240
Razne reči.
—  Presvetli cesar je podaril za popravo Sorske cerkve 200 gld.
—  Cesar bode baje obiskal češko razstavo prve dui septembra meseca. Nemško-liberaloa stranka bi najraje videla, da bi cesar ne šel v Prago. Na to meri vsa perfidna pisava njenih glasil, ki prav priprosto ova-jajo ter pavšalno sumničijo. Obisk Srbov, ki so si te dni ogledali češko razstavo, dal je spet dovolj gradiva tem listom, da pišejo o panslavističnih, protiavstrijskib demonstracijah ter grdijo češki narod, ker je vzprejel dostojno srbske goste. A vender ni vse to, kar se v^ Pragi godi, niti senca znanih pangermanskih demonstracij, ki so se godile na Dunaji pri slavnosti nemških pevskih društev. Najnesramnejše je pa to, da zapisuje ta ščuvaloa druhal vse, kar počenjajo tudi najrazposa-jenejši pobalini v Pragi, na rovaš vsemu narodu češkemu.
—  Presvetli cesar se odpelje dne 19. avgusta t. L iz Ischla na Dunaj, kjer ostane do 29. avgusta. Popo-ludne tega dne se odpelje z večim spremstvom z Dunaja v Celje ter se udeleži doe 30. in 31. avgusta vojaških vaj v Celjski okolici.
—  Minister za vnanje reči grof Kalnoky se mudi uže nekaj dni na cesarskem dvoru v Ischlu.
—   Minister grof Taaffe je šel baje minoli tedea zato v Ischl na cesarski dvor, da poroča cesarju o sklepu državnega zbora ter da se kaj določnega sklene o> cesarjevem potovanju v Prago, ki je baje spet postala negotovo.
—  Finančni minister dr. Steinbach je imenovan od presvetlega cesarja za tajnega svetnika.
—   Vabilo na veselico katero prirede slovenski abiturijenti dne 3. avgusta 1891. 1. v prostorih narodne čitalnice v Ljubljani na korist družbe sv. Cirila in Metoda. Vstopnina za osebo je 30 nov. Velikodušnosti se ne stavijo meje. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Beseda bode na čitalničnem vrtu; ob neugodnem vremenu se vrši veselica v gorenjih prostorih.
—  C. kr. strokovna   šola   za   vezenje   in   umetno šivanje   čipek   je   razstavila   koncem   šolskega   leta dne 29. in 30. t. m. dela svojih učenk.
—  V nedeljo dne 2. avgusta oapravi Ljubljanski Sokol svoj izlet v Kamnik, kamor se odpelje s posebnim vlakom ob 1 in ^4 uri popoludne ter se vrne v Ljubljano zvečer ob 11. uri.
—  V Kamniku se je nastanil v Prašnikarjevem kopališči zdravnik, ki zdravi po Kneippovi metodi.
—  t Umrl je v Novem Mestu tamošnji odvetnik ia bivši deželni poslanec dr. Janez Skedl.
—  Število udov družbe sv. Mohorja je letos naraslo na 51.827, od lani se je pomnožilo za 3743.
241    -
—  Namestni škof dr. Angerer na Duoaji je praznoval dne 23. t. m. svojo petdesetletnico, odkar je bil posvečen v mašnika. Presvetli cesar mu je čestital pri tej priliki s svojeročnim pismom.
—  Trgovinski minister Bacqueliem je odpotoval te dni v Galicijo in v Bukovino, da se osebno prepriča o ondotnih industrijskih razmerah in o rečeh sploh, ki spadajo v njegov resort.
—  Slnžba poštarja v Št. Rupertu na Dolenjskem je
razpisana. Obrok za prošnje traja   tri tedne. ¦v
—  Češka   razstava.   Milijon obiskovalcev    je   uže
ogledalo češko razstavo. Pri tej priliki je podpresednik inžener Križnik imel gjvor pred mnogobrojnim občinstvom. Množica je navdušeno zaklicala ;,slava" cesarju in odkrita zapela cesarsko pesem. Od cesarske pisarne je prišel brzojaven odgovor, da jemlje cesar to ovacijo tuilostno   na   znanje.
—  Deželni zbori bodo letos sklicani šele sredi meseca decembra, državni zbor pa se snide oktobra meseca.
— Deželni zdravstveni svet za Kranjsko je sklenil prositi vlado, da bi se obrnila do deželnega odbora, mesta Ljubljanskega   in   kranjske    hranilnice   zaradi   denarne
podpore, s katero naj bi se odpošiljali skrofulozui otroci 8 Kranjskega v morsko kopel pri Gradeži. Tudi je ukrenil
nasvetovati deželnemu šolskemu svetu, da bi poletenski ^as ne bilo šole po ljudskih učilnicah tiste dni popoludne,
kadar bi bilo dopoludne ob 11. uri 19—20 stopinj toplote
v senci.
—  Iz letnega izvestja više gimnazije v Novem ^estu posnemamo, da je bilo tam konec leta 207 učencev, in sicer 195 Slovencev, 11 Nemcev in 1 Čeh. Poučevalo je 21 učiteljev. Šolnine so plačali učenci 2580 gld. Štipendistov je bilo 18, ki so vsi skupaj potegnili 2483 gld. 49 kr.
—  V Trboveljskem premogokopu. „Brezno" je ustavilo delo dne 26. t. m. 240 delavcev. Ravno tako je pustilo delo 60 delavcev v Hudi Jami. Delavci zahtevajo 8 urno delo.
—  Strela je ubila dne 24. t. m, 14 letnega Janeza ©ovgana iz Sambij, ko je zvonil k hudemu vremenu.
—  Samomor milijonarja. Minole dni se je ustrelil ruski milijonar bar.^n Osten-Sacken. Samomorilec je bil eden izmed najbogatejših ljudi Baltske provincije. Našli so pismo, v katerem je bila navedena kot vzrok samomoru enoličnost življenja.
—  Ponarejalca denarja. V Trstu je prijele te dni policija nekega Alojzija Markoviča iz Trsta in neko Ivano Juvuu iz Ljubljane    ker   sta   ponarejala   desetice.
—  Prihodnjo zimo bodo priredili v Wa8hingtonu slikarji kongres, na katerem bodo zahtevali, da odpravi vlada carino na inozemske slike.
—  Spominek Komenskemu Mo.avsko mesto Fulnek namerava postaviti v spomin delovanja velikega peda-^goga Komenskega na mestnem trgu, kjer   so leta 1871.
vsadili Komenskega   lipo,   kamenit   spominek  s   podobo Komenskega.
—   Slovensko cerkveno petje in slovenske propo-vedi v cerkvah Tržaških in v Tržaški okolici. Italijanska večina Tržaškega mestnega zbora, v katerem so krščeni in pravi židje, začela se je prav pridno pečati s katoliškimi cerkvami ter bi jih rada porabila za poitalijančevanje slovenskega ljudstva. V stolni cerkvi sv. Justa se jej je ta namen, kakor smo užo poročali, posrečil. Zdaj bi pa rada razširjala svoje agitacije tudi po okolici. Ker nameravajo v Barkovlji zidati novo cerkev, sklenil je Tržaški mestni zbor, da bode dovolil za to zgradbo le tedaj 15.000 pred, ako se bode v novi cerkvi pelo izključno v latinskem jeziku in vsako drugo nedeljo prepovedovalo v italijanščini. Ljudstvo je vsled tega sklepa jake razjarjeno ter je sklenilo obdržati raje staro cerkev, nego privoliti v take pogoje. Čudna je pa pisava nekega Goriškega lista „Ecco del Litorale", ki je glasilo društva „Circolo Catolico^. Ta list psuje Tržaške in Goriške slovenske liste, ki se protivijo takemu poitalijančevanju ter jim podtika panslavizem. Italijani so takoj složni, kadar gre proti Slovencem.
—  Užituina in konsumni davek v naši državni polovici sta znašala v letu 1888. 73,830.363 gld., v letu 1889. pa 102,836.193 gold., torej je porasel ta davek v enem letu za 29,005.830 gld.
Povodenj v Šleziji. Vsled večdnevnega deževanja in velikih ploh je reka Opava tako narasla, da jej je bila struga pretesna ter je poplavila mnogo rodovitnega polja, poškodovala mostove ter napravila celo po neka-katerih delih Opavskega mesta veliko šliode.
—  Nevihte. Konec minulega tedna je razsajal po Hrvatskem strašen vihar ter napravil pri poslopjih ia na polji silno veliko škode. Tudi na Benečanskem je podirala nevihta poslopja, lomila drevje, ter toča pobrala ves pridelek po več vaseh.
—  Slovenska kuharica ali navod okusno kuhati navadna in imenitna jedila je naslov knjigi, katero je spisala Magdalena Pieiweis in je v tretjem pomnoženem natisu na svitlo prišla. Vsebina tej knjigi je jako mnogovrstna. Posebno opozarjamo na določitev jedilnih listov na pr. ob zlati*maši, ob umeščenji (inštalaciji), o pustnih dneh^in mnogih drugih prilikah. Dobiva se v „Katoliški bukvami'' v Ljubljani po gld. 150, lično vezana pa pj gld. 1*80.
—  Koliko nam senice koristijo. Pri nas živi nekoliko vrst senic, katere nas tudi po zimi ne zapuščajo. V tej dobi se žive edino le z mrčesnimi jajci. Kslkot potrjujejo izkušnje, treba jim je na dan po 13^ take hrane; da se nasitijo. Ako obsega vsak gram najmanj 1000 mrčesnih jajčec, uniči ena aenica vso zimo več nego eden milijon jajčec. Kdor torej uniči nežno življenje le eni senici, ta obrani življenje milijonu mrčesov, kateri mu bodo uničevali njegov vrt. Akopram se senice jako   množe   — profesor   Dokoupil v Hrudimu  je   pre-
-    242    -
r«čuQil, da potomstvo ene seoice znaša v 6 letih do 6 milijonov senic — vender število teh hasljivih ptičic pri nas neprenehoma gine, kajti pokončujejo jih mnogi neprijatelji, kakor: podlasice in kune, sKobci in kragulji, srake in šoje, vrane in kavke i. dr. Da privabimo senice na svoje vrte, postavimo po zimi nekoliko solnčnic s semenjem ter jih pritrdimo na kole po vrtih. Na oljnato seme solnčnic poletavajo senice, katero tako uspešno otimljemo ob ostrem mrazu gotovemu poginu. Živalce pa se navadijo naših vrtov ter jih marljivo čistijo mrčesa.
—  Goriško politično društvo „Sloga" je sklenilo v odborovi seji dne 21. t. m., da se naprosita slovenska deželna odbornika, naj ne glasujeta za podporo 1500 gld. za laško opero in balet v Goriškem gledališči. V isti seji je tudi ukrenilo, naprositi gosp. dr. Nikolaja Ton-klija, da v deželnem šolskem svetu odločno protestufe proti pačenju slovenskih krajevnih imen v letošnjem poročilu Goriške gimnazije. Prva reč je rešena ugodno. Deželni odbor Goriški je imel dne 22. t. m. sejo ter ni dovolil podpore.
—   Iz Istre se nam piše: Prav važne občinske volitve se začno dne 3. avgusta t. 1. v Pomjanu v veliki občini Koperskega okraja. Te občinske volitve so zato važne, ker bode njih izid mogočno vplival na državno-zborske volitve, ki se imajo vršiti tudi prav kmalu, in od zmage pri prvotnih volitvah v tej občini, je odvisna sploh zmaga   hrvaškoslovenske   stranke   zapadne Istre.
—   ^Mir" pišC; da pojde na Dunaj deputacija prosit slovenskih ljudskih šol za Koroško jeseni, ko se snide zopet državni zbor. V ta namen se podpisujejo prošnje po vseh koroških slovenskih občinah. Ker se bodo vršile prihodnjo jesen po več Koroških občinah občinske volitve, pripravljati so se začeli Slovenci uže zdaj na volitveni boj. Našim koroškim bratom se zdaj v narodnem oziru godi prav slabo, ali njih odločno postopanje v zadnjih časih nam daje vender upanja, da se bodo sčasoma vender le rešili iz nemškega potopa.
—  Užaljena teta in njeno maščevanje. Neki dijak na Nemškem je čestital svoji teti o priliki nje 47. rojstnega dne. Začel je svoje pismo z besedami: Draga stara teta! — Ko je čez nekaj časa umrla teta in je bil pozvan dijak k zapuščinski obravnavi, naznanilo se mu je, da mu je teta zapustila 10.000 mark, da pS bode vsled tetine odredbe ta znesek potegnil šele leta 1924,, namreč takrat, kadar bi bila teta, ko bi živela, stara 80 let. Glavnične obresti bode pa med tem časom dobivalo mesto S.
—  Hud vihar na Oceanu je jako poškodoval Lloydov parobrod „Amphitrite", ki se je vračal iz Bombaya v Trst. Vihar je bil tako silen, da je odnesel 250 sodčkov, napolnjenih z ricino-oljem, s krova ter jih pometal v morje. Morski val, ki se je zagnal v parobrod ter pre-plul njegov krov, odnesel je tudi šest popotnikov v morje, kjer so utonili.
—  Število ljudskih in   meščanskih  šol na Dunaji
je, odkar so se združila predmestja z mestom, narasla za 150 ljudskih in meščanskih šol z 80.000 učenci in 1400 učitelji in učiteljicami, tako da ima zdaj veliki Dunaj 300 ljudskih in meščanskih Š3l, 160.000 s učenci in s 3.500 učitelji in učiteljicami.
—  Na železniški postaji Saint-Mande blizu Pariza se je pripetila dne 26. t. m. po noči strašna nesreča^ Ko jo še stal na tiru vlak napolnjen z ljudmi, ki so sft vračali z nekega izleta, pridrdral je od zadaj ravno pa tistem tiru drug vlak s tako silo, da je lokomotiva zajezdila zadnje štiri vozove osebnega vlaka ter jih razdrobila. V vsakem teh vozov je bilo po kakih 70 oseb.. Ker se je pri tem sunku odprl kurilni prostor lokomotive, raztresel se je ves ogenj po vozeh, ki so začeli takoi goreti. Mrtvih se računi kakih 50, ranjenih pa nad sto^ Ko so izvlekli trupla mrtvih in ranjencev, bil je to grozea prizor. Več ljudi je baje zgorelo, veliko se jih je zadušilo, ko so gasili ogenj, drugi so bili strti. Časniki poročajo, da so pri tej priliki umrle cele družine. Zakrivil je to nesrečo.baje vodja lokomotive, ki je s predzadnje postaje vozil z vso hitrostjo, ne brigajo se niti za svaritve dotičnoga načelnika postaje niti za signale^ ki so mu velevali, da ustavi. On se pa izgovarja, da mu so nalašč pokvarili zavornico ter da ni mogel ustaviti lokomotive.
—  Peš iz Kijeva v Pariz. Mlada Rusinja Durnovo,. netjakinja ministra za notranje reči, šla je 19. t. m. iz Kijeva in pojde peš v Moskvo. Iz Kijeva do Moskve je tisoč kilometrov. Iz Moskve bo šla mlada dama peš v Pariz ter se od tam vrnila peš v Kijev. To kaže, da postaja tudi tej mladi dami življenje — preenolično.