od normal¬ nih plač. Ker vse prošnje rudarjev za zboljšanje stanja v rudniških jamah :n za zvišanje delovnih prejemkov niso nič zalegle, so segli po skrajnem sredstvu — po gladovni stavki. Zaradi stavke trboveljskih rudarjev je bil ves divji tudi Tito. Silno je divjal na inozemske liste, da so toliko pisali o rudarski stavki v Trbovljah. Posebno ga je razjezila okolnost, da je inozemsko časopisje imelo o stavki tako točna in podrobna poročil^* Tako ni pisalo sa ¬ mo o vzrokih za stavko, ampak je na¬ vajalo tudi glavne dogodke med stavko samo. Zato titovci poročilom v inozem¬ skih listih niso mogli dosti oporekati. Izgovarjali so se samo, da stavka ni imela političnega ozadja, da so rudarji z njo hoteli doseči samo tehnične izbolj¬ šave v rovih, katere, da so tudi dobili. Listi v Jugoslaviji seveda poročil o stavki niso smeli objavljati. Prinašali so samo to, kar je o stavki hotela poveda¬ ti komunistična partija. Ta poročila pa so bila seveda (Taleč od pravega dejan- sliega slanja. Na ljubljansko univerzo se je v zim¬ ski semester 1957/58 vpisalo 2.000 no¬ vih slušateljev. Je to rekordno število, ki ga ljubljanska univerza v vsem svo¬ jem obstoju še ni dosegla. To okolnost pripisujejo porastu prebivalstva v sa¬ mi Ljubljani, kateri so kot znano pri¬ ključili vse okoliške občine. Med državnim uradništvom se je že dalj časa javljalo nezadovoljstvo zaradi nizkih plač in naraščajoče draginje. Zvezni izvršni svet je zato sklenil, da bodo vse plače zvišali za 50 odstotkov. Na drugi strani pa razpravljajo o ukre¬ pih kako naj bi preprečili nadalnje na¬ raščanje cen glavnim življenskim po¬ trebščinam. Prav tako je v razpravi predlog, naj bi podjetja, ki ne zaposluje¬ jo več kot 15 delovnih rflfcji, zopet pri¬ šla v privatne roke.* • V Novi Gorici je tamošnja gimnazija še vedno v barakah, ki so jih leta 1947 postavili za komunistične delovne briga¬ de. Pravijo pa, da bodo kmalu začeli graditi za gimnazijo nove prostore. Gimnazija v tem mestu je dobro obiska¬ na. Doslej je imela 6.000 dijakov, ma¬ turantov je pa bilo na njej že f50. V Kopru je huda stiska za stanova¬ nja. Na občini imajo 2.200 prošenj za dodelitev stanovanj. Dosedaj so v tem mestu zgradili v vsem samo 300 novih stanovanj, 200 starih so pa prenovili. Tovarni čevljev PEKO v Tržiču se je po večletnih moledovanjih le posrečilo, da je pri zvezni vladi v Beogradu dobi¬ la posojilo 147 milijonov dinarjev, v Sloveniji pa 65 milijonov za obnovo stro¬ jev v obratu. Po obnovi Utrojev, sodijo, da bodo mogli dvig imi i»del*Wo čevljev do enega milijona. Glede mode čevljev pa pravijo, da je močno pod vplivom italijanskih vzorcev. Ne Jbora^a: 'jl^ z njo vštric, ampak caplja *no leto za njo. Ves razpoložljivi denar komunisti me¬ čejo že več let v Makedonijo, Bosno in Črno goro. Te “federalne republike” ho¬ čejo industrijsko izenačiti z ostalimi re¬ publikami. Da bi to lažje dosegli, mora gospodarski in industrijski razvoj v o- stalih republikah zastajati. Ljubljana se kot prestolnica Slovenijo močno razvija. Sedaj šteje nad 130.000 prebivalcev. V starorimski Emoni, ki je stala na istem mestu, je bilo okoli 1260 ljudi. Pri prvem ljudskem štetju, ki je bilo v Ljubljani 1754, so našteli 4120 prebivalcev. Od tedaj naprej se je števi¬ lo prebivalstva v Ljubljani naglo večalo. Okoli leta 1800 so v mestu pod gradom našteli okoli 14.000 prebivalcev. Nasled¬ nji podpisi so dali to-le sliko: Leta 1857 je Ljubljana štela 20.740 prebival¬ cev, 1. 1869 jih je bilo 22.593, 1. 1880 je njihovo število narastlo na 26.284, 1. 1890 jih je bilo 31.663. Do leta 1900 je število prebivalstva naraslo še za ka¬ kih 5.000 ter jih je leta 1900 bilo 36.547. Po prvi svetovni vojni so v Ljubljani leta 1921 našteli že nad 50.000 prebival¬ cev, 10 let kasneje jih pa bilo že 59.768. Po priključitvi nekaterih okoliških občin je imela Ljubljana leta 1938 nad 90.000 prebivalcev, sedaj pa živi v sami Ljub¬ ljani brez občin Polje in Šentvid nad 130.000 ljudi. rejfeoraka pa S L V EJN CI V ARGENTINI BUENOS AIRES Družabna prireditev Duhovnega življenja je tudi letos privabila nsf slovensko pri¬ stavo veliko rojakov. Bilo jih je okoli 1.000. Prireditev bi morala biti že prejš¬ njo nedeljo 2. februarja, pa jo je dežev¬ no vreme preprečilo, zato je bila v ne¬ deljo dne 9. februarja. Na prireditvi posebneg%™sporeda ni bilo, razen srečolova m nagradnega žre¬ banja. Rojaki so posedli zasčftiize na prostra¬ nem prostoru. S toplimi in mrzlimi je¬ dili ter hladno pijačo so jim postregla dekleta in fantje. Bili so v^eli, da so dobili zopet priložnost, da so se^ našli s starimi prijatelji in znaijon’ ter se z nji¬ mi pogovorili o družinskih r^jn^Efrah in drugih stvareh. Otroci — človek je bil kar vesel množice tega" zTafega" sloven- .skegardrobiža — so pa imeli dovolj pro¬ stora na razpolago za razne svoje igre. V večernih urah je bilo nagradno žre¬ banje naročnikov Duhovnega življenja,, ki so imeli plačano naročnino do konca leta 1958. Nagrado štev. 9, knjigo Pre¬ gelj, Moj svet in moj čas, je dobila štev. 53 — Terezija Lavrenčič, Arias 2580, Capital. Nagrada štev. 6., podoba Marije Pomagaj, je pripadla številki 282 — Stanko Oberžanu, v Villa Hermo. sa. Nagrado štev. 3 — usnjeno torbico je dobila štev. 216 — Matevž Železni¬ kar v Lomas del Mirador. Nagrada štev. 3 je bil električni likalnik. Zadela ga je številka 295, ki je pripadala Reven Elici v Rodriguez. Nagrado štev. 10 — usnjene rokavice je s številko 262 dobil Martin Fajfar v Ramos Mejia. Blago za moško obleko je bila 2. nagrada. Zadela jo je štev. 202, ki jo je imel Aloj¬ zij Sedej, Ramos Mejia. Nagrado štev. 8 — pokrajinsko sliko v barvah je do¬ bila štev. 257 — g. Franc Himelreich, Moron. Nagrado štev. 1, t. j. 8 v usnje vezanih letnikov Duhovnega življenja in 6 letnikov Božjih stezic je pripadla šte¬ vilki 101. Imel jo je g. Anton Bizjan v Villa Hermosa. Nagrada štev. 5 je bi! ženski pulover. Zadela ga je štev. 229 — Anton Kovač v Villa Libertad. Ležalni stol je bila 7. nagrada. Zadela jo je štev. 27, ki jo je imela Marija Žagar v Merlo. Pri srečolovu je zadela glavni dobi¬ tek, električni čistilec za tla, gdč. Katica Moder. Na obisku pri rojakih po Argentini Mesec januar in prve dni t. m. je g. direktor Anton Orehar porabil za obisk rojakov v notranjosti > epublike. Maše in pridige je imel vjjasiednjih krajih: Dne 12. januarja je bil med sloven¬ skimi letoviščarji v Skovenski počitni¬ ški koloniji pri č. g. dr. Rudolfu Hanže- licu v kraju Dolores pod Kordobskimi planinami. Dne 19. I.' je bil v Cordobi pri sestrah sv. Petra Klaverja, kjer je tudi sestra slovenskega misijonarja Ko¬ pača. Na poti iz Cordobe v Mendozo je obiskal Slovence v San Luisu. V Men¬ dozo je prišel 26. jan. Ob šestih zvečer je imel pri maristih večerno mašo, na¬ to je pa govoril slovenskim staršem na roditeljskem sestanku v dvorani. Iz Men- doze se je podal na obisk k slovenskim šolskim sestram v San Lorenzo pri Ro- sario, kjer je bila preobleka kandidatinj. PISMO IZ MENDOZE Marijanski kongres v ILnjanu de €uyo Na angelsko nedeljo lansko leto je vsa Slovenija vzdrgetala v vroči ljubez¬ ni do svoje nebeške Matere na Brezjah, ki je praznovala petdesetletnico krona¬ nja svoje milostne podobe. Srečno na¬ ključje je dopustilo, da smo tudi men- doški Slovenci kmalu za tem sodelova¬ li pri podobnih slovesnostih tu pod vi¬ sokimi Kordiljerami. Župnija v bližnjem Lujanu de Cuyo, M ima za patrono lujansko Devico, je praznovala stoletnico svojega obstoja. Pobuda domačega župnika, da bi mi¬ lostni kip Device v farni cerkvi dobil zlato krono, je našel razumevanje pri najvišjih cerkvenih oblasteh. Sv. oče je dovolil svečano kronanje ter za svo¬ jega legata v ta namen imenoval men- doškega škofa, ki je velik prijatelj naše izseljeniške skupine v Mendozi. Škof Bu- teler je tudi našemu dušnemu pastirju izrekel svojo željo, naj bi Slovenci pri¬ sostvovali in po možnosti ter potrebi tu. di sodelovali pri proslavah. Tako je bil naš pevski zbor naprošen za sodelova¬ nje in se je seveda z velikim veseljem odzval. V večdnevne verske prireditve je bil vključen tudi tridnevni mali Ma¬ rijanski kongres, ki se je vršil ob poz¬ nih večernih urah na trgu pred cerkvi¬ jo ob Marijinem oltarju in je na svo¬ jih zborovanjih obsegal govore o mari¬ janski misli in petje. Dvakrat je naš zbor s petjem izpolnil te večere in v ve¬ liko zadovoljstvo prepeval naše najlepše Marijine pesmi. Zanimivo je, da je bil tamošnji žup¬ nik med prvo svetovno vojno dušni pa¬ stir v Kobaridu na Primorskem in je pod svojo streho sprejel 4 slovenske be¬ gunske otroke iz družine, ki je izgubila mater in imela očeta na fronti, tri se¬ stre in enega brata, katerega je poslal študirat in je vstopil v bogoslovje. V ti¬ stih časih se mu je tedaj naše petje močno priljubilo. Obujal nam je spo¬ mine, kako se je kot Italijan mučil, da je slovensko molil lavretanske litanije. Za skupno sobotno zborovanje, 23. nov., pa nas je naprosil, naj bi po končanem verskem sporedu in petju zapeli še kako našo domorodno pesem. Zbor je izbral Flajšmanov Triglav, č. g. Garcia, ki je po zvočniku razlagal potek sporeda, je pesem napovedal s pomenljivimi bese¬ dami: “Za slovo nam bodo naši predragi Slovenci, ki jih že vsi tako dobro pozna¬ mo, v izraz svojih domorodnih občut¬ kov tu pod visokimi Kordiljerami, ka¬ mor so prišli počastit našo lujansko Devico, zapeli himno svojemu najvišje¬ mu orjaku Triglavu, pod katerim do¬ muje tam na Brezjah njihova Kraljica in Mati Slovencev.” In v tiho pozno noč je mogočno za¬ donela: “V Gorenjsko oziram se skal¬ nato stran”, ki je vse navzoče prevze¬ la, zlasti ob koncu, ko je izza nasadov in visokih palm, ki so jih razsvetljevali raznobarvni žarometi, zboru odjeknil v odmev kakor pozdrav z naših veličast¬ nih gora četverospev: “Vse je vihar raz. djal, narod pa zmiraj stal...” Na tem zborovanju so bili navzoči kar štirje škofje: mendoški msgr. A. M. Bu- teler kot papeški legat, nadškof iz San Juana msgr. A. Rodriguez y Olmos; škof iz San Luisa msgr. E. A. Di Pas- quo in škof iz Mercedes msgr. dr. A. Serafini, ki ima v svoji škofiji lujansko baziliko v buenosaireški provinci. Slovesno kronanje je bilo v nedeljo 24. nov. Lujanska Devica je dobila zla¬ to krono, 850 gramov težko, napravljeno in darovanih zlatnin faranov. V brošuri, ki jo je o teh slavnostih izdala škofija v Mendozi, je omenjeno tudi slovensko sodelovanje: “Slovenski zbor v Mendozi je pod vodstvom pevo¬ vodje Marka Bajuka sodeloval dva ve¬ čera na našem Marijanskem kongresu in prepeval pesmi, vse prežete duha nji. hove daljnje zemlje in s toplimi občutki domotožja, v katerem daleč proč od svo- ije domovine z nespremenljivo goreč¬ nostjo izkazujejo ljubezen svoji nebeški Devici.” Višek priznanja pa smo za to sodelo¬ vanje mendoški Slovenci prejeli za No¬ vo leto, ko nam je naš dušni pastir pri slovenski maši sporočil osebno priznanje in zahvalo tukajšnjega škofa. 26. januarja pa je lujanska fara za¬ ključila svoje marijanske svečanosti s farnim žegnanjem, ob katerem so naši pevci zopet peli pri slovesni maši. Do¬ mači župnik se nam je zahvalil in se poslovil s prisrčnim slovenskim “Zbo¬ gom”. Tako smo Slovenci tu v dalnji Men- dozi po svoji najboljši volji prinesli na¬ ši ljubljeni nebeški Materi svoj skrom¬ ni dar — slovensko pesem ob vstopu v leto proslav stoletnice Njenih prikazo¬ vanj v Lurdu. B. B. Naslednjega dne, v nedeljo — na svečni¬ co, je pa bil pri Slovencih v Rosario. Pri šolskih sestrah je imel zanje mašo in pridigo. Iz Rosaria se je vrnil v Buenos Aires. Izredni prosvetni večer Društva Slovencev je bil v soboto dne 8. februarja na vr¬ tu Slovenske hiše, Ramon Falcon 4158. Na sporedu je bilo predavanje našega rojaka g. Vinka Mirta iz Sao Paula v Braziliji, ki se trenutno mudi na obisku v Buenos Airesu. G. Vinko Mirt, ki ga je pozdravil kul¬ turni referent Društva Slovencec g. Loj¬ ze Horvat in ga predstavil zbranim po¬ slušalcem, je v prijetno kramljajočem tonu pripovedoval o svojih vtisih iz me¬ sta Sao Paulo. Za to mesto je znano, da se najhitreje širi na svetu. Predavanje so spremljale lepe slike, ki jih je po¬ snel sam g. Mirt. Tako je pokazal tudi mogočni stavbi: zvezdarno in ogromno rotundo, v kateri je bila razstava ob 400. letnici ustanovitve Sao Paula. Obe stavbi je gradil slovenski rojak g. ing. Bavdaš. Povedal je tudi, da se rojaki v Sao Paulo zelo dobro med seboj razume¬ jo. To so pokazale tudi lepe slike s skup¬ nih izletov. Poslušalci so bili predavatelju hvalež¬ ni za njegov opis razmer v Sao Paulu. Sedaj si vse laže predstavljamo način življenja in dela rojakov v tem velikem brazilskem mestu. Izlet Slovenske kulturne akcije na otok Hiawatho zadnjo nedeljo je vse udeležence zadovoljil. Nakaterim je bila ura odhoda rezervirane lanče prekasna in si niso dali vzeti lepega jutra na o- toku, zato so se odpeljali tja že v ranih zlatih urah, in pričakali tam jedro u- deležencev. Kmalu potem je pristopil k oltarju g. dr. Rozman. Po maši je zaži¬ vela voda. Onim, ki niso imeli hrane s seboj, je postregel g. Pirc, ki je skrbel tudi za gašenje žeje. Ob treh je povabil hišni zvon poslušal¬ ce h kramljanju dr. Debeljaka, ki je v senčnem gaju podal zgodbo Longfello- wa in njegovega junaka, očipvejskega poglavarja Hiawathe. Spomnil se je ob pripravnem mestu zvestega naročnika knjig SKA, rajnega Jožeta Musarja, po¬ tem pa navezal kramljanje na slovenska sodobnika Barago in Smolnikarja. Tine Debeljak ml. je prebral dva speva iz- svojega prevoda, prof. Stanko Hafner pa je ex abrupto prevedel še odlomek, ko umirajoči Hiawatha priporoči katoliške¬ ga misijonarja za svojega naslednika. Vsi trije so želi iskreno odobravanje, g. Pirc pa je prinesel iz dvorca izdanja in ilustracije o legendarnem junaku. Ob sedmih je lanča, odplula v Tigre. Ga. prof. Jerebičeva, ki je že popoldne na otoku zbrala pevski zbor, je poskrbe¬ la, da se je tudi med vožnjo razlegalo slovensko petje čez oba bregova široke reke. OSEBNE NOVICE Vsak teden ena NA PLANINCAH SONČECE SIJE... Na planincah sončece sije, na planincah luštno je. Gor pojejo drobne ptičke, gor cvetejo rožice. Moje dekle rožce trga, da mi pušeljc naredi. Za klobuk m' ga je pripela z eno zlato iglico. SAN MARTIN Akcija za lastni društveni dom Na povabilo g. svetnika Škulja se je v nedeljo 9. februarja zbralo v crkveni dvorani okoli 70 rojakov, ki živijo na področju občine San Martin. G. svetnik Škulj je navzočim povedal, da jih je povabil zato, da jim razloži svojo misel o potrebi slovenskega društvenega doma v San Martinu. Povedal je, da potrebu¬ je San Martin prav tako svoje lastne prostore kot Lanus ali San Justo, da se bo v njih vzgajala slovenska mla¬ dina, da bodo v njem imele prostore slovenske organizacije, da bodo v njem razne prireditve in da bo sploh vsak Slovenec v njem našel zatočišče ter od¬ dih. Poleg tega pa naj bi imel dom tu¬ di nekaj prostora za stare in onemogle Slovence. Nato je g. svetnik razvijal misli kako naj bi se zgradil dom, kakš¬ no pravno obliko naj bi imela vsa akci¬ ja itd. Po živahni debati je bil nato izvo¬ ljen pripravljalni odbor, ki naj vodi vse priprave za lastni društveni dom. Za predsednika pripravljalnega odbora je bil izvoljen g. svetnik Karel Škulj, za odbornike pa naslednji gg. Tine Duh, Vojko Gabrenja, Oskar Pavlovčič, Ga¬ briel Potočnik, Rudolf Smersu in Franc Zorko. RAMOS MEJIA Shod salezijanskih sotrudnikov v cerkvi Marije Pomočnice v Don Bosco- vem zavodu dne 26. jan. t. 1. je lepo u- spel. Po molitvi rožnega venca je imel pridigo g. Janko Mernik o sv. Mariji¬ nem letu, ki ga obhaja letos Cerkev ob 100 letnici Marijinega prikazovanja v Lurdu. Vernikom je sporočil tudi naro¬ čilo glavnega sal. predstojnika vsem sal. sotrudnikom, ki je molitev sv. rož¬ nega venca, da bi Marija izprosila mir, ki ga svet tako potrebuje. Po govoru so bile litanije in blagoslov. Promet SRL. nudi lepo priliko mla¬ demu in brihtnemu slovenskemu fantu izpod 25. let, da se s pomočjo vztraj¬ nega pa zelo zanimivega dela dokoplje do vsestranskega trgovskega znanja in lepe bodočnosti. Začetna plača M$N. 1.400.— mesečno. Kandidati, ki si ne žele samo mehke¬ ga stolčka in mesečne plače, naj se o- glase vsak dan — razen sobot in nedelj Družinska sreča. V družini g. Antona Mastnaka in njegove žene ge Katarine, roj. Repar v Ramos Mejia so dobili si¬ na. Na ime Janez-Franc ga je krstil g. Anton Stanovnik. Družino g. Roka Kur¬ nika in njegove žene ge. Minke, roj. Pu- stovrh je osrečila hčerka Marija Neža, katero je krstil g. Janez Kalan. V dru¬ žini g. Jožeta Šemeta in njegove življen- ske družice ge Ivanke, roj. Bidovec so tudi dobili hčerko. Pri krstu je dobila ime Irena Marta. Krstil jo je g. p. Ciril Petelin. Srečnim družinam naše čestitke. Poroka. V soboto 8. II. 1958 sta sklenila zakonsko zvezo v San Andres n g. Stanko Hrovat in gdč. Marija Rup¬ nik. Mladi par je poročil g. poddirektor Jože Jurak, za priči sta pa bila: Neve¬ sti njen brat g. Jože Rupnik, ženinu pa g. Karel Gričar Novoporočencema želi¬ mo vso srečo in obilo božjega blagoslo¬ va! ZAGARANTIRAJTE Sl SVOJO DENARNO NALOŽBO ® NAJVIŠJE OBRESTI ® TRDNO GARANCIJO • TAKOJŠNJO VRNITEV VAM NUDI DAYDAM VIAMONTE 448,.-. 6 C , pivo Naložba na visoke obresti je stvar zaupanja. Pozanimajte se o našem poslovanju pri tistih, ki z nami že sodelujejo. _ od 12,40 do 13,15 v pisarni Prometa; prednost pa bodo imeli tisti, ki bodo po¬ slali v španščini napisane ponudbe na isti naslov: PROMET SRL. (edina družabnika brata Krištof), 25 de Mayo 533, piso 3., Buenos Aires. ZADNJI TRENUTKI P. ZAKRAJŠKA Č. g. p. Odilo nam zadnji dan Za- krajškovega življenja v pismu popisuje takole: “V ponedeljek 27. januarja je imel zjutraj še peto mašo, opoldne je bil še skupno s samostansko družino pri obe¬ du, kjer se je smejal in se šalil, popol¬ dne je malo potožil, da ga nekaj v dro¬ bovju boli in peljali smo ga k zdrav¬ niku. Niti mi, niti zdravnik in niti p. Kazimir sam nismo vzeli zadeve resno, ker pri Father Zakrajškovih letih člo¬ veka vedno nekaj boli. Zvečer se je še s sobrati šalil, razgovarjal, pač pa je malo po sedmi uri naročil, da prihod¬ nje jutro ne bo mogel maševati. Bil je v postelji, da bi se malo odpočil. Ob de¬ veti uri zvečer je prišel v celico sobrat in je p. Kazimrja našel ležati ali slone¬ ti na postelji tako, da je imel noge na tleh in je ležal po strani. Bil je v zad¬ njih zdihljajih. Takoj je dobil sv. odve¬ zo in sv. posljednje olje.” Na drugem mestu pa č. g. Odilo pra¬ vi, da je pok. Zakrajšek ravno nek*^' dni pred smrtjo dobil pismo in fotogra¬ fije, kako komunisti doma za Bežigra¬ dom podirajo njegovo cerkev sv. Cirila in Metoda. G. p. Odilo pravi dobesedno: “Kako je moralo boleti ubogega p. Kazi¬ mirja, ko je ravno nekaj dni pred svojo smrtjo dobil pismo in fotografije ka¬ ko komunistična oblast cerkev sv. Ci¬ rila in Metoda podira. Prav na Božič so delali z največjo paro pri rušenju božje hiše.” Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 13. H. 1958 SLOVENCI PO SVETU AVSTRALIJA Dva dni pred Sv. Tremi Kralji so ime¬ li sydneyski Slovenci v gosteh skupino igralcev, pevcev in godcev Slovenskega kluba v Melborne-u. Spored njihovega nastopa je v prvem delu obsegal recita¬ cije in pesmi, v drugem delu pa Linhar¬ tovo “županovo Micko”. O prireditvi je napisal lepo poročilo v avstralskih Mi¬ slih g. Ludvik Klakočer. Med drugim ugotavlja, da je bil to tako lep slovenski kulturni večer, da bo ostal v zgodovini slovenskega izseljenstva v Avstraliji. Svoje poročilo pa zaključuje z ugotovi¬ tvijo: “Iskrenost do melbourneških roja¬ kov in do vseh zavednih in poštenih Slo¬ vencev, ki so prihiteli k tej, po zmog¬ ljivosti sicer skromni, a po duhu in sil¬ ni žrtvi res odlični predstavi, me sili. da z ogorčenjem pribijem hudo dejstvo, ki je moralo do dna zagreniti premnoge poslušalce tega kulturnega večera. Prireditev je motila skupina fantali¬ nov, ki so s posmehovanjem in barab- skim vedenjem dali sami sebi spričeva¬ lo o svojem kulturnem vandalizmu. Med njimi so že kar znani poniglavci, ki jim nobena slovenska stvar ni sveta, a se kot vešče venomer sukajo okrog naših ustanov in prireditev, če so že tako pro¬ padli, da ne ločijo več svetišča od svinja¬ ka, se bo moral najti nekdo, ki jim bo pokazal pot tja, kamor pač spadajo.” V mestu Brisbane je dne 12. januarja t. 1. v starosti 35 na tragičen način za¬ ključila svojo življensko pot ga. Pavla Čarman. Med vožnjo so se vra¬ ta na avtomobilu odprla. Sunek avto¬ mobila je bil tako močan, da je ga. Pavla Čarman padla iz vozila in obležala na pločniku na mestu mrtva. Pokopali so jo 13. jan. t. 1. na pokopališču Dutton Pk. Rajna zapušča- moža in 2 majhna otroka. U.S.A. V nedeljo dne 2. februarja je v Cle¬ velandu posvetil clevelandski nadškof Hoban novo cerkev v slovenski fari Ma¬ rije Vnebovzete, v kateri že več let z vso vnemo vodi dušno pastirstvo rev. Matija Jager. Nova cerkev je zgrajena v novoromanskem slogu. Ima glavno in dve stranski ladji. Je moderno in prak¬ tično urejena. Celotni stroški za posta¬ vitev novega Marijinega svetišča zna¬ šajo okoli 675.000 dolarjev. Nova cerkev je dosti večja od prejšnje in je v njej prostora za 830 sedežev. Nova cerkev je že dobila tudi nove velike orgle. V cerkvi poje cerkveni pevski zbor Ilirija pod vodstvom g. Martina Rakarja. Na občnem zboru podružnice Lige slov. kat. Amerikancev v Čikagu je bil dne 25. januarja izvoljen naslednji od¬ bor: Predsednik Alfred Fišinger, pod¬ predsednica Anka Gaber, tajnik I. Ma¬ rijan Merala, tajnik II. Filip Stanovnik, blagajničarka Jožefina Mokorel in od¬ bornik Franc Martinčič V šolskem od¬ boru so: Mimi Tajčman, Pavla Arko, Rado Lenček in Stanko Masič. Dramat- ski odbor sestavljajo Filip Stanovnik, Ivanka Gerželj, Lojze Gregorič, Tone Štrukelj in Janez Buh. V nadzorni od¬ bori so pa bili izvoljeni Vladimir Re¬ mec, st., Ludvik Leskovar in Mimi Željko. Nedelja, 23. marca 1958 Rezervirano za: CIUDADELSKI ODER EKSPLOZIJE NA CABO CANAVERAL Po uspešni izstrelitvi prvega umetne¬ ga satelita Alfe 1958 s Cabo Cahaveral na Floridi Amerikanci dnevno izvajajo številne poskuse z različnimi vrstami raket. Vojska, mornarica in letalstvo imajo tam svoje poskusne postaje, s ka¬ terih izstreljujejo raketne izstrelke v vrtoglave višine. Mornarica je preteklo sredo ponovno izstrelila raketo Van- guard, da bi pognala svoj satelit v vsemirje in tako popravila neuspeh, ki ga je z enako raketo doživela 6. decem¬ bra lanskega leta. Toda tudi tokrat se je poskus ponesrečil. Vanguard se je pravilno dvignil s stojala in 60 sekund letel v pravilni črti v jasno zvezdnato nebo. V višini ok. 6 km pa je spremenil smer, se prelomil na dvoje in zgrmel v morje s satelitom vred. Prvi in drugi del Vanguarda so takoj potegnili iz vo¬ de, tretji del in satelit pa niso mogli najti. Mornarica je doživela nov poraz na tem področju svojega udejstvovanja. Strokovnjaki trdijo, da so po radiu z rakete ujeli na trak podrobne podatke o enominutnem poletu Vanguarda in o delovanju motorjev v raketi ter da bo¬ do mogli iz njih in iz rešenih delov ugo¬ toviti vzroke padca rakete. Vodja ra¬ ketnega oddelka mornarice prof. Hogan je izjavil, da bo mornarica znova po¬ skusila z Vanguardom takoj, čim bo¬ do ugotovili vzroke tega neuspeha. Letalstvo pa je v petek izstrelilo s Cabo Canaveral svojo medcelinsko ra¬ keto Atlas, ki pa je tudi po štiri mi¬ nutnem poletu eksplodiral. Aparati v Atlasu so oddajali na trkk delovanje motorjev ter upajo, da bodo tudi v tem primeru mogli točno ugotoviti vzroke eksplozije. Atlas se je s stojala dvignil v nebo v tako perfektnem poletu, da ga v opazovalnih aparatih na oporišču niso več zasledovali. Tako so izgubili prilož¬ nost kontrole trenutka, ko je prišlo do eksplozije. Omenjajo možnost, da je eksplozijo Atlasa povzročil neki radijski amater, ki da je povsem slučajno odda¬ jal v trenutku poleta rakete točno na tisti valovni dolžini in s takimi znaki, na katere je prirejen v raketi eksploziv¬ ni aparat za slučaj, če bi raketa ušla z začrtanega poleta in spravila v ne¬ varnost Cabo Cahaveral ali kateri koli drug objekt. Letalstvo doslej ni imelo v načrtu iz¬ streljevanje umetnih satelitov. Za to čaka na povelje iz Pentagona. Priprav¬ lja pa se na zgraditev prvega ameri¬ škega vsemirskega vozila, s katerim bi leteli na Luno in druge planete, že za letos napovedujejo možnost izstrelitve prve ameriške rakete na Luno, brez Iju- NAM TROBOJNICE SVOBODNO VIHRAJO V NEDELJO 16. FEBRUARJA NA SLOVENSKI PRISTAVI V MORONU BLAGOSLOVITEV BOJEVNIŠKEGA PRAPORJA ZAČETEK DRUŽABNE PRIREDITVE OB 3. URI, SVEČANI DEL OB 5. URI POPOLDNE VSI SLOVENCI PRISRČNO VABLJENI. Pripravljalni odbor JAVNI NOTAR Francisco Raul (ascanfe Escribano Puhlico Uruguay 387 T. E. 40 - 1605 Buenos Aires LOJZE NOVAK izključno zastopstvo RUM AR, S. R. E. Avda de Mayo 302 - T. E. 658-7083 Ramos Mejia nudi slovenski skupnosti po najbolj¬ ših cenah — tudi na dolgoročna od¬ plačevanja — najbolje električne hladilnike, televizijske aparate, pral¬ ne stroje, štedilnike, radijske apara¬ te, kolesa, električne črpalke za vo¬ do, ventilatorje, šivalne stroje in vse druge potrebščine za dom. PRIDEM TUDI NA DOM. Klicati T. E. 658-7083 ali osebno v trgovini. di, ki bi se tam razletela z počno ljeno eksplozijo, da bi bil Tako prisM- nek rakete na Luni viden z Zemlje, i Oddelek letalstva za vsemirsko meB- cino se z vso resnostjo pripravlja na pošiljanje ljudUv vsemirje ter je v ta namen izvofi® že v«č poskusov z letal¬ ci v stratosferskih višinah. Izdelali so tudi posebne “vsemirske kabine”, v ka¬ terih so umetno povzročene vsemir¬ ske razmere. Doslej še noben poskus¬ ni letalec ni v taki kabini preživel več kot 24 ur. V nedeljo pa so v tako ka¬ bino hermetično zaprli letalca Geralda Farrella^Jci bo prebil, če bo mogel, her¬ metično japrt ^ kabini sedem dni, pri¬ bližno toliko, kolikor računajo, da bo trajal prvi človeški polet na Luno. V kabini zmanjšujejo zračni pritisk, po¬ vzročajo breztežnost, ustvarjajo letalcu občutek letenja kabine z raketno hi¬ trostjo it*l. Farreh vseh sedem dni ne bo videl iz kabine ničesar, pač pa sa¬ mo stene okoli sebe in vrsto raketnih naprav. Od zunaj pa ga bodo videli in opazovali njes^vo reakcijo na vsemir¬ sko okolje®^ ESLOVENIA LIBRE Editor responsable: Miloš Stare Redactor: Jose Kroselj Redaccidn y Administracidn: Ramon Falcon 4158, Buenos Aires Argentina DRUŠTVE ©^LASNIK vsem Slovencem f Društvi Shjveifcev se z vsemi svojimi silami tmdi, da. Shrani mladino sloven¬ sko. DrtSwem jnladinski odsek, ki šteje 14 očnih moči in K) katehetov, že leta in leta »tv^-ajno m požrtvovalno dela, vzgaja našo mladino, jo uči moliti v slovenskem jeziku, poglablja njeno na¬ rodno zavest, jo uči pravilno slovensko govorit^, brati in pisati, spoznavati svo¬ jo domcfrino, njeno zgodovino in kultu¬ ro. V lanskem šolskem letu je mladinski odsek vzgajal v 13 slov. šolskih tečajih 423 otrok. Vse stroške, ki so s temi te¬ čaji v zvezi, nosi Društvo Slovencev oz. njegovi člani, ki redno plačujejo dčset pesov mesečne članarine. f Za letošjrift poslovno dobo je občni zbor Dru^&®| Slovencev dvignil mladin¬ ski pf|spevek, kd je namenjen izključno samo za poKiirjjš-,,^troskov šolskih teča¬ jev od enega nadva pesa mesečno. Pri¬ pominjajo, da učiteljstvo in kateheti ne dobivajo seveda nobene plače. Toda tu^i to povišanje prispevka ne more kriti vseh potreb in zlasti še da¬ leč ne .zadošča za tiskanje zelo potreb¬ nih norih .učnih knjig. Zato*prosi Društvo Slovencev prav vse Slovence in Slovenke v Argentini, ki nisb*"'SStIli.©rnštva Slovencev- m po¬ sebej še vse starše, ki jim je pri rcu . . --, i -- —M- verska in narodna vzgoja otrok, da po¬ magajo vzdrževati naše šolske tečaje. Vse te nečlane — tudi tiste, ki nimajo otrok — lepo prosimo, da prispevajo po dva pesa na mesec v mladinski sklad Društva Slovencev. Ta znesek morejo plačati v pisarni Društva Slovencev, pri Krajevih odbornih Društva Slovencev in v roke odbornikov D. S. Če se bodo Slovenci v Argentini od¬ zvali tej naši prošnji, potem smo pre¬ pričani, da nam bo s pomočjo požrtvo¬ valnega učiteljstva in, gg, katehetov mo¬ goče ohraniti mladino verno in narodno zavedno. .. Društvo Slovencev OBVESTILA ^ * Izlet družabne pravde na otok Hia- w‘atha v Tigrah bo v nedeljo dne 16. * februarja ob vsakem vremenu. Zbirali¬ šče v pristanišču v Tigrah ob deveti uri. Vožnja tja in nazaj s posebno lančo. Sv. maša bo na otoku ob pol enajsti uri. Hrano prinesite s seboj, vendar bo g. Pirc pripravil tudi nekaj kosil za tiste, ki bi hrane ne prinesji s seboj. Program: Oddih v zeleni naravi Vabi vse rojake Družabna pravda. Slovenski tečaj v Ramos Mejia je se¬ daj v sanatoriju, Necochea 440. DARILNI PAKETI IZ TRSTA CITRIJS PRISPEJO V 25 DNEH Glavni zastopnik Oton F r e sl Maipu 735 T. E. 31-5142 Capital M, "ETROPAK” CANGALLO 439, oficina 119, I nadstropje T. E. 30 - 5224 Buenos Aires pošilja v domovino iz svojega skladišta v Trstu vsakovrstne pakete z živili, šivalne stroje, dvokolesa, radijske aparate, škropilnice za vinograd in podobno. Pošiljamo pakete, ki so po najnovejših predpisih oproščeni carine. Pošiljamo tudi vse vrste zdravil z letalsko pošto in pakete iz Argen¬ tine z živili in blagom, ki jih stranke same prinesejo. Paketi prispejo iz Trsta v roke prejemnika v okoli 25 dneh in so v celoti zavarovani. Prodaja ladijskih in letalskih voznih kart za vse ladijske ter letalske družbe po uradnih cenah. Uradne ure od 9.30 do 19. ob sobotah od 9. do 12.30 Naročila in denarna nakazila pošiljajte na: EUROPAK — CANGALLO 439, of. 119, 1-er. piso - Buenos Aires FRANC WERFEL — Prevedel: KAREL MAUSER (72) PESEM O BERNARDKI S. Fischer Verlag, Frankfurt am Main “Kako se pišete, madame?” je Du- tour dolgočasno pričel z zasliševanjem. “Bruat”, je rekla gospa z neko nerod¬ no preprostostjo, ki bi rada zakrila zve¬ neče ime. ‘Madame Bruat?” dvigne državni pravdnik oči. “Bruat? Ste mogoče v so¬ rodu z admiralom Bruatom, nekdanjim mornariškim ministrom?” “Moj mož je,” odvrne gospa. Vital Dutour se precej potrto dvig¬ ne in ji ponudi stol. “Izvolite sesti, madame”. Gospa Bruat odkloni. “Aretirana sem in ta gospod me je vodil skozi mesto. Tudi tukaj nočem, da bi z menoj lepše postopali kakor z dru¬ gimi obtoženci. Ali smem vedeti, česa me dolžite?” Plešec je napravil resnično izčrpan vtis. “Madame”, je dejal polglasno in z migljajem oči odpodil strašnega Calle- ta, “madame, vi nosite veliko ime. Vaš mož stoji blizu Njegovega Veličanstva, cesarja, kakor vemo.. Mi, uradniki te¬ ga mesta se že nekaj mesecev borimo proti najbolj neumnem quiproquo tega stoletja. Ta hoj vodimo po naročilu ce¬ sarske vlade, s popolno vednostjo in vo¬ ljo Njegovega Veličanstva. Gotovi poli¬ tično naprotujoči si krogi, so izrabili ha¬ lucinacije duševno bolne deklice in go¬ vorice o nekih ozdravljenjih, da bi v šib¬ ki točki zadeli cesarsko vlado in s tem cesarja samega, če pa kdo avtoriteti, ki se opira na izjemne zakone, zada le najmanjšo škodo, jo spravi v težko sti¬ sko. Da bi absolutno avtoriteto branili pred nevarnostmi, smo zaprli votlino.. Sedaj pa pridejo gospe, kamor ste vi, madame, ki pripadajo najvišjim krogom cesarske Francije in kažejo, da same za¬ ničujejo najvišjo avtoriteto in sicer s tem, da se ji zoperstavljajo: Kaj nam torej še ostane, madame?” “Obtožite me razžaljenja Veličan¬ stva,” se smehlja Bruatova. Dutour je vzel na znanje zastruplje¬ no puščico ne da bi trznil z obrvmi. “Prisiljen bom, madame,” je dajal po daljšem molku, “da terjam od vas kazen petih frankov. Prevzel jih bo pristojni policijski komisar”. “Z največjim veseljem, gospod. Prilo¬ žila bom še sto frankov za lurške reve¬ že. Sedaj pa prosim za svojo stekleni¬ co.” • “Steklenica, madame, je konfiscira- na”, je rekel državni tožilec. Gospa se rahlo nasmehne. “Ne verujem, da ho konfiscirana, go¬ spod. Napolnila sem jo po naročilu viso¬ ke osebnosti.'” Dutour je trdno odločen, da se v tej točki ne vda. S sunkom je potegnil ste¬ klenico k sebi. “Po naročilu katere osebnosti, mada¬ me, če smem vprašati?” “Njenega Veličanstva, cesarice Evge¬ nije,” odvrne gospa Bruat. “Imam nam¬ reč čast, da sem prinčeva vzgojitelji¬ ca.” Bledorumeni Dutour ji porine stekle¬ nico. “Vzemite jo, madame!” In brez opra¬ vičila je dodal: “Ne vidim več vzroka, zakaj naj bi v omenjenem svetu sam izpolnjeval svo¬ jo dolžnost”. Petintrideseto poglavje GOSPA PREMAGA CESARJA Cesarska okna gledajo proti Atlant¬ skemu oceanu in grmenje valov prodi¬ ra prav v sobo, zakaj poletna vila v Biarritzu je zidana prav nad skalnato obalo. Kljub mlačni septemberski noči okna niso odprta. Dim cigaret napolnju¬ je prostor in se zbira ob krasnih sveč¬ nikih in imenitnih petrolejskih svetil¬ kah, ki stojita na obeh delavnih mizah. Samotne ure med dvanajsto in eno po¬ noči cesar posebno visoko ceni. Kakor mnogi tobakarji zaspi cesar težko in pozno in njegova duševna jasnost in prožnost se po polnoči stopnjuje, To je ura sanjarskih načrtov mogočnega go¬ spodarja sodobnega sveta. Rumenkasti obraz petdesetletnika, ki so mu sicer lica vedno čudno svetla, je brez napeto¬ sti in razoran. Črno obarvani lasje, ki so ponavadi skrbno počesani na čelo in sicer od leve proti desni, so sedaj brez reda. Brki, čez dan lepo upravnani in namazani s pomado, vise brez reda na¬ vzdol. Monarh je oblečen v lepo svileno nočno haljo in mehke copate. V taki noč¬ ni obleki je mogočnik s ščemečim ugod¬ jem razmišljal o bodoči usodi konti¬ nenta. Napoleon III. je hodil po prostorni sobi med obema delovnima mizama, ka¬ kor da sede za njima nevidni tajniki- demoni, ki jim vsako noč diktira Orde de Bataille tega stoletja. Na večji mizi je razgrnjen zemljevid Gornje Italije s skrivnostnimi označbami, ki so nasejane z rdečim, zelenim in modrim črnilom. Bil je priložen petkrat zapečatenemu vojnemu načrtu generalnega štaba, ki ga je prejšnji dan prinesel v Biarritz sam vojni minister. Da je stvar z Ita¬ lijo prišla že tako daleč, tega svet še ne sluti. Celo veliki mož Savojske, grof Cavour, se bo šele pričel močiti na dol¬ gotrajnem ognju negotovosti, časopisi pa pišejo o cesarjem modernem čutu in o njegovi navezanosti na naravo, ker si vsak dan privošči dolgo plavanje po Oceanu. Tudi na manjši mizi leže pod goro aktov in dopisov zemljevidi Alžira, Ekvatorialne Afrike in Srednje Ameri¬ ke. Cesar je sanjal o vsemogočem. Stric Bonaparte je imel pred seboj majhen svet, navezan je bil le na Evro¬ po in na Sredozemsko morje, niti Kana¬ la ni mogel premagati, da bi kaznoval Britanijo. Pri vsem kultu, ki ga žene z ustanoviteljem dinastije, se čuti tretji Napoleon močnejšega od prvega. Njego¬ vo delo niso bitke, ki so s tem, da so pridobljene, tudi že izgubljene. Njegovo delo je popolno železniško omrežje, ki se je v slabih sedmih letih razpredlo no Franciji. Njegov cilj niso imenitne osvo¬ boditve, temveč harmonična zgradnja sveta pod vodstvom civiliziranega fran¬ coskega duha, ki bo segal do Konga, do Vzhodne Azije in morda celo do Mek- sike. Vedno znova se sklanja cesar nad ge- neralštabno karto Gornje Italije.. Voj¬ ni z Avstrijo se ne bo moč ogniti. Pre¬ brisani Cavour, ki misli, da je igralec z lutkami, ne sluti, da je sam samo lutka v roki močnejšega. Cavourjev cilj je združena Italija pod Savojsko hišo. To pa sedaj ni cesarjev cilj. Prav nič ne misli, da bi nekemu Viktorju Emanuelu podelil neko novo moč. V romantični mladosti je sicer prisegal karbonarjem in na “Giovane Italia”, ki naj bi dvig¬ nila in združila vse Italijane. Toda to so bile republikanske sanje potujočega nemaniča in brezupnega pre- tedenta. Luiz Napoleon ni nikomur pri¬ segel, da bo dvignil Savojsko hišo in s tem dal slab zgled hiši Hohenzollern. Njegov načrt je bolj originalen in bolj nameren; Italija bo združena, toda ne pod enim monarhom, temveč pod šti¬ rimi, ki jih bo po potrebi lahko medse¬ bojno izigraval. Zaprta državna in di¬ nastična tvorba, ki bo omejena v svo¬ bodnem gibanju. In on, Napoleon, bo predal predsedstvo te federacije rimske¬ mu papežu, suverenu cerkvene države. Tako bo rešena kvadratura kroga itali¬ janske politike. Bo pa to tudi mogočen dar klerikalcem vseh narodov, obenem pa kontrola nad katoliškimi strankami povsod. Liberalci bodo divjali. Tega si je cesar svest. Vik in krik bo. Klerikal¬ ci in liberalci so krajni stebri cesarske¬ ga gospodstva. Vsa umetnost je v tem, da se stebre drži v kar najboljšem rav¬ notežju. Da se je cesar odločil za veli¬ kansko darilo Rimu, ni bila vzrok nje¬ gova vernost. Tudi on liberalno misli in čuti kakor ves svet. Toda prednost francoskega svetovnega imperija sloni na tem, da niti Italijani niti Nemci ne pridejo do prave narodne države. Jasno, da se o tem ne sme govoriti na glas, si¬ cer bi se mehkočutneži in evropski za¬ nesenjaki s Francijo vred pričeli premi¬ kati. Nasprotno, treba je storiti vse, da liberalci ne zavohajo lunte še pred ve¬ liko bitko in se ne splašijo. Ali ni sre¬ ča, da so radikalni časopisi kljub vsej cenzuri vsak dan bolj uporni?