# nosti, da bi tako zlo lahko prepreèili? To se zdi komaj verjetno. To je lahko kveèje- mu blizu stoiško-fatalistiène- mu, ne pa kršèanskemu odre- šenjskemu pogledu na zgodo- vino. Bog dopušèa zlo zato, da bi se iz njega porodilo do- bro, da bi se iz njega kaj nau- èili in preteklih napak z Nje- govo pomoèjo nikoli veè ne ponovili. Vendar, kje je bila napaka demokratiènega tabora? Zdi se, da kar se je med vojno do- gajalo, se ni moglo zvrstiti drugaèe, kot se je. Tu neke bistvene alternative, kot smo videli, niso bile moralno oz. politièno mo`ne. Vse je po nujnosti vodilo demokratièni blok v brezizhodno situacijo. Napaka se je torej lahko zgo- dila edino pred vojno. Zgodila pa se je lahko edino v odnosu do tistega kljuènega sovra`ne- ga medvojnega dejavnika, ka- terega bi lahko demokratièni tabor pred vojno v zadostni meri omajal, da bi v medvoj- nem èasu ne bil veè škodljiv. Ta dejavnik pa je bila edino KPS in v širšem jugoslovan- skem okviru KPJ, saj slovenski demokratièni tabor ne bi mo- gel pred vojno bistveno vpli- vati na druga dva kljuèna so- vra`na dejavnika: na nemške- ga in italijanskega okupatorja. Èe bi se torej predvojna oblast na Slovenskem in širše v Jugoslaviji temeljiteje zami- slila v komunistièno nevar- nost (oktobrska revolucija je bil dovolj pouèen material za takšen premislek) in èe bi do- sledneje preganjala tako izra- zito agresivno in nasilno orga- nizacijo, kot je bila KP(J), ter odloèneje kaznovala njene glavne nosilce, bi zagotovo do pojava OF ne prišlo in bi lah- ko demokratiène sile mirno sledile smotrnemu Mihajlovi- æevemu naèrtu za boj proti okupatorju. Takšno odloèno protikomunistièno stališèe je demokratièni tabor razvil šele med vojno z nastopom Slo- venskega domobranstva leta 1943 (str. 402 sl., 429), vendar je ta pristop (zakoreninjen predvsem v Rupnikovem »or- junaškem« krogu (str. 141, 402 sl.)) nastopil prepozno in v nesreèni politièni konstela- ciji. Ukrepi Kraljevine Jugo- slavije proti KPJ (t.i. »Obzna- na«) pa so bili popolnoma ne- sorazmerni z objektivno nevar- nostjo, ki jo je predstavljala KPJ (pomislimo le, da je bil Tito leta 1928 obsojen kot èlan najvišjega vodstva KPJ na borih 5 let zaporne kazni). Jasno je torej, da se je KPS lahko raz- rasla do tistih razse`nosti, ki so v Sloveniji omogoèile pojav OF, èe so bili vsi njeni glavni akterji takrat na prostosti. Toda to niso le napake iz preteklosti. Liberalno-demo- kratièno naèelo strpnosti, kot ga je izvorno formuliral John Locke, predvideva strpnost do strpnih, a tudi nestrpnost do nestrpnih. Èe demokraci- ja s preventivnimi ukrepi ne onemogoèa delovanje nestrp- ne`a, lahko ta s pomoèjo tak- šne ali drugaène nasilne ak- cije hitro preobrne demokra- cijo v tiranijo, kot se je to zgodilo v Sloveniji leta 1945. To spoznanje, ki je stalo to- liko `ivljenj, pa naša domnev- no demokratièna javnost kaj rada izgublja izpred oèi, ko si polni usta s parolami o strpnosti za vsako ceno. ?!   % "  * H    ;     $ 1 !" %+@ ) V sklopu Dru`inske knji`- nice pri Mohorjevi dru`bi Ce- lje je leta 2002 izšla knjiga Bogdana @or`a, ki nosi po- menljiv naslov Razvajenost — rak sodobne vzgoje. Šokanten naslov. Naslov, ki vzdrami bralca iz vsakodnevne otopelo- sti in ga prisili, da preveri pri sebi in drugih, ali je rakasta  & "  dru`bi, ki je pretirano mate- rialno usmerjena, razvajenost vse preveèkrat razlagamo in ra- zumemo le kot materialno razvajanje. @e nekoliko po- globljen pogled v samo zgo- dovino in pojem razvajenosti pa bralcu sporoèa, da gre tu za veliko veè kot zgolj mate- rialno razvajanje, saj je razva- jenost zelo star pojem. Zah- valjujoè avtorjevi pronicljivi neposrednosti pri iskanju in prepoznavanju znakov razva- jenosti tudi v svetovni mla- dinski literaturi ter knjigi knjig — sv. pismu — lahko bra- lec pridobi jasen vpogled v prisotnost razvajenosti tudi v omenjenih delih. Bolj ali manj prikrite ele- mente razvajanja v sodobni zahodni vzgoji lahko po mne- nju avtorja najdemo tudi v kliniènopsihološki in psihote- rapevtski literaturi, ki je sicer bolj razvojno naravnana. So- dobna psihoterapevtska litera- tura nam po mnenju avtorja (@or`, 24) pogosto govori o po- sebnih te`avah v prilagajanju okolju, o posebnih primerih nevrotske motenosti, za katero se na ameriškem podroèju uporablja izraz sindrom Petra Pana, v evropskem prostoru pa sindrom puer aeternus (veèni otrok ali mladeniè). Takšno motenost lahko pov- zroèa tudi razvajanje. Avtor knjige podrobno razlaga tudi pojem narcizma (@or`, 34), saj je po njegovih ugotovitvah vedenjska slika narcizma zelo podobna vedenjski sliki razva- jenosti in zaradi tega obstaja velika mo`nost, da se ju zame- nja. Nadalje se avtor sprašuje, ali bi lahko sedanjo kulturo imenovali kar mehku`na kul- tura oz. kultura mehku`ništva (@or`, 43), saj naj bi zahodno civilizacijo sestavljale pomeh- ku`ene mno`ice, ki so navidez zelo osvešèene, napredne, raz- gledane, ki pozivajo k vredno- tam svobode, praviènosti, ena- kosti in enakopravnosti, a so po mnenju strokovnjakov le lepo okrašena fasada. Avtor se sprašuje (@or`, 49), ali nista mehku`nost in razvajenost en in isti problem. Avtor nadalje natanèno opredeli razvajenost tudi s psi- hološkega vidika. Zametki raz- vajenosti so tako prepoznavni v vseh dimenzijah razvoja èlo- vekove osebnosti. Vsak otrok naj bi odrašèal v razmerah, ki bi mu omogoèile kar najbolj zdrav telesni, socialni, èustveni ter duhovni razvoj, obenem pa naj bi spodbujale zdravo us- tvarjalnost. Pri razvajenih otro- cih po mnenju avtorja pride `e od rojstva dalje do zmot- nih, enostranskih in ozkih pri- èakovanj staršev, ki `elijo otro- ku nuditi vse udobje, in s tem ustvarjajo neko idealno podo- bo staršev in iracionalen svet, v katerem `ivi otrok. Razvajen otrok se tako nauèi, da je nje- govo okolje vedno pripravlje- no, da zadovolji njegove potre- be in `elje, ter posledièno ne zna in ne zmore biti v prist- nem stiku s samim seboj, ker ne pozna lastnih `elja, ne pre- tvorba, ki jo avtor imenuje raz- vajenost, res oku`ila sodobno vzgojo sedanje dru`be in mo- goèe tudi njega samega. Mor- da pa je bila `e vseskozi del vzgoje, le da si o njej nismo upali in si še ne upamo govo- riti javno. In kot pravi avtor knjige, tudi stroka pojem raz- vajenosti nekako zapostavlja, saj to ni niti psihološka, niti psihoterapevtska in tudi peda- goška kategorija ne. O tej t.i. tabu temi so nekateri priznani strokovnjaki le šepetali, drugi pa razlagali svoje poglede »med vrsticami«, kljub temu da lah- ko najdemo v pedagoški lite- raturi veliko opozoril o razva- janju in o tem, kako razvajanje lahko škoduje. Pisec knjige pa nam o tej temi spregovori ja- sno, neposredno in objektivno, kar je gotovo ena izmed odlik prièujoèe knjige. Na zaèetku avtor pojem razvajenosti predstavi z jezi- kovnega vidika kot »naèin vzgoje, ki ne vodi k temu, da bi se otrok nauèil osnovnih pravil, omejitev, navadil spo- štovati te omejitve, ampak vodi k nasprotnemu uèinku, k nesprejemanju pravil, ome- jitev. (@or`, 5). Avtor nadalje vidi razvajenost kot sad vzgoj- nih prijemov, ki temeljijo na pretirani popustljivosti, pre- tirani negi, zasipanju z razni- mi dobrinami, ne glede na to ali jih otrok sploh potrebuje in ali jih sploh zmore ustrezno in smotrno izkoristiti. Pisec knjige bralca opozar- ja, da v današnji sodobni # poznava èustev ter uèinkov èu- stev, ki jih imajo na ljudi okoli njega. Razvajen otrok tudi ni navajen napora, ima prevelika prièakovanja, ki jih okolje ne more uresnièiti, zato do`ivlja razoèaranja, najprej v odnosu do staršev, kasneje do okolice, kar do`ivlja kot krivico, na ka- tero odgovori z nasiljem ali z umikom, zapiranjem vase. Av- tor na zanimiv naèin spregovo- ri tudi o duhovnem razvoju (@or`, 63), tej duhovni razse`- nosti èlovekove osebnosti. Po- zornost bralca tu vzpodbudi avtorjeva razlaga duhovnosti kot temeljnega bivanjska vpra- šanja, ki se hoèeš noèeš zastav- lja slehernemu èloveku, ne glede na okolje, vzgojne vzore… Vendar pa si razvajen otrok, v katerem je proces zavedanja sa- mega sebe oviran, ne zmore sam jasno zastavljati vprašanj o smislu `ivljenja, o svobodi, o ljubezni in sreèi. Razvajen otrok `ivi kar tako, »brezveze«. Ker je v slabem stiku s samim seboj, si oblikuje odnos le do neke podobe samega sebe, ki so mu jo vcepili starši. Tak otrok po mnenju avtorja (@or`, 67) nima rad sam sebe in posledièno ni zmo`en prist- ne ljubezni do drugega. Raz- vajen otrok je tako tudi nesvo- boden in v polnosti odvisen od drugih, ki izpolnjujejo njihove `elje, potrebe, saj jih sam niti dobro ne pozna. Iz te odvisno- sti velikokrat razvajen otrok be`i v druge vrste odvisnosti. Posebno vrednost in veli- èino daje knjigi drugi del, kjer avtor natanèno in objektivno oriše svoja sreèanja z razvaje- nostjo. S pomoèjo resniènih primerov, ki imajo toliko spremenjene podatke, da one- mogoèajo kakršno koli pre- poznavanje, je jasno gradil na izkustvih in spoznanjih iz svoje dolgoletne in bogate prakse. Ker razvajenost ni èi- sta kategorija (@or`, 73) in ker starši, ki otroka razvajajo, uporabljajo tudi druge vzgoj- ne vzorce in prijeme, jo je izredno te`ko prepoznati. Av- tor je tako nazorno predstavil razliène vzgojne vzorce, s ka- terimi se razvajanje lahko po- vezuje, in dru`inske klime in okolja, v katerih se pojavlja. Bralec lahko izve, kako je z razvajenostjo v materialnem okolju, izve tudi, da se razva- jenost zaèuda lahko pojavi tudi v pomanjkanju. Predstavi nam tudi, kako razvajenost in prevarovanost otrok nastopata skupaj in se celo dopolnjuje- ta. V dru`bi z razvajenostjo lahko najdemo tudi popust- ljivost, pretirano mehke starše, prostost, razpušèenost, vzgoj- no zanemarjenost, èustveno podhranjenost, sprte starše, duhovno praznoto ipd. Avtor zakljuèuje knjigo s spozna- njem, da pri razvajenosti lah- ko nekaj naredimo, spremeni- mo. Bralca pa trezno opozar- ja, da je delo z razvajenostjo trdo delo, ki zahteva napor, voljo in moè, da se zaèarani krog spremeni (@or`, 163). Prav gotovo pa je potrebno razvajenost najprej prepoznati. Za to moramo po ocenah av- torja preseèi dvojnostno pred- stavo o vzgojnih modelih, saj se v praksi sreèujemo z razva- janjem kot posebno vzgojno dr`o, ki se meša z vzgojnimi prijemi, kakor jih starši `elijo izvajati. Še veè, razvajanje bi lahko razumeli kot neko za- slepljenost, ki hromi starše pri njihovih vzgojnih prizadeva- njih. Starši se namreè svojega razvajanja ne zavedajo, èe pa se ga `e rahlo zavedajo, ga do`iv- ljajo kot neko svojo slabost, ki je ne morejo odpraviti (@or`, 164). Zato avtor svetuje, da ta- koj, ko pri otroku opazimo razvajenost, zaènemo s teme- ljitim in poglobljenim delom s starši. Pri delu z razvajenim otrokom se tesno prepleta te- rapevtsko, vzgojno in prevzgoj- no delo. Izkušnje uèijo avtorja, da so za delo z razvajenimi otroki izrednega pomena: uèe- nje poslušanja, stik s samim seboj, postavljanje mej, svobo- da in odgovornost, odrekanje ter vztrajnost. Za ozdravitev razvajenosti je potrebno trdo in resno delo. Menim, da nas sporoèilo te knjige navaja naj- prej na delo, dajanje in preje- manje ter nam pomaga, da os- tane naše gledanje sebe, drugih in stvari realistièno. Predvsem pa, da ostane ali postane ne`- no, a zahtevno. In prav to vzbudi v bralcu knjiga — ne`en in vendar zahteven vpogled v svoje do`ivljanje ter vzgajanje sebe in drugih.  5  "