List 39.
Vzgojevanje cvetic — sredstvo za izobra-ževanje.
Ni ga skoro boljšega sredstva, da otrokom napravimo o prostih urah prijetno delo, poučno zabavo, duhovito kratkočasje in jih izpodbudimo k opazovanju pri-rode, nego da jim damo vrtec, da ga sami obdelujejo in oskrbujejo. Toda vselej ni vrtca na razpolaganje, posebno po mestih ne, a vendar bi previdni stariši radi otrokom svojim priskrbeli kako urico, da bi se prijetno zabavali in odpočili od duševnega dela, s katerim so mnogokrat preobloženi. Najboljše je gotovo, da jih pošljejo iz mesta, da se zabavajo pod milim nebom, ali pa jih vedejo na izprehod; pa brez nadzorstva jih neradi puščajo, spremljati jih pa vselej ne morejo, vreme pa tudi ni vedno ugodno, zato so veseli, če jim morejo dati kako drugo primerno razvedrilo. Res imajo mnogo veselic, iger itd., pa skoro vseh se kmalu naveličajo — kajti vedno je eno in isto, pri katerih je pa treba misliti, preutrudi se pa zopet duh.
Vse drugače je z rastlinami. One vedno zanimajo otroka in ga ne utrudijo. Slednji dan viditi je kaj novega, nov list, cvet, plod in seme. Vedno otrok lahko kaj drugega opazuje. Sedaj mora odganjati mrčese ali škodljivce,  kakeršne si bodi, sedaj umivati liste,  potem
zopet presajati in prilivati. In kar je najlepše in največ vredno, otroka vedno lahko nadzoruješ in izpodbujaš. Privadi se sam reda, točnosti, potrpežljivosti in vztrajnosti. Teh za vse življenje jako važnih kreposti, pravih stebrov človeški sreči, nikakor tako lahko ne vcepiš otroku, kakor pri odgojevanji rastlin. Otrok vseje seme v zemljo, priliva mu in težko pričakuje, da vzkali. Že tukaj je treba potrpežljivosti! Nazadnje vzkali seme — kako veselje! Kadar malo vzrasto, presajajo se rastlinice v veče lonce in zaboje, zalivajo in goje, dokler se povsem razcveto. Kako je moral otrok biti pri tem potrpežljiv, vztrajen, kako strogo je moral izpolnjevati svoje dolžnosti. Bi se li bil na kak drug način tako lahko in igraje tega privadil ? Otrok se tudi uči, če goji živalico; toda pri živali ni tako zdravo, kakor pri rastlinah, in rastlino more samostojneje gojiti, tako da lahko reče: „Jaz sem jo vzgojil". Rastline se tudi bolj spreminjajo nego živali, in nudijo otrokom priljubljeno cvetje. Rastline so veliko bolj pripravne, da vzbujajo v otroku pobožne čute in ga spominjajo Onega, ki daje dež in soince ? Vedno imajo priložnost opazovati, kako čudovito in tajnostno vse nastaje, kako se iz neznatnega zelenja razvijajo cvetlice, katerih lepih barv in prijetne vonjave se radujejo. Zaradi tega, starši, nikdar ne zabite, dajati otrokom priložnosti, da vzgajajo cvetlice, bodi si tudi le v loncih in zabojčkih, ako nimate vrta. In kako dolga je zima, ko se na vrtu itak ničesar storiti ne da — ter so zatoraj rastline v loncih  toliko lepše in zanimivejše.
306