t X | L-t UKU? I j UBOGA ) ! GMAJNA 1 SLOVENSKI SVET U BOJ JUNAŠKA KRI! Za Edinost, Pravice in Svobodo WASHINGTON, D. C. MAY 25, 1917. LETO, VOL. L JUGOSLOVANI IN AM ERIKA Dr. Hinkovič je poslal Jugoslovanski Kancelariji naslednji do¬ pis: Pariz 23. aprila 1917. Povodom vstopa Zdr. držav v vojno je odpremil Jugoslovanski Odbor predsedniku Wilsonu pozdravno adreso, katero ste gotovo ei- tali. Danes je sprejel tukajšnji ameriški poslanik g. William G. Sharp odposlanstvo našega Odbora, sestoječega iz predsednika dr. Grego¬ rina in mene. Ker gospod poslanik ne govori francoski, jaz pa pfrecej obvladam angleščino, je pripadla meni častna naloga, da tolmačim pred gospodom poslaniko naša čustva, želje in nade. Nagovoril sem g. poslanika sledeče: “Vaša Ekscelenca. Jugoslovanski Odbor je presrečen, da ima priliko, izraziti s po¬ sredovanjem Vaše Eks. Vašemu velikemu narodu čut neizrekljive¬ ga občudovanja in globoke hvaležnosti, katera je bila izzvana v srcih Jugoslovanov ob vstopu Zdr. držav v vojno na strani zaveznikov v njihovi borbi za pravice in svobodo sveta. Jugoslovane iz Avstro-Ogrske — Hrvate, Slovence in Srbe — katere predstavlja naš Odbor, vežejo stare vezi na Zdr. države. Okoli en milijon našega naroda, prisiljen po strašnem tlačenju in gospo¬ darskem izkoriščevanju, da zapusti svoja ognjišča, je našel v Zdr. državah ne samo svojo prehrano, temveč tudi šolo svobode. Mnogi so postali lojalni ameriški državljani, oni pa, ki so se povrnili na svoje domove; so ponesli, s seboj med svoje sorojake zvišene prin¬ cipe demokracije in svobode, katere so videli uresničene na\ sijajen način onostran Atlantika. In tako so prevzeli Jugoslovani še pred to vojno na sebe težak dolg — tako materijalne, kakor mofralfce narave ■— naprkm močni republiki. Vojna je samo pomnožila razloge naše brezmejne hvaležnosti. Naši rojaki, delajoč v Vaših tovarnah muniejie, so pomagali zavezni¬ ški stvari, ki je tudi njihova, medtem ko je velikodušna Amerika nu¬ dila istočasno neprecenljivo sanitarno pomoč in podpirala naše he- rojskč, foaa liesrecne*'brate iz Srbije.’ Vojna, katero je naprtila Avstro-Ogrska Srbiji, je v resnici voj¬ na za iztrebljenje celega našega plemena, tako onega v Srbiji, kakor tudi Jugoslovanov v Avstro-Ogrski. Naše skupne izgube v tej vojni bodo znašale nič manj kot dva milijona ljudij. Zakaj ti progoni? Ker hočejo Jugoslovani vreči s sebe avstro- ogrsko suženjstvo; ker žele, da se ujedinijo s svojimi brati iz Srbije in Čmegore v neodvisno demokratsko nacijonalno državo; in kone- čno, ker zahtevajo, spremenivši glasovito Monroe- doktrino, Balkan za balkanske narode — proti pangcrmanskemu prodiranju na vzhod. Danes oznanjajo vzvišene izjave prvega ameriškega državljana celemu svetu, da imajo mali narodi pravico do svobode in neodvisno¬ sti. Svete sanje in nacijonalne aspiracije Jugoslovanov, za katere so skozi stoletja prelivali svojo kri v potokih, se imajo sedaj uresničiti - hvala predvsem ameriški demokraciji, katera je z njimi z dosedaj nepresegljivim sočutjem Ko bodo vzšli slavni dnevi našega odkupljenja, ko bodo naša srca radost : prekipevala, bodo poletele misli celega našega naroda z neizmerno hvaležnostjo do naših ljubljenih maščevalcev onstran mor- V svojem odgovoru je povdaril g. poslanik popolnoma altrui¬ stične razloge, zaradi katerih je stopila Amerika v vojno. Ona se ne bori proti nemškemu narodu, zavedenemu po pangermanskih težnjah pruskih plemičev, ki predstavljajo militarizem, ki je toli nevaren za celo človeštvo. Ta pangermanski militarizem je podoben steklemu, psu ki upropastuje vse okoli sebe. Zato ga je treba brez milost! pobiti, k; kor se ubije stekel pes (“like a mad dog ). Ko se je obrnil pogovor na jugoslovansko vprašanje, glede ka¬ terega je prosil g. poslanik za razne podatke, sem se dotaknil naših odnošajev napram Italiji. NAŠA ZEMLJA OSTANE NAŠA “Znano Vam # je, g. poslanik, dogovor, kateri je bil napravljen z Italijo na našo škodo. Francoska je morala prestati tedaj prvi naj¬ strašnejši naval Nemčije. Vzdržala ga je z neizmernim junaštvom, toda z nepopisnimi žrtvami. Anglija še m imela ;°J sk ^ ^ sl ^ e b ^ prepravljena z germanofilsko birokracijo. Ni čuda tedaj, da so se vse tri vlasti trudile, da pridobe za svoje zaveznike Italijo v nadi, da Ton: odločila voj™. Toda Italija jih je ulovil, Srbije mso ga¬ gali mi pa, seveda, nismo imeli besede. Ko smo zaječali boli, da se po- r lijajo ddi našega ozemlja za drobiž, s katerim so .ehke vl^ti po¬ ravnale svoje račune, so nam zavezah jezike, ees, da se ne bore za sednika Wilsona, da bo igral ulogo razsodnika na bodočem mirovnem kongresu. On ne bo trpel krivice.” Ta odlcčni odgovor g. poslanika me je osrčil, da ohranim nje¬ govo pozornost še dalje pri našem sporu z Italijo. “Vidite g. poslanik, moj prijatelj tu, g. Gregorin, je mestni po¬ slanec tržaški in poslanec Krasa v državnem zboru na Dunaju. On je zastopnik krajev, kjer se sedaj vodi vojna in katere osvajajo sedaj Italijani. Ti kraji pa so popolnoma slovenski, jugoslovanski. Da za¬ vedejo javnost, prevajajo Italijani čisto slovenska topografska imena na svoj jezik, in figurirajo na ta način v vojnih poročilih italijan¬ ska imena, ki so domačemu prebivalstvu kraškega okraja absolutno nepoznana. Kako vstrajno nadaljujejo s takim zavajanjem, priča dejstvo, da je kraljevsko geografsko društvo v Rimu ustanovilo po¬ seben odsek, ki ima nalogo, da prevaja slovenska imena krajev v ita¬ lijanščino. Ti prevodi niso sem pa tja brez komične primesi. Tako so prevedli Krni Vrh v Monte Nero, misleč, da gre za Cmi Vrh.” G. poslanik se je nasmehnil. — “Kako stojite z Rusijo?” me je naglo vprašal. — “Car je bil naš iskreni prijatelj, in vsled tega nas je prevrat v Rusiji v začetku pretresel. Pozneje pa nas dogodki niso samo umi¬ rili, temveč nas navdali tudi z neizmerno radostjo. Ruski narod nam je po svojih pooblaščenih državnikih naznanil, da smatra močno Ju¬ goslavijo za enega pogojev za evropski mir. Izgubili smo c&rja, dobili pa smo Rusijo.” — “Kako pa je z Bolgarijo?” — “Bolgarija, g. poslanik, ni samo izvršila gnjušnega verolom- stva, ni se samo strašno pregrešila nad Slovanstvom, ona je temveč učinila gotovo samoubojstvo. Po vesteh, katere smo prejeli, ni Bolga¬ rija danes vazalka, temveč pokrajina Nemčije. Železnice, policija, vse je v nemških rokah. Mnogi bolgarski patrioti so internirani, mno¬ gi deportirani v Avstrijo ali v Nemčijo. Stanje je neznosno. Vse vre in pri prvem porazu bi moglo prekipeti. Vseeno pa ne razločujem nh- roda od vladarja. Ne delim Vašega in g. predsednika mišljenja, da je treba razločevati nemški narod od njegovih voditeljev. Tako v Nemčiji, kakor v Bolgariji je narod popolnoma otrovan s pangerma- uizmom, oziroma z bolgarsko megalomanijo, toda je solidaren s svojo zločinsko dinastijo. In vsled tega morajo nositi Bolgari posledice svoje, strašne blodnje. Koburga bo odnesel vihar, toda tudi Bolgari morajo biti ostro kaznovani.” — ‘And they will be punished” (in kaznovani bodo)! — me je >prePpAl*»g-. 'poslanik. . , — “Ko se bodo kazni zavedli — sem nadaljeval jaz — bodo po¬ stali gibkejši; tedaj bo mogoče z njimi govoriti. Tedaj se smemo na dejati sporazuma. Do tega namreč mora priti. Balkan je predpisan za Jugoslavijo in za Bolgarsko. Nadejam se, da bo Bolgarija lahko stopila z nami v federativne odnošaje.” Konečno sem izjavil g. poslaniku kako smo Jugoslovani ponosni na to, da so naši rojaki v Ameriki v veliki meri pripomogli do izvo¬ litve g. Wilsona, da so s svojimi glasovi celo odločili njegovo izvo¬ litev. — “I know it”, je ljubeznjivo potrdil g. poslanik. “Za časa volitev sem bil v Ameriki in vem, kaj so vaši ljudje, zlasti oni v Cle- elandu, storili za izvolitev g. Wilsona.” Potem, ko smo izročili g. poslaniku v angleškem prevodu našo v francoščini izdelano adreso g. predsedniku Wilsonu, je g. poslanik obljubil, da bo vsebino našega razgovora brzojavno sporočil predsed¬ niku Wilsonu. S tem je bila naša konferenca zaključena. Zanimivo je, da italijanski vojvoda niti ne poskuša braniti itali¬ janske pretenzije, temveč da se samo jezi, ker se govori o konvenciji, kateri bi najraje, da bi je nihče ne omenil. Vsled tega je izjava ameri škega poslanika zanj prekršitev diplomatskega takta. — Kar pa se tiče njegove izjave, da bo množina doprinešenih žrtev merilo na bo¬ doči mirovni konferenci, tudi mi ne zahtevamo druzega merila, ker smo prepričani, da smo dosedaj storili veliko več za zavezniško stvar, kakor pa vsi Italijani skupaj. 'Združene držav« bo Btopile v vojno prostih rok pn*u>d rae ie o p!Zfik "One niso vezane na ničesar. One so prostovoljno prev žele ogromne žrtve, katere bode zahtevala od njih u stvorijo predpogoje za trajen mir, ki pa je nemogoč, a _^ _ , pravičnosti. Amerika je pri tem naravna 2aš “' a rodov ta ne bo dopustila nikakoršne nepjav*,««, proU tomnr^ * kalrv”^ ničnost bi človeštvo in bi pA BODISI KOMURKOLI, It st SabIlLE vE JUGOSLOVANSKE ZEMLJE ° AB V„u“be robbed’', je reke, vam je v sami osebi predsednika Wilsona. O pra vičnost. On je pa velik državnik, kar pa ga najboli dit , J W ^ klopko predor, pred. KAJ ZNAGI JUGOSLAVIJA V sedanji vojni se pojavlja Jugoslavija ne samo kot nov politič¬ ni pojem, temveč tudi kot nova realna sila. Po nadčloveških naporih Srbije, po neslišanih vspehih srbskega orožja, po strašnih mukah srb¬ skega naroda se je pričelo zlasti s strani nasprotnikov in sovražnikov govoriti o — Veliki Srbiji kot o nečem prostem, o nečem naravnem. Ne, mi nočemo Velike Srbije, mi hočemo Veliko Jugoslavijo, se je glasil odgovor iz Srbije. In to je v začetku vznemirilo svet. To je bilo narazumljivo tako za naše prijatelje, kakor za naše nasprotnike. je leta 1915 pojavila v Petrogradu knjiga g. M. Cemoviča (se¬ daj jugoslovanski, konzul kraljevine Srbije v Odesi, Rusija) Sedanji jugoslovanski problem”, so proglasili celo najizobraženej- ši in najpoučenejši slovanski krogi idejo Jugoslavije za utopijo. Pi¬ satelj te knjige je moral na neki seji, katere so se udeležile pretežno Rusi, ki najbolje poznajo jugoslovansko vprašanje, poklicati na po- noč g. Supila, da pojasni našim prijateljem, da Jugoslavija ni utopi¬ ja, da je or,a temveč politični program naroda s stremi imeni. Za one slovanske kroge je bilo veliko presenečenje, da govori katoliški Hr¬ vat ravno isto o Jugoslaviji, kakor pravoslavni Srb. Za širo slovansko javnost je Jugoslavija še sedaj uganjka. Dosti¬ krat slišimo naivno jadikovanje: Kaj, da ne bo izginilo ime Slovenije, Hrvatske in Srbije? Mi, ki vemo, kaj znači Jugoslavija, bi najrajč prasnili v smeh pri takih naivnih vprašanjih. Za nas znači besedai Jugoslavija dvoje: v njej je vsebovana politična ideologija našega troimenega naroda, in on aje danes, v veliki borbi narodov naš po¬ litični program. Zanimivo je, da ne moti naših prijateljev Francozov in Angležov •' tal* nat 'pol itičui-pre«; aai,- nasprotoo, njitn je jasno, zakaj se je srbska y slučaju, da Se ta' vlada že pretvorila v jugoslovansko. To je vlada, katera zahteva uje¬ dinjenje, osvobojenje Slovencev, Hrvatov in Srbov. Oni razumejo, da znači Jugoslavija osvobojenje in ujedinjenje Slovencev, Hrvatov in Srbov, in osnovanje močne države. Samo politični otroci morejo misliti, da-more naš veliki in svetli ideal Jugoslavija otemniti naša stara narocTna imena — Slovenijo, Hrvatsko, Srbijo. Jugoslavija kot politični program znači ujedinjenje celokupnega plemena: ona vse¬ buje idejo našega narodnega edinstva. Kedor je zaveden in prepričan Jugoslovan, se ne bo brigal za to, kakšnega imena se poslužujemo, da označimo naše politično in narodno edinstvo. Za nas znači Jugosla¬ vijo ujedinjeno Slovenijo, ujedinjeno Hrvatsko, ujedirtjeno Srbijo. Vseeno je toraj, kako se zove ta ujedinjena država, bodisi Jugosl'a- Italijani se ljutlijo Razgovor, katerega so imeli člani Jugoslovanskega Odbora z ame¬ riškim poslanikom v Parizu, g. Sharpom, in poslanikova izjava, da ne bo Amerika dopustila, da bi katerikoli naših grabežljivih sosedov ali kedorkoli sploh ugrabil le pest našega ozemlja, je naravno izzval veliko nezadovolnost pri Italijanih, ki hlepe po našem ozemlju. To ogorčenje napram pravičnemu ameriškemu poslaniku bo vsekakor še ostrejše izraženo in gotovo nam ne bo treba dolgo čakati na njihove prazne proteste. Takoj drugi dan potem, ko je bil razgovor s posla¬ nikom priobčen v francoskih listih, je poslal italijanski vojvoda de Camastra pariškemu “L’ntransingente” pismo, v katerem pravi med občnimi frazami o diplomatskem taktu sledeče: G Sharp, ki goji očetovska čustva do Jugoslovanov, je odprl svoje srce njihovim delegatom Nočemo razpravljati, še manj pa kri¬ tizirati osebne simpatije ameriškega poslanika; ali dosedaj še nismo culi v Evropi o sličnem preziranju takta, ki je tako nasprotno “kari- jeri”. Toda naj že bo kakorkoli, ali iznenadeni smo slišati zastopni¬ ka “teh dobrodošlih”, četudi “naposled stopivših” v zvezo zavezni¬ kov, kako se brutalno (naj se mi oprosti ta izraz) razpravljajo vpra¬ šanja, katerim nasproti je stara evropska diplomacija vedno ohranila najbolj smotreno diskrecijo, in da daje osebna obetanja, katera se morejo uresničiti le tedaj, ako bodo pristali na to vsi zainteresovani krogi G. Sharpe je zatrdil delegatom, da ne bo Amerika'dopustila, da bi “kedorkoli” ugrabil le del njihovega ozemlja, in je podkrepil ta obečanja še z besedami: “You will not be robbed!” Ali ne misli g. Sharp, da je zašel z besedo “kedorkoli” na deli¬ katno polje, katero je prihranjeno za t bodočo mirovno konferenco?... (Pet vrst zaplenjenih.) Kar «e tiče energičnega izraza, s katerim je povdaril svojo izjavo, na način, kakor jim bode s tem dnem določen. Istočasni tudi proglašam in po¬ zivam vse osebe, katerih se tiče omenjena postava glede registri¬ ranja dne 5. junija med sedmo uro zjutraj in sedmo uro zvečer v re¬ gistracijskih krajih in okrajih, kjer prebivajo. Vsi oni, ki bodo dosegli tega. določenega dne 21. leto svoje sta¬ rosti, in vsi oni, ki ne bode tega dne še stari 31 let, se morajo regi¬ strirati. Izvzeti so samo častniki in re- krutacijski uradniki redne arma- moraarice in mornariškega zbora ter narodne straže in mor- narične milice, ako je ta v zvezni službi, kakor tudi častniki rezer¬ vnega zbora in člani rezervnega rekrutacijskega zbora* ako so v aktivni službi. Opozarjam one, ki ne morejo zaradi bolezni osebno priti k regi¬ straciji, da se 5. junija ali pa že prej obrnejo na okrajnega doti- čnega okraja za navodila, kako se morejo registrirati potom kakega zveznega agenta. Oni, ki ne bodo 5. junija v okra¬ ju, kjer navadno prebivajo, se mo¬ rejo registrirati tudi potom pšote, toda njihove registracijske karte morajo dospeti v dotični kraj do 5. junija. Vse take osebe se naj in¬ formirajo pri okrajnem klerku do- tičnega okraja, kjer se slučajno nahajajo, kako se morejo registri¬ rati potom pošte. morejo vsled bolezni ali zaradi od¬ sotnosti osebno registrirati, se naj obrnejo za pojasnila v mestih, ki štejejo nad 30.000 prebivalcev, na mestnega klerka v onem mestu, v katerem se nahajajo. Sila, proti kateri smo poklicani, je skušala usiliti svojo voljo cele¬ mu svetu šiloma. Zaradi tega se je vedno bolj oboroževala, dokler ni popolnoma izpremenila oblike se- v , ... _ . . , „ danje vojne. Dosedaj smo računali vija, ah kako drugače, kajti dobro nam je znano, da m ne sreče, ni „ o _. , . . , ;. . ' . . , z armadami, sedaj pa m vec armad, rešitve za nas brez narodnega ujejdinjenja. Za nas je jasno, da ne more biti ne Velike Srbije, ne Velike Hrvatske, ne Velike Slovenije — brez Velike Jugoslavije. Vse, kar je slovensko, vse, kar je Hrvatsko ali Srbsko, vse. kar je naše, narodno, ima cveteti, se ima razvijati, a bo zadobilo moč v naši bodoči skupni državi. Zapomniti si je toraj treba, da razumemo mi zavedni Jugoslova- in Srbije ir da ne pripisujemo nikakega pomena besedi, ki označuje ni pod besedo Jugoslavija politično ujedinjenje Slovenije, Hrvatske to ujedinjenje. Ime Jugoslavija nam je drago, ali dražja, nam je sveta ideja ujedinjenja, pa imenujte našo bodočo državo, kakorkloi hočete, samo da bodo srečne in slavne: Sloyenija, Hrvatska in Srbija To povdarjamo zaradi tega, da spravimo na pravo pot in do pra¬ vega mišljenja posameznike, ki mislijo, dat' znači naš vzvišeni ideal Jugoslavija uničenje dragih nam imen: Slovenije, Hrvatske in Srbije. Naš ideal obstoja tudi zaradi tega, da bode Slovenec ostal Slovenec, Hrvat ostal Hrvat in Srb ostal Srb in da bodo vsi trije nastopili skup¬ no in v bratskem objemu pot napredka. Naša Jugoslavija je tudi ono, kar vi vsi hočete: Velika, Slovenija, Velika Hrvatska, Velika Srbija v skupni državi. Naš ideal osnovanja jugoslovanske države Jugoslavije vzemite nazrianje, kakor hočete, imenujte naše ujedinjene zemlje z dolgim imenikom naših pokrajin: Ujedinjena Slovenija, Srbija, Hr¬ vatska, Srbija, Bosna, Dalmacija, Slavonija, Banat, Krajina, itd., na- štejte v imenu našega narodnega ujedinjenja vsa imena vasi in mest, vse to ne nasprotuje našemu idealu Jugoslaviji. Naša Jugoslavija je nebesni svod. pod katerim naj zasije novo solnce svobode in sreče za ves naš troimeni narod in vsako ime: Slovenec, Hrvat in Srb bo zado¬ bilo svoj novi sijaj; vsaka naša vas, vsako mesto, vsaka oblast bo za¬ celit živeti v ozračju polne svobode, brez katere ni ne osebne, ni naro¬ dne sreče. VOJAŠKA OBVEZNOST osebah, naj vsakdo pazno prečita ta proglas, ker se morajo registri¬ rati tako državljani, kakor tudi nedržavljani. Predsednikova pro- klamacija se glasi: Potem ko je kongres sprejel po¬ dstavo in jo je predsednik dne 18. Sedaj, ko je postala konskrip- ijska predloga postava, opozarja¬ mo rojake na proglas predsednika, li zdi popolnoma nepravičen napram plemenitim aspiracijam, ka- j'V aterc ga je izdal, ko je podpisal jmaja 1917 potrdil, poživljam jaz, u*re so gojili in obožavali skozi stoletja najizobraženejši duhovi, za- 'predlogo, in v katerem določuje Woodrow Wilson, predsednik Zdr. čenči od najstarejših prosvitljenih narodov.” - j 5 - i uni J> kot dan > ko se bod <> morali držav, governerje raznih držav in Svojo izjavo zaključuje italijanski vojvoda z nado, da bo bodoča j registrirati vsi možki od 21. do 31 'teritorijev, komisijski svet dist.ri- rnirovna konferenca upoštevala prelito kri za sveto stvar, za katero jleta starosti. Ker so določene stro- ( kta Columbia in vse okrajev in se zavezniki bore ni da bo tudi vedela po zaslugi ceniti doprinešene j ge kazni za vsakega, ki bi se ne občin, da izpolnijo dolžnosti, ki so žrtve vsakogar. 'javil le S a dne P ri za t« določenih predpisane po tej postavi, in sicer : bodo izbrali za sedaj pol milijona temveč stoje sedaj celi narodi obo¬ roženi na braniku. Možje, ki obdelujejo polje, in možje, ki delajo v tovarnah za mu- nicijo, so ravno tako člani armade, kakor oni, ki se bore na bjonem polju pod zastavami. In tako mora biti tudi pri nas. Ne nabiramo armad, nabiramo temveč ves narod in vežbamo za vojno. Vsled tega se mora naš na¬ rod tesnejše združiti proti skupne¬ mu sovražniku, kar pa se ne more zgoditi, ako zasleduje vsak mož svoj privatni cilj. Narod potrebu¬ je vseh mož, ne potrebuje pa vsah tam, kjer bi njega najbolj veselilo, pač pa pri delu za skupno stvar, ki se tiče splošnosti. Dober strelec bi morda rad vihtel težko kladivo in izdeloval velike topove, dober in izurjen strojevodja pa bi morda rad odšel na bojno polje. To ni pravilno, to ni dobro za skupni cilj naroda. Dober strelec mora iti na bojno polje, dober stro¬ jevodja pa mora ostati pri svojem delu. Ves narod mora tvoriti eno samo skupino, v kateri mora prevzeti vsakdo ono delo, za katero je naj¬ bolj sposoben. Z. ozirom na to je kongres do¬ ločil, da se narod potom izbora izvežba za vojno, in sicer tako, da bo vsakdo prideljen oni službi, v kateri bo najlažje in -njajboljše najboljše lahno služil celokupnosti. Rojaki, zapomnite si, da se mora 5. junija registrirati vsak možki v predpisani starosti, akotudi ni državljan Zdr. držav. Tej dolžno¬ sti je podvrženih kakih deset mi- jlijonov možkih, izmed katerih SLOVENSKI SVET SLOVENSKI SVET 1 IZHAJA VSAKI ČETRTEK .LASTNIK IN IZDAJATELJ "JUGOSLOVANSKI NARQDNI SVET”. WASHINGTON, D. C. UREDNIK IVAN MOŽINA Naročnina za celo leto: $1.50; za pol leta 75 centov. Oglasi po dogovoru. Vsa pisma In naročnina naj se pošilja na "SLOVBNSKI SVET”. 932 Southern Building. WASHINGTON, J>. C. SLOVENSKI SVET (THE SLOVENIAN WORLD) ISSUED EVERY THURSDAV OWNED AND PUBLISHED BY THE“SOUTH SLAVIC NATIONAL COUNCIL”, WASHINGTON, D. C. , Subscription rates: One year $1.50; Six Months 75 cents. Address: “SLOVENSKI SVET”, 932 SOUTHERN BUILDING WASHINGTON, D. C. sposobnhi in jih pridelili armadi. Nihče se naj toraj ne pozabi regi- strirait določenega dne, ali se, ako je bolan, jeviti potom pošte, ker .sicer ga bode zadela težka kazen. Z dobrim vodstvofh, požrtvoval¬ nostjo udeležencev in složno delo¬ vanje v borbi za narodno osvobo- jenje, vse to je pripomoglo, da se je dosegel krasni materijalni v- speh, da ne govorimo o moralnem. Čisti prebitek obeh dni znaša nad $1000.00, ki je namenjen fondu Jugoslovanskega Odbora. Jugoslo¬ vani v Clevelandu so lahko pono¬ sni na svoje delovanje in požrtvo¬ valnost, in želeti je le, da bi se tudi po drugih naselbinah ravnali po njihovem vzgledu. Časi so resni in treba je, da mi vsi pomagamo v naši skupni borbi za naše osvo- bojenje in ujedinjenje. Hvala to¬ raj vsem, ki so kakorkoli pomogli do lepega vspeha, bodisi gmotno, bodisi s svojim požrtvovalnim de¬ lovanjem. Poročevalec. Ujedinjenje Jugoslovanov V sedanjem času, ko se odločujejo na bojnih poljih usode naro¬ dov, niso Jugoslovani, živeči v svobodni Ameriki, izpazili popolnoma ugodne prilike, ki se nam sedaj nudg da se rešimo težkega jarma, pod katerim smo ječali toliko stoletij. Namesto, da bi se širše množice ljudstva združile, da bi s skupnim, enodušnim nastopom zahtevale pred celim svetom, da se prizna tudi nam Jugoslovanom pravica do svobode in samoodločevanja, pa mirno, skoro brez zanimanja gledajo, kake se razvijajo dogodki. Veliko vprašanje je celo, ako bi bili zado¬ voljni in veseli, ako bi dosegli svobodo in neodvisnost brez vsakih irtevf kajti navadili so se tako suženjskega jarma, da se.niti več ne, zavedajo težkih okov in krutega biča Habsburžanov. Kakor hitro se je zapoeelo gibanje, da bi se jugoslovanska ple» mena strnila, da bi se ujedinila, že so se pojavili, kakor vedno, na¬ sprotniki tega edinega sredstva rešitve Jugoslovanov, ki skušajo v prid avstro-ogrske monarhije preprečiti, da bi se ujedinjeni Jugoslo¬ vani osvobodili nje jarma in začeli vladati sami sebe. In nič čudneg^ ni, da so množice bolj sprejemljive za taka nasprotovanja, kakor pa za stremljenje rodoljubov, ki se trudijo, zainteresirati cel narod za borbo za svobodo. Težko je zdramiti množice iz brezbrižnosti, samo- zabnosti za svoj lasten prid, ker so bile predolgo zasužnjene, predolgo tlačene in goljufane. Glavne sredstvo, da še vzbudi pri množicah zanimanje za strem¬ ljenja Jugoslovanov, je podučenje, bodisi potom časopisja in knjig, bodisi potom javnih shodov in predavanj. Žal pa da ljudske množice še vedno rajše verujejo onim, ki jih slepe in mamijo z različnimi le¬ pimi, toda neizpeljivimi in še nikdar izpolnjenimi obljubami, kakor pa onim, ki se bore tudi za njihovo korist, za njihovo srečo in svobo¬ do. To leži v tem, ker ne znajo presoditi, kje je krivica, in kje resnica, kje odkritosrčnost in kje prevara in laž. Ločiti ne znajo cenenih ob¬ ljub in mamljenja od resnčinili dejstev, in tako se raje udajajo brez¬ brižnemu in brezdelavnemu životarjenju, kakor pa da bi morale tudi samo vsaj nekoliko doprinesti za svojo lastno korist, bodisi s kakor- šnckoli žrtvijo, zlasti še, ker se jim v prvem slučaju obeta, da bodo že “drugi” napravili za nje vse brez njihovega sodelovanja. • Naravno je tedaj, da se mogi nagibajo raje na ono stran, kjer se ne zahteva od njih nikakega sodelovanja, morda tudi nikakih di¬ rektnih žrtev, kakor ja na ono, kjer se jim obeta, da bodo morali četudi le neznatno žrtvovati in pomagati borbi za njih osvobojenje. Spoznali pač še dosedaj niso, da se je treba “bati Danajcev (v tem slučaju avstrijskih agentov), pa četudi donašajo darove”. Omamiti so se dali po raznovrstnih obljubah, ker ^im ne da njih čut hlapčev¬ stva prepoznati avstrijskih spletk, čemur je največ vzrok njih ^epoz- nanje zgodovine in dejstvo, da niso v stanu, zamisliti si prave, resni¬ čne svobode. Jugoslovansko gibanje stremi po ujedinjenju celokupnega, troi menega naroda, Slovencev, Hrvatov in Srbov, v svrho priboritve svo¬ bode in popdlne neodvisnosti. Ali tu pa se pojavlja med širšimi mno¬ žicami vprašanje, na kak način se hoče izvesti to ujedinjenje Jugo¬ slovanov v eno celoto, povdarjajoč, da bi potem izginila indivi¬ dualnost posameznih rodov. Ravno tega jalovega izgovora se pred¬ vsem poslužujejo nasprotniki, ki hočejo preprečiti ujedinjenje in osvo¬ bojenje Jugoslovanov, češ da se deluje edinole za Veliko Srbijo. Povdarjali smo že, da obstojajo tri narodno-politične organiza¬ cije, ki imajo namen/vsaka med svojim rodom zbrati pod svoje okri¬ lje vse, ki se zavedajo svojega rodu in ki so pripravljeni, delovati in pripomoči do osvoditve celokupnega naroda. Te tri organizacije so: Slovenska Narodna’ Zveza za Slovence, Ilrvatski Savez za Hrvate in Srpska Narodna Odbrana za Srbe. Vse tri imajo isti namen in isti eilj ter delujejo tudi na podlagi istega načrta. Ne gre se tu za stran¬ karsko delovanje, ne za politične ali verske propagande, temveč edi¬ nole za'to, da se združi vse pripadnike istega rodu na narodni po¬ dlagi. Namen tega je, da se s složnim, enodušnim nastopom članov posameznih organizacij in vseh treh skupaj stori vse, kar se storiti more, da se pribori celokupnemu narodH svobodna bodočnost. Z organiziranjem vseh treh jugoslovanskih rodov v posameznih narodno-političnih organizacijah bi bilo potem zelo olajšano ujedi¬ njenje celokupnega naroda. Ravno to organiziranje pa nam je tudi jamstvo, da ne bode izginila individualnost posameznih rodov, ker bodo organizirana dovolj močna, da se ubranijo vsakemu nasilju in podjarmljevanju, ako tudi bi ne bila že v naprej zajamčena vsem popolna enakopravnost. Treba je toraj složnega, enodušnega nastopa vseh treh rodov, da bede s tem ves narod pokazal vso svojo čvrsto voljo in slogo in s tem tudi, da je vreden in zrel i a svobodo. Vsled tega je nad vse potrebno, da se organizira ves narod, kajti nesloga med nami samimi, zavede- nost ali nesposobnost more ne samo uničiti edinstvo, temveč tudi našo svobodo. Jugoslovani, ki žive v Ameriki, ki imajo proste roke, da morejo pomagati >voji zatirani domovini, bi morali in morajo učiniti vse, kar se storiti da, da izrazijo namesto svojih bratov v nesrečni domo¬ vini, katerim je avstro-ogrska tiranija zamašila usta, voljo celega naroda in njega hrepenenje in stremljenje po svobodi. Ne samo, da ne smejo oni svobodno izražati svojih želj in se potegovati za svoje pravice, temveč so celo primorani, da se morajo bojevati proti ^vojim lastnim bratom ter tako delovati proti svoji osvoboditvi. Naša sveta, neodvrnljiva dolžnost je toraj, da izpričamo svetu, da se naši bratje bore proti nevolji za svoje tirane, da bi tudi oni žrtvovali vse za svojo svobodo, ako bi mogli. To nam bode mogoče le tedaj, ako bodemo močno organizirani, ako bodemo vsi kot en mož enodušno nastopili, ako bode narodno e- dinstvo že izvedeno, ko bode treba moči nas vseh, da ne zapademo novemu rob&tvu, da obvarujemo svojo svobodo pred vsemi sovražniki. Te dolžnosti bi se moral vsak zaveden Jugoslovan zavedati in jo tuli v dejanju izvršiti. Do danes pa še je, žal, odzval tej dolžnosti le še neznaten del naroda, kljub temu, da ni manjkalo pouka, niti agitacije. V svoji zaslepljenosti in zavedenosti mnogi nočejo in ne morejo uvideti svojih koristi, temveč ostajajo še nadalje sami za sebe, vsak zase, razcepljeni in razkosani. Taka needinost, nesloga in razcepljenost more uničiti vse dosedanje delovanje v prid osvobo- jenja Jugoslovanov, preprečiti maše edinstvo in upropastiti za vselej našo svobodo. Sedaj se zopet nudi vsem Jugoslovanom prilika, da se ujedinijo v svojih narodno-političnih organizacijah, katerih edini namen je pokazati edinstvo vseh jugoslovanskih rodov za svojo svobodo. S tem to pokazal narod z neznatnimi žrtvami vsaj svojo voljo, potegovati se za svojo svobodo in neodvisnost in braniti jo proti vsakemu so¬ vražniku. Ujedinjenje Jugoslovanov je in mora biti naš cilj, kajti le v tem leži naša rešitev za bodočnost. Da se to ujedinjenje lažje izvede, so se osnovale naše narodno-politične organizacije, in vsled tega poživlja¬ mo naše rojake, da širijo Kot Slovenci vrste Slovenske Narodne Zveze, ki naj združi pod svojim okriljem ves slovenski živelj v Ameriki. Ako naj se uresničijo naše skupite težnje, morajo biti tudi Slovenci orga¬ nizirani v edinstveni organizaciji. Pristopajte toraj v njo, da ne bodo prepozno, da ne bode naša nesloga in razcepljenost preprečila sadu dosedanjega delovanja. ZAKAJ JE TREBA AVSTRIJO ZRUŠITI (Nadaljevanje in konec.) Ker je to država, v kateri je bilo v prvem letu vojne postreljenih in obešenih nad 24.000 prebivalcev, med temi tudi žfenske in otroci'1 brez obsode in dokazov, edinole na ovadbo divje soldateske in pokvarj ne policije. O mnogih teh obsojencev so dokazale celo avstrijske sodni¬ je same, da so bili ustreljeni po nedolžnem (priznanja v vojnem zase¬ danju hrvatskega sabora.) Ker ie to država, ki je iz naših jugoslovanskih pokrajin pobrala v vojno tri-do štirikrat več vojakov, kakor v nemških ali madžarskih krajih. Ko so prišli potem ti vojaki na dopust, so našli svoje domo¬ ve razrušene in požgane, svoje roditelje pobešene radi veleizdaje, svoje žene in otroke pa umirajoče gladu in razkropljene. Ker je to država, v kateri se imenuje milost, ako je kedo ustre¬ ljen, mesto da bi bil obešen, “ker ni bilo rablja, da bi ga obesil.” Ker je to država, ki je učinila največji in naj grozovitejši greh človeštva s tem, da je nagnala svoje podanike, Jugoslovane, s silo,* da streljajo in ubijajo svoje brate osvoboditelje,,Srbe in Ruse. Ker je to država, katere nemško-madžarski vojaki so požigali po Srbiji*vasi, zvezali po 50 — 60 starčkov za roke in noge - vrvjo, stre¬ ljali na nje in jih nato,, napol žive, metali v jame. V nek’i taki jami, 10 metrov dolgi, 3.5 metra široki in 1 meter globoki, so našli nad 80 trupel (Reiss). Ker je to država, katere vojaki so nagnali v Srbiji v neko krčmo v Prujavoru 500 žen in malih otrok, v šolsko sobo 17 starčkov in otrok in v štiri hiše Milutinoviča 100 ženak in otrok zažgali poslonia in pustili nesrečnike, da so zgoreli (Prof. Reiss). Ker je to država, v kateri so ujete ranjene vojake, katere varuje¬ jo nenarodni zakoni, žive sežigali na grmadah. Tako se je zgodilo z dijakom lausannskega vseučilišča, prostovoljcem Jovanom Živanovi- čem in z nekim ranjenim nepoznanim vojakom v hiši Vlad. Preisevi- ča v Šapcu, ki je bil sežgan v postelji .(Prof. Reiss.) Ker ie to država, v kateri zakopujejo obsojence, potem ko so jih sneli z vešal, v gnoj (slučaj žene Popoviča v Ataveu), v kateri divje ubijajo, v kateri odsekavajo ženskam prsi, v kateri lomijo možkiid noge in jim porežejo ušesa in jih nato šele ubijejo (fotografija neke¬ ga tako razmesarjenega pisarja je bila poslana grofu Tiszi) Ker je to država, v kateri vodijo pravoslavne duhovne na vrvi okoli vratu po vaseh, da pljujejo “lojalni” prebivalci na nje in jim pulijo brade, kakor da jih nudijo ija prodaj kakor cucke. Ker je to država, v kateri se po vseh jugoslovanskih krajih po¬ stavljena na več mestih vešala; v Trebinju, v Hercegovini, je bilo sa¬ mo en dan obešenih 37 oseb, med njimi precej duhovnov in 6 žensk. Ker je to država, v kateri.moreš, ako natakneš na palico cesarje¬ vo sliko in jo nosiš po ulicah, svobodno storiti vsak zločin in ubijati ljudi. Policija in vojaštvo je tako divjo toplo pozdravljajo in hra¬ brilo. Ker je to država, vrhunec cinizma, v kateri ima šef pravosodja v Bosni, potem ko je v svojem okrožju pozaprl, interniral, pregnal preko meje nad 120,000 oseb, postreliti in pobesiti pa dal nad 16.000 možkih, žersk in otrok, potem ko je zaplenil njih imetje, potem ko je. razrušil trgovske pridobitve, (v dveh dneh je bilo povzročene samo v Sarajevu za šest milijonov kron škode), potem ko je zabranil ci¬ rilico, pregnal duhovne ali jih dal zapreti, potem ko je dal samo v sarajevski škofiji obesiti 67 duhovnov, potem ko je prepovedal liste, razrušil tiskarne, cerkve pa z dinamitnom pognal v zrak — vsi ti zlo¬ čini so se zgodili pod njegovo upravo in z njegovim odobravanjem — po vsem tem še toliko drznosti, da reče: da nima nikdo na svetu več svobode in pravic, kakor v Bosni in Hercegovini. Svoboda vesti in časopisja, pravica zborovanja in združneja so zajamčene vsakemu po zakonih, in prebivalci lahko žive, kjer hočejo. Skratka, narod ima iste pravice in svobodo, kakor v zapadno-evropskih deželah, vsekakor , (baron Collas, šef, pravosodja i pa veliko več, kakor Srbi v Srbiji ( Bosni, v “Niemve Rotterdamsche Courant). Ker je to država, v kateri se izdajajo postave in odredbe za dušev¬ ne mučenje naših bratov, po nesreči njenih podanikov, kakoršna mu¬ čenja se nisovdogajala niti v prvih časih kršanstva in španske inkvi¬ zicije. Najboljši narodnjaki, obsojeni na smrt na vešalih, so poslednji obešeni, da morajo gledati obešenje svojih tovarišev; Srbi, kadeti, so primorani, da streljajo na narodne prvake (načelnika Knina, Po¬ poviča), za njimi pa stoje Madžari, da streljajo na nje, ako bi se le za trenutek pomišljali. Avstrijski vojaki so primorali žene in otroke, da so gledali, kako so s sekiro ubijali in žive sežigali njihove roditelje. In naposled, ker je to država — čujte! — v kateri se je razvil ta edini paradoksen, da smatrajo pošteni Jugoslovani za največjo sra¬ moto in narodno izdajstvo, ako niso bili vsaj enkrat zaprti! Krvavi in zločinski avstrijski režim je pokvaril najosnovnejše pojme, morda, tako, da se v Avstro-Ogrski smatra vse, kar se smatra v ostalem naprednem svetli za pošteno, častno in največje hvale i priznanja vredno, za največjo sramoto in izdajstvo. Država, v kateri se dogajajo v sedanjem veku navedene stvari, država; to je temveč velika tamncia narodov, katere drži v robstvu — s katerimi krvavo postopa korumpirana in ubijalska tolpa modernih apašev z grofovskimi in plemiškimi naslovi. Vsa zločinstva, katera smo navedli, so bila izvršena po naredbi višjih krogov in cesarske hi¬ še, kakor dokazujejo prestreženi proglasi avstrijskih višjih poveljni¬ kov. Kakor toži lopov, ki hoče opravičiti svoje ropanje in ubijalec svoje morjenje, okrivljence, tako je nazval tudi cesar Viljem, da o- praviči svoj zločin za to svetovno vojno, “naš narod ubijalcev”, na- pram kateremu ni treba imeti milosti. Tako so predstavili dunajski in budimpeštartški krogi kajzerju naš narod, da bi mogli z njegovim blagoslovom izvršiti zločine, katere smo navedli. Na žalost so vsa ta dejanja resnična in tvorijo le neznaten del* breštevilnih zločinov, katere izvršuje še danes nemško-madžarska sol- dateska skupno z bolgarsko-turško nad našim narodom. V imenu človeštva, v imenu kulture in napredka, bode in pravice, ki zahteva, da se zločinci no zasluženju kaznujejo, v imenu onega, kar je vsakemu človeku najdražje, najbolj sveto, zah¬ tevamo. da se ta nestvor, ta rabojniška policijska država, ki je nedo¬ stojna celo srednjega veka, razruši in uniči in da se vzdignejo na nje¬ nih razvalinah svobodne države njenih zatiranih narodov. Austrijska bolezen Pod tem naslovom prinaša Prosveta, glasilo S. N. P. J. ^eni zad¬ njih številk uvodni Članek, ki je zadel v črno glede pisave nekaterih slovenskih listov. Kljub temn, da‘so diplomatične zveze med Zdr. državami in Avstrijo prekinjene, da je toraj vsak, ki še sedaj simpa¬ tizira z avstrijsko rabeljsko vlado, sovražnik Amerike, se dobe vendar še celo listi, ki se v svoji omejenosti in zaslepljenosti še vedno ne n\o- rejo otresti avstrijskega duha. človek bi se moral smejati njih zate- lebanosti in pomilovati njih duševno omejenost, ako bi s tako pisavo ne zavajali tudi rojakov, katerim je taka zavedenost lahko v veliko škodo Da sc bodo vedeli naši somišljeniki varovati takih listov, prir našamo dobesedno članek iz Prosvete, ki se glasi: ČTeveiahdski klerlkalSni listič “Slog^” poživlja V Ameriki ŽU* veče Slovence, da naj simpatizirajo s svojo “rojstno vlado” ,(!). S to bedasto besedo seveda misli avstrijsko vlado. Kje pa je ta “rojstna vlada?” Odgovor: Nemški kajzer! Avstrijski Kori in njegova ofi- eijelna žlahta na Dunaju ne sme niti kihniti, ako nima dovoljenja iz Berlina. Avstrija je šla v vojno na komando nemškega kajzer ja in Avstrija je bila tepena v Srbiji in Galiciji, dokler ni bilo Mackense- na z nemškimi armadami; ves svet ve, da Avstrija ne moro storiti ničesar brez Nemčije in po vsem širnem svetu čivkajo vrabci, da bi Kori že davno.sklenil mir, če mu ne bi kajzer komandiral: “Ne boš, fant!” “Rojstna vlada” (Kabaha!) je torej v Berlinu, nemški kajzer je avstrijska vlada in s to vlado so Združene države v vojni!... Zdaj, pa pride skrajno zateleban listič in poje ameriškim Slovencem, da je boljše, če simpatizirajo s to vlado — z najpodlejšo vlado na svetu, ki je sovražnieg Amerike. Rojakom v Ameriki se ni treba prav nič bati kajzerja in Njego¬ vih rabljev na Dunaju. Kajzerjevi rablji lahko obsodijo na smrt ves svet izven svojih meja — in svet se jim smeje. Saj so Masa- ryka tudfobsodili na smrt, pa je še danes živ in zdrav. Zakaj ne gre¬ do po njega? Kajzerjevi rablji ne obsojajo na smrt zločincev, temveč poštene in pogumne ljudi, ki še ne boje povedati prvim v obraz, da so razbojniki Ruski car in njegovi rablji so tudi obsojali na smrt rebe- le, toda rebeli se danes vračajo V domovino in car je s svojimi rablji v ječah Ravno tako bo v Avstriji! Tudi tam so že na delu revolucio¬ narne sile. vim rabljem. Kakor danes stoji položaj, šmarno z gotovostjo i kakšen da bo izid vojne: Kajzer in njegovi rablji bodo vrženi ob in kajzerjeve filijalke na Dunaju bo konec. Vlada Združenih di ve za mirovne pogoje zaveznikov in se strinja z njimi; med temi goji je tudi razpad sedanje Avstrije. Kajzerjevi lizuni v Ameriki vržejo zdajpazdaj v ameriško- vensko javnost nesramno laž, da je vsakdo sovražnik rojstne do vine, slovenske zemlje in svojega naroda, kdor ni prijatelj pirats in razbojništva kajzerjeve vlade v Berlinu in na Dunaju. To je j lost, ki presega vse meje! Ravno pristaši kajzerja. so največji vražniki svojega naroda, kajti oni takoreč dajejo še svoj podpis si nim obsodbam, ki jih izrekajo habsburški rablji-nad rebeli v ji slovanskih krajih. Kdor v resnici spoštuje svojo rojstno domov mora biti neizprosen nasprotnik habsburško-liohencolrnske avtol eije. Ruski rebeli so sovražili carja, toda niso sovražili Rusije; s da so se borili proti carju, so se borili za svojo domovino, za svob Rusije. V Ameriki je še nekaj kajzersko-avstrijske bolezni in paziti j treba, da se te nesreče ne nalezejo zdravi ljudje. Širite in priporočajte Slovenski Svet svojim rojakom, da se tudi oni pouče o našem gibanju in o lašem stremljenju Slov. Svet je idinj slovenski glasnik jugoslovan¬ ske misli. i Z združenimi močni mpremo do¬ seči svobodo, razcepljeni bodemo lostali večni robovi. Ujedinjenje z __ lostalimi Jugoslovani bo rešilo tudi s Slov. Nar. Zvez [naš narod tisočletnih suženjskih val v njej glas c spon. Pomagajmo tudi sami d - P"j 'iresi b„ ( , 0 0dCm „ ™ Vali Podpirajmo one i borbo za našo svob< mo n jihovega delo plenostjo, temveč z a Slov - Nar. Zvezi JUGOSLOVANSKI DAN V CLEVELANDU V dneh 6. in 7. maja so združe¬ ni Slovenci, Hrvati in Srbi dostoj¬ no proslavili obletnico mučeniške smrti hrvatskih narodnih žrtev Zrinija'in Frankopana. Z neumor¬ nim delovanjem velikega števila jugoslovanskih društev, med kate¬ rimi so bili tudi slovenska častno zastopana, se je dosegel vspeh, ka- koršnega ne more pokazati nobe¬ na druga naselbina. Lepi narodni praznik bode ostal vsakemu udele¬ žencu v spominu. Ta Jugoslovan¬ ski Dan v Clevelandu je pomagal ojačati narodno edinstvo Sloven¬ cev, Hrvatov in Srbov, kajti jasno je pokazal, koliko morejo doseči združeni Jugoslovani. Predpriprave, ki so se vršile sko¬ ro en mesec, je vodil odbor, sestav¬ ljen iz zastopnikov posameznih dru štev, ki so sodelovala; v vrhovnem odboru sta zastopala Slovence go¬ spoda L. Mrhar in ek. Adamič. Predsednica ženskega odbora je bila gospa Agnes Zalokar, odborni¬ ce pa gospe in gospodične Ana Hu¬ dovernik, P. Zorman, M. Bogataj, Jeršan, Mary Grdina, Paulin, in mnoge druge, ki so vrlo mnogo pripomogle do krasnega vspeha. Zlasti gospa A. Zalokar s sopro¬ gom in ga. Hudovernik so bili s svojo neumornostjo in vnestostjo vzgled vsem drugim, tako da bi bil vspeh gotovo še veliko lepši, ako bi se vsi tako potrudili kakor o- menjeni. Čast in hvala jim. Sprevod, ki se je pomikal 6. ma¬ ja zjutraj proti slavnostnemu pro¬ storu, je bil velikanski. Množice udeželencev, na čelu jim sokoli, so korakale v lepo urejenih vrstah po ulicah, burno pozdravljane od Številnih gledalcev, ki so se čudi¬ le lepemu redu, krasni godbi in čvrstim sokolom. Sokoli so kora¬ kali pod ameriško zastavo, a vide¬ ti je bilo tudi naše jugoslovanske trobojnice. Še pre enim mesecem je bilo v Clevelandu od oblasti pre¬ povedano, da se ne smejo nositi pri spre vodih,-druge zastave, ka¬ kor samo ameriške, al isedaj so dovoljne tudi naše jugoslovanske. V veliki Grdinovi dvorani, ki je bila do zadnjega kotička natla¬ čeno polna, je pozdrvail navzoče predsednik Odbora, poživljajoč jih da upišejo svoja imena v “Zlato knjigo”, ki bode še poznim rodo¬ vom pripovedovala o naši požrtvo¬ valnosti. Udeležniki so kar tek¬ movali med seboj, kateri bo preje upisal svoje ime, položivši objed- nem svoj dar domu na oltar. V “Zlati knjigi” se blišči tudi lepo število slovenskih imen, in vsak je daroval po svoji moči v*narodne svrhe. Drugi 'zopet so se upisali v prostovoljce, med njimi tudi ože¬ njeni, ki hočejo zapustiti svojo dru žino, da se gredo borit za svobodo svoje domovine. Lep vzgled požr¬ tvovalnosti za one, ki dosedaj še niso ničesar storili, ničesar žrtvo¬ vali za našo narodno borbo. 'Vzpod- bune so bile zlasti besede, katere so izražali prostovoljci: Vem, da nie bo blagoslovila moja mati za ta čin! —Drugo zopet je rekel: Zapuščam ženo in otroke in grem, da pokažem mladeničem pot. — Neki slovenski prostovoljec se je izrazil: Grem za svojo mater, grem ■a svojo ljubo, da stisnem roko ju- lakom kakor junak, a moja domo¬ vina naj sprejme kosti, ko dokon¬ čamo to veliko delo!... Ob 3. popoldan se je pričelo v ve¬ liki dvorani zborovanje. Prvi pred¬ sednik osrednjega odbdjra, g. S Brnardič je z lepim govorom otvo- ril skupščino in predstavil govor¬ nike. Prvi je govoril dr. Švare v imenu mestne uprave. Pohvalil je Jugoslovane v Ameriki, ki so s svo¬ jimi izjavami lojalnosti pokazali. ( l a ljubijo tudi svojo novo domovi- n ° in da so pripravljeni, branit* "jene pravice in svobodo. Opisal je delovanje nemških špijonov v Ameriki, in omenil, da nima kul* tura, kakor je barbarska nemška, več prostora v Ameriki. — Poživ¬ ljal je zborovalce, da se tudi oni pripravljajo za borbo za svojo svo¬ bodo, kajti besedam je treba P rl ' družiti tudi dejanje. Drugi govornik Don Niko Grško vic je opisal trpljenje našega na¬ roda, ki se mora sedaj boriti svoji volji za koristi onih, ki so nas ve¬ dno tlačili, ki so nam odrekali vse pravce in svobodo. Nepopisno o- dobravanje je sledilo njegovemu pozivu na osveto našim zatirate- ljem, na boj za pravico in naša pra¬ va, za našo svobodo. G. Kajganovič je govoril v ime- W Srbov^ hvalil požrtvovalnost Slovencev in Hrvatov v Clevelan¬ du ter poživljal svoje rojake, da se jim tudi oni pridružijo, da si ta¬ ko skupno priborimo svobodo. Kot zadnji govornik je nastopil Slovenec g. Ivan Zorman, ki je govoril pač vsem iz srca. Predolgo bi bilo, ako bi hoteli navesi celi njegov krasni govor, vsled česar naj omenimo samo zaključek nje¬ govega govora. Rekel je: Kako tragična je današnja voj¬ na ! Koliko silnega moralnega na¬ sprotja ima sama v sebi, če pomi¬ slimo, da je lastni brat prisiljen boriti se proti lastnemu bratu. Kako tragična je svetovna vojna, kako nerazumljiva v logiki in mo¬ rali, naj služi sledeči vzgled: Mali Franček je slišal, da je bil njegov oče ubit na vojni. Ni mo¬ gel tega razumeti, zakaj so mu o- četa ubili. Vprašal je svojo sestro Anico, zakaj in kako. Franček vprašuje, Anica odgovarja: Franček: Kje je ata? Anica: U- bili so ga. Franček: Kdaj se vma ata? Anica: Nikdar več. Franček: Kje pa je bil ata? Anica: Na vojni. Franček: Kaj pa delajo v vojni ? Anica: Streljajo se. Franček: Na koga pa streljajo ? Anica: Na sovražnika. Franček: Kdo pa je sovražnik? Anica: Tisti, ki se bori z atatom. Franček : Kako pa se spozna so¬ vražnika Anica: Ker je drugače oblečen. Franček: Če bi bili vsi enako oblečeni, ali bi se potem tudi spo¬ znali, da so sovražniki? Anica: Zaspi! Glejte, bratje, tudi nam Jugo¬ slovanom je treba enake obleke, .vsem nam Slovencem, Hrvatom in Srbom, enake obleke nam je treba in to je — svobodna in demokra¬ tična vlada. Borba za narodno svo¬ bodo, ta je večja kot vse drue bor¬ be. Če bi naš narod vedel, zakaj se danes vodi današnja vojna, če bi naš narod si izbil iz glave, da se Avstrija zanj bori, da, potem bi bi¬ lo drugače med nami. Toda te za¬ vednosti še ni: Naš naro.d še danes v velikem številu govori in čuti za •onega,'ki mu je pobil brata in o- četa. Če vi živite tukaj mirno v Ameriki, delate in spravljate za poznejše dneve, ko pride slabost, pa pride tujec in vas ubije, vara vzame vaše krvavo prislužene de¬ narje? Kaj poreče vaš brat k te¬ mu? Ali veste kaj? Reče tako: Prav je, da je ubil tujec mojega brata, prav je da mu je vse vzel. • Kajti tujec je velik gospod in ima pravico ubijati. In taki ste vi Slo¬ venci, ki odobravate Avstrijo, vi Slovenci nezavedni, mi^erni, ki simpatizirate z Avstrijo, ki vam je pobila vaše očete in brate! In naše jugoslovansko gibanje? Namesto da bi pomagali sami sebe klati in držati v duševni sužnjesti, pomagajte onim, k ise borijo za ,vas, da vas oprostijo klanja, suž- njosti. In to je Jugoslovanski Od¬ bor. Kdo se je za Slovence potegnil pri vseh svetovnih vladah? Možje plemenitih duš, Jugoslovani, ki so člani Jugoslovenskega Odbora. In zato je treba čaposisja- je treba knjig, pisanja, shodov, potovanja od vlade do vlade, treba je mnogo denarnih žrtev, da se deluje za na¬ rodno svobodo. In brez dvoma ni blagostanja. Brez borbe ni 'zmage. Slovenci, ne mislite, da # bo sc kdaj Avstrija vaša vladarica. Ne. temni časi vaše sužnjosti so minuli oni dan do so Zjedinjene Države slovesno nazna¬ nile celemu svejtu, da mora biti vsak narod prost in svoboden, oni .dan, ko je mogočna Amerika na¬ povedala vojno i|ajveč>i pošasti vseh vekov — germanski kulturi, germanskemu kajzerju in njegove¬ mu militarizmu. Brez strahu, Amerika je z na- CHICAŠKI SLOVENCI PREDSEDNIKU WILS0NU Kakor smo poročali že v zadnji številki Slov. Sveta, je priredila blov. Nar. Zveza v Chicagu dne 2. maja shod, na katerem je bilo skle¬ njeno, da se pošlje predsedniku Wilsonu resolucija, v kateri se izraža udanost Slovencev v Chicagu vladi Zdr. držav. Resolucija, ki je bila odobrena in poslala vsem slovenskim časopisom v priobčitev, se glasi: “Njegovi Ekscelenci WOODROW WILSONU, predsedniku Zdr. držav. Jugoslovani Slovenci, zborujoči 2. maja 1917 v Narodni Dvorani na^l.8. cesti in Racine Ave., Chicago, 111., so soglasno zaključili, da pošljejo nasledpjo resolucijo Vam, gospod predsednik, kot izvršu¬ joči oblasti Zdr. držav: — Sedaj, ko je vojna nadloga usiljena naši ljubljeni novi domovini, Zdr. državam, mi chicaški Slovenci čutimo, da je naša dolžnost, vstati ter kot eden mož izjaviti naše stališče za predsednika Zdr. držav; ta dolžnost temelji že na hvaležnosti. — A- meriko spoštujemo v njeni plemenitosti; častimo Ameriko v njeni izjavi nezavisnosti in ustavi; ljubimo jo v njeni blagohotnosti in veli¬ kodušnosti, s katero je sprejemala na svoje prsi siromašne in zatirane zemljane, da bi moyli postati deležni njene sreče in obilnosti. — Ra¬ njenih src r-mo prišli na ameriško obal, toda vse prežemajoč duh te dežele svobode je osvojil naše duše, vzdignil nas iz prahu, prerodil nas v otroke svobode. — Amerika, mati svobode, pozdravljamo te! Naj vstane tvoj duh v vsem svojem Tfeličansfvu, razprostre naj svojo svetlobo po celi zemlji, da postanejo tudi naši rojaki, trojeden narod srbski, hrvatski in slovenski, združeni svobodni. Zavedajoči se, da ni plačila brez dela, niti varne demokracije brez požrtvovanja na delu, udobnosti in krvi, v očigled krutemu sovražniku, posvečujemo Vam, gospod predsednik, in Vaši vladi svojo složno pomoč in obljbimo, častno vršiti svoje dolžnosti bodi i kot delavci, uradniki ali vojaki, da bode orožje ameriške demokracije zmogonosno ter da se na ta na¬ čin odpre pot svetovni svobodi in bratstvu vseh ljudij. ZA SLOVENSKO NARODNO ZVEZO V CHICAGU: Rev. Math Kebe. Rudolf Skala, tajnik. John Pokeljšek, predsed. RESOLUCIJA PITTSBURŠKHI SLOVENCEV Na javnem shodu Slovencev v Pittsburghu, Pa., dne 29. aprila t. 1. je bila sprejeta in poslana predsedniku Wilsonu naslednja uda- nostna resolucija: “Njegovi Ekscelenci WOODROW WILSONU, Predsedniku Združenih Držav: Slovenci, prebivajoči v Pittsburghu in okolici, zbrani 29. aprila 1917 v K S. domu, 57 Butler St., Pittsburgh, Pa., žele, g. Predsednik, zagotoviti svojo lojalnost in zvestobo .napram Združenim državam v sledeči resoluciji: Ker so bile slavne Združene države prisiljene začeti vojno, da branijo življenje svojih državljanov, svobodo morja in načela demo¬ kratizma, in zavedajoč se resnosti sedanjega položaja, in ker smo imeli srečo uživati blagoslove miru, ^catere je dobra Previdnost potom modre vlade sipala na to deželo svobode, in ker so nača srca napolnjena z idejami demokratizma, ki so bile vedno v srcih Slovanov, kjerkoli žive, za kar imamo dokaze v staro¬ davnih slovanskih zadrugah po vseh naših deželah, kjer Slovan ni bil prisiljen zamenjati svoj komunističen sistem z germanskim fev¬ dalizmom, in ker naše ljubljene Združene Države potom svojega predsednika obljubljajo, skupno z zavezniki, vsaditi svobodo po vseh deželah, da si bo mogel vsak narod vstvarjati svoje blagostanje po načelih pra¬ vice in ljubezni, in ker Jugoslovani (Slovenci, Hrvati in Srbi) še trpe zatiranje od strani sedanjih sovražnikov Združenih Držav, ter žele, da se zastava svobode razvije po gorah in obalah Jugoslavije, razkosane in vkle¬ njene svoje domovine, da bodo mogli, kot svoboden član družine na¬ rodov, delovati za svoj napredek in za blagor človeštva. ZATO sklepamo in povdarjamo, da-mi, Slovenci, živeči v Pitt¬ sburghu in okolici, v tej uri nevarnosti, stojimo na strani svojega predsednika,g. Woodrow Wilsona, kateremu hočemo slediti, katerega hočemo častiti in poslušati za čast in slavo Združenih držav, za razši¬ rjenje svobode in jednakosti ter za bratstvo 'vseh ljudi; tako nam Rog pomagaj. Pittsburgh, Pa., 29. aprila, 1917. Poročevalec. Iz Jugoslovanske kancelarije PREDSEDNIK JUG. ODBORA PREDSEDNIKU WILSONU Ko so'stopile Zdr. države v vojno, je poslal predsednik Jug. Od¬ bora v Londonu dr. A. Trumbič, predsedniku Wilsonu naslednji pozdrav: “Noben narod na svetu ni pozdravil z večjim navdušenjem in z večjo hvaležnostjo veliki zgodovinski čin ustopa Zdr. držav v vojno, kakor so to storili Jugoslovani. Skozi Vaša usta, g predsednik, je objavila močna federalna re¬ plika tlačenim narodom evangelij resnice in pravice. — “Vi ne lete lastnina, katera prehaja iz rok ertega nasilnika v roke druge- • ” ta k 0 s te nam rekli in s tem nam vračate naše ljudsko dostojan- o. “Eden naših bojnih ciljev je ta, da uničimo avtokracijo, ki tlači le,” tako nadaljujete Tudi Vi nam osiguravate osvobojenje. Z vzvi- im pokietom, ki ima primere v zgodovini, so Amerikanci pripra- eni, da v zvezi s svojimi plemenitimi zavezniki s svojd krvjo izpi¬ li karto jutrajšnjega človeštva. V novi dobi, katero Vi. g. predsednik, predvidevate, ste nam Vi c.ogli, d-, uresničimo naše narodne cilje: da se ujedinimo, potem ko lemo osvobojeni, z našimi brati iz Srbije in Črnegore v demokrat- , državo in da stopimo v vrsto tega velikega bratstva narodov, ki pripravlja.. V imenu Jugoslovanov. Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki še je- i pod a\ stro-cgrskim jarmom, kakor tudi v imenu onih stotisočev i). srplcmmmVov ki so l>i" prV;eni. pobegniti na svobodna in tol i,ib u a tla Vaše velike republike, da se umaknejo svojims tlači-' ; em ki-Jugoslovanski Odbor.: “Slava zvezdnati zastavi! Slava vnemu predsedniku, g. VVilsonu! Dr. A. Trumbič, POZDRAV SRBSKIH POLITIKOV PREDSEDNIKU WILSONU Gospodje S. TJroševič, predsednik srbskega naučnega sveta, Vel. Vulovič poslanik in bivši minister, in Vel. Jankovič, poslanik in bivši minister, so posetili sredi pretečenega meseca ameriškega poslanika V Parizu tor ran izročili besedilo brzojavke, katero so poslali srbski odličnjaki predsedniku Wilsonu v znak svoje hvaležnosti. Brzojavka se glasi: SLOVENSKI SVET V trenutku, ko je velika ameriška republika pod upravo Vaše Ekscelence prisiljena, da stopi v vojno proti “naravnim sovražni¬ kom svobode’’, katerih zločini napolnjujejo svet z grozoto, si usoja¬ mo mi, izgnani sinovi mučeniške Srbije, izraziti izbranemu voditelju velikega naroda Zdr. držav svoje najglobokejše spoštovanje in ga prositi, da raztolmači svojemu narodu, plemenitemu branitelju svetih pravic človeštva, naše občudovanje in našo večno hvaležnost. Srbski narod se bori že pet let za osvobojenje svojih podjarmljenih bratov in za obrambo svoje neodvisnosti in svoje svobode, katero je pridobil s potoki krvi in z neprestanim trpljenjem svojih sinov. Izčrpan, preganjan, oropan svoje domovine v tej gigantski borbi med pravico in brutalno silo ostaja srbski narod kljub vsemu temur neomajno zaupen v svojo bodočnost, počaščen s tem, ^da se bori v rstah, v katere vstopa tudi ameriški narod, da zauzame' svoje mesto. Ta velika moralna sila ga drži pokonci in vsled tega se ni malo ue čuti pogaženega, temveč se bo boril do konca, da izvrši svojo sveto nalogo: da izžene osvajalce s svojega ognjišča in da uresniči svoj na¬ rodni ideal: ujedinjenje s svojimi krvnimi brati, Slovenci in Hrvati, žrtvami avtokratskih uprav, ki so započele to strašno vojno. Govoreč te besede Vaši Ekscelenci moramo protestirati pred Vami in prJd plemenitim ameriškim narodom proti grozotam, katere stalno uprizarjajo nečloveški osvajači nad prebivalstvom v Srbiji. Surovi progoni, ropanja, požiganje, odpeljavanje in nasilno rekruti¬ ranje, vse te zločine doprinašajo oni proti vsem človeškim pravom in proti vsem zaključkom mednarodne haske konference. Nadejamo se, da bo večna pravic^, glasom zavezniških narodov, kmalo izrekla svojo božansko obsodbo nad onimi, ki so zakrivili te brezzakonitosti. ” Poslanik Sharp je izjavil,'da ga je ganil poset srbskih odličnja¬ kov. “Zdr. države so od začetka vojne pa do danes najživejše simpa¬ tizirale z junaškim srbskim narodom. Vsled tega so poslali Ameri¬ kanci vojskam kralja Petra svoje zdravnike in sanitetne oddelke in zaradi tega se nabira hrana, da Se ublaži beda prebivalcev, pregnanih z rodne grude.” Zatrdil je konečno, da bo pravična stvar Srbije goto¬ vo zmagala. DRUGA SRBSKA MODRA KNJIGA Prva srbska modra knjiga obsega uradne dokumente od sarajev¬ skega atentata do napovedi vojne, ta druga modra knjiga pa obsega zanesljive podatke o brezzakonistostih, katere je doprinašala avstrij- sko-nemško-bolgarska uprava v okupirani Srbiji od jeseni 1915 do jeseni 1916. Ta knjiga vsebuje 169 dokumentov, kateri so bili posneti po uradnih avstro-ogrskih odredbah, iz sovražnikovega časopisja, iz iz¬ kazov posameznih nevtralcev, ki so bivali za časa okupacije v Srbiji, pozneje se pa izselili v inozemstvo, in onih prebivalvee katerim se je posrečilo pobegniti preko meje in ki so došli na solunsko fronto. Uvod knjigi tvori protest srbske vlade vlastem, ki so podpisale baško koncferenco, dodatku pa vsebuje dokaze o dopinešenih neza¬ konitostih, in sicer v sledečem redu: A. — Dokazi, ki se nanašajo na teroristično vlado in teptanje zakonov. 9 B. — Prekršen je 23. člena baške konference, ki prepoveduje osvojitelju, siliti prebivalstvo osvojene dežele, da bi se udeleževalo operacij proti lastni deželi. C. — Prekršenjc prava privatne lastnine. D. — Eksploatacija zemlje. E. — Raziiarodivanje. F. — Rušenje in ropanje zgodovinskih spomenikov in književnih in umetniških dragocenosti. AMERIŠKO ČAPOPISJE IN NAŠ POKRET Od vsega početka evropske vojne, zlasti pa, odkar je stopila tudi Amerika na stran zaveznikov, so se začeli ameriški listi vedno bolj zanimati za naše gibanje, našo borbo in za naše politične in narodne aspiracije. V Ameriki je .mnogo naših rojakov, ki so popolnoma zmo¬ žni angleščine, tako da se pogosto oglašajo v ameriških listih ali na¬ ravnost ali potom časnikarskih intervjuvov. Velike važnosti je, da se Jugoslovanska Kancelarija obvesti o vsakem takem pisanju v ameri¬ ški listin, vsled česar so naprošeni vsi naši rojaki, da izrežejo, kadar bodo videli v ameriških listih kak Članek o našem gibanju, o naši borbi in o našem pokretu, sploh o vsem, kar se tiče nas, pa bodisi za nas ugodno ali ne, ta članek in ga nam pošljejo z natančno označbo, iz katerega lista je članek vzet, kakor tudi datuma, kedaj je bil čla¬ nek priobčen. Poleg raznih vzrokov je to važno tudi radi tega, ker 'napišejo pisci takih člankov, zlasti ako so Amerikanci in ne dovolj poučeni o naših razmerah,, dostikrat nekaj, kar ni povsem točno, oziroma kar bi nam moglo mogoče škoditi. Dogodilo se je že, in brez dvoma se bo to še ponovilo, da so se naši nasprotniki, bodisi domači ali tuji, poslu- žili ameriških listov, da so napadali naše gibanje in da so z netočnim ali lažnjivim poročanjem o našem narodu in o njegovi borbi za svo¬ bodo in ujedinjenje, skušali zavesti ameriško javnost, s čemur zelo otežkočujejo posel, katerega je prevzela Jugoslovanska Kancelarija, kar se tiče tega, da seznanja ameriško javnost in merodajne osebe z našimi narodnimi in političnimi boji ter z našimi težnjami. Ako dobimo take članke v roke, jih bomo mogli popraviti in po¬ jasniti dotičihemu piscu ali listu naše stališče in'pravičnost, naše bor¬ be, s čemur bi dosegli, da bi se ameriški narod vedno bolj in bolj, za¬ nimal za nas in da bi bil vedno točno in zanesljivo obveščen o naših razmerah. Jugoslovanska Kancelarija ne more pri najboljši volji zbrati vsega, kar pišejo ameriški listi o nas, vsled česar se ohrailamo do vseh naših rojakov, da nas tudi v tem podpirajo. PRVI JUGOSLOVANSKI BATALJON NA FRANCOSKEM Poroča no je že bilo o prihodu prvega jugoslovanskega bataljona prostovoljcev na Francosko in o tem, kako je bil sprejet v Orange-jn. O tem. kako je ta bataljon sestavljen, se sedaj poroča sledeče: Bata¬ ljon je dospel iz Rusije in je sestavljen iz prostovoljcev, kateri so se kot bivši avstroogrski vojaki in častniki, ujeti v Rusiji, priglasili nad število onih, ki so bili potrebni, da se stvori več jugoslovanskih di¬ vizij v Odesi. Iz teh prostovoljcev, ki se prijavljajo v vedno večji meri, bodo stvorili še več bataljonov, katere bodo istotako poslali na /rancosko. Bataljonski se že bori na francoski fronti, sestoji iz 1065 mož in 26 častn-kov. Od moštva je 935 Srbov. 40 Hrvatov, 21 Sloven¬ cev, 63 Čehov, 3 mohamedanci iz Bosne in 3 Rusi; od častnikov je 8 $100.00. Ena in ista oseba ne more kupiti več kakor pet takih bondov po sto rajev. Ne pozabite, da bo prodajanje bondov zaključeno 15. junija in da je odredeno, da se ne b6 izdalo več bondov, kakor za dve milijardi. Pomnite, da naložite svoj denar najvarneje, ako kupite te bonde, a s tem istočasno pokažete svojo lojalnost in zvestobo do nove naše domo\ine ter podpirate s tem odločitev vlade, da hoče sodelo- v veliki vojni za osvobojenje. Jugoslovani, storite svojo dolžnost. Pokažite se vrednim drža- v janstva tv dežele in vaše ljubezni in udanosti do nje. POZOR SOMIŠLJENIKI V CLEVELANDU Gospod K. Bauzon, trgovec šivalnimi stroji, noži, britvami in raznimi potrebščinami je pro¬ stovoljno prevzel zastopništvo za Slovenski Svet v Clevelandu. Opo¬ zarjamo« tedaj naše somišljenike, katerim je iz kakoršnegakoli vzro¬ ka težko ali sitno, da bi poslali — sami naročnino, da jo morejo upla- eati pri g. F. K. Bauzonu, 5920 St. Clair Ave., Cleveland O., ki je u- pravičen izdajati pravomočna po¬ trdila za prejeto svoto. ! Vrlega rodoljuba g. Bauzona to¬ plo priporočamo vsem našim somi¬ šljenikom, da se v slučaju potrebe obrnejo nanj, ker smo prepričani, da jih bode v vsem pošteno in do¬ bro postregel. Upravništvo Slov. Sveta. SLOVENSKI SVET AVSTRIJA, VELIKE DRŽAVE IN MAJHNI NARODI Veliki . odi i istiiHovili velike države; vendar državne meje niso nikjer obenem narodne meje. Skoro povsod najdemo en del veli¬ kega naroda pod oblastjo tuje sosedne države. Tako imajo Italijani svoje sodomačine v Avstriji in Švici. Francozi v Švici in Nemčiji, Nemci v Švici in Avstriji, Rusi v Avstriji i t. d. Te majhne detaširane jedinice se krmijo od kulture svobodne večine in nagibljejo k njej, deloma zavoljo maloovaževanja, s katerim se odnaša tuja država k njih nacijonalnim stremljenjem, deloma zategadelj, ker po zakonih narave menda sploh vsi “svoji k svojim” hočejo. Saj je bila celo med avstrijskimi Nemci, ki so vendar uživali vse dobrote vladne protek- cije, v najširjem merilu razvita iredenta, ter je bil cesar Vilhelm inad njimi bolj popularen in čislan, kot pokojni Francelj. Švica je bila mogoče edina država, kjer nismo opažali škilenja na ono stran toda šele no vojni bodemo videli popolnoma plastično, v koliko je mogel njen brez dvoma najmodernejši državni stroj, ublažiti naci- jonalno disonanco treh narodov. Nacijonalni ideal je samo en del onega cilja, za katerim sopejo in dirjajo vsi motorji državnega stroja velikih držav. Iskreni nacijona- Jist je vedno idealist, in revščina s pomanjkanjem rožica idealizma. Ali velika država ne prezira i onih, ki imajo mnogog in hočejo še več. Ona porablja vse sloje v prilog svoje ideje in skuša ugoditi vsem slo¬ jem. Njen cilj se mora razcepiti v cilje vseh onih, ki jo nosijo na svo¬ jih plečih..Vendar je imela nacijonalna kultura v veliki državi naj¬ bolj bogata pstranstva za svoj razvoj in je ponckel preplela ves njen organizem. Edina izjema v tem je bila Avstrija. Sezidana nad zemljami raz¬ nih narodov v času, ko je nacijonalna ideja spala povsod še spanje pravičnega, je imela svoj pomen in smisl kot blok proti turški nevar¬ nosti. Ko je pa devetnajsto stoletje zaneslo narodno zavest med na¬ rode, Avstrija ni bila več kos svoji nalogi in je izgubila pravico do obstanka. Kakor druge velike države, je tudi ona porabljala vse svoje sloje v priiog svoje državne ideje, toda, ugoditi vsem slojem ni znala, ali bolje rečeno, ni hotela. Če so se v drugih velikih državah močne struje borile proti obliki, v kateri se je izražala tamkaj državna sila, si moremo misliti v Avstriji le boj proti državni ideji sami. Kaj naj res samo zaradi časti in slave nesrečne firme Habsburg žive pod eno streho čisti; tuji si narodi brez skupnih ciljev, brez česarkoli skup¬ nega, narodi, ki z eno besedo skupaj ne “pašejo”, kakor pravijo pri nas doma? Vprašaj kakega, z razmerami v svoji državi krajno nezadovoljnega Italijana, Francoza, Angleža, Rusa, Nemca, katere druge države podanik bi torej hotel postati, če se mu doma kar nič ne dopade. On pozna samo eno domovino: Italijo, Friancijo, Anglijo, Rusijo, Nemčijo. Toda v Avstriji ljubi Čeh samo Češko in vsak poje- dinec raznih narodnostij samo svojo, takozvano ožjo domovino. O kaki ljubezni do skupne domovine, o kaki skupnosti sploh govora biti ne moi e. In tu leži fatalna razlika med Avstrijo in drugimi velikimi dr¬ žavami; naj bodo drugje nasprotstva med posameznimi sloji še tako velika ista narodnost in zunanja nevarnost, naperjena proti državi, kot svoti vseh raznoobraznih, pa magari še tako nasprotujočih si stremljenj njenhi sestavin, veže v usodepolncm času mase in duhove, narode in krone. V Avstriji veže samo surova sila. Če se drugod dr¬ žavna ideja poviša v nacijonalno idejo ter pijani z navdušenjem Si¬ lv-ikor ne gremo sodnjemu dnevu nasproti, a k novemu, bogatemu jprila naslednjo vest; “Podpoiko- življenju, tako je ncobhodno potrebno, da se zavora, ki brani dostop; jnik Edvard Ilegedues je bil kot k sreči, odstrani, razbije. Velike države, ki so države velikih narodov, bodo pri vseli izgubah in pridobitvah tekoče vojne le malo izpremeni- le .svojo fizionomijo. Toda svoboda majhnih narodov je mogoča le na razvalinah Avstrije. — a. — v Sl. Jugu. I Razgled iz Avstrije roke množice, nima avstrijska državna ideja ničesar, v kar bi se lahko povišala. Njeni temelji ležijo izven mej monarhije. Ona služi strem¬ ljenjem rase, blazne veličja in samoobčudovanja, in s tem tradicijam habsburške dinastije, a ne potrebam in pravičnim zahtevam narodov, ki so ji s svojo, četudi neprostovoljno prisotnostjo v okvirju mej vdahnili pojem, ter jo pripeljali do velike časti, da se sploh razprav¬ lja o njej. Zato ne moremo v nobenem oziru govoriti v eni sapi o Avstriji . . .. .. ... , „ . smo, da začnemo razpravljati o m o drugih velikih državah. Druge velike države so upravne m mo- \ dnih raša ih Za nas ,g lo _ gočne zgradbe, na katerih zidajo veliki narodi in imajo vse nravstve- l nce fo zna -j ; Nemci ne 8mejo no pravo obstojati in razvijati se. Avstrija je čisto nkvaden hotel. nikdar da treba črno-rumer_o prebarvan in obdan od samih policajev, da se ne razbeze I _- . ' , . narodnostno vprašanje samo na stranke, nezadovoljne s hotelirjem. - - - Seja hrvatsko-slovenskega kluba in češke zveze. — (Slovenec, 8. IIII.) — Danes je hrvatsko-sloven- ;ki klub razpravljal o sedanjem položaju in izjavil, da bi bila ure- ditdv jnotraiijih (političnih vpra- Išanj brez sodelovanja narodov sa¬ mih nemogoča. Vsled tega je neob- hodno potrebno, da se skliče par¬ lament. Jednako se je izrazila tudi češka zveza. Na skupni seji teh [dveh parlamentarnih skupin se je zveza izjavila, da sta oba naroda jenih in istih misli. (Dalje je pol [stopca zaplenjenega.) Oba slovanska naroda, na in na jugu, izjavljata vladi in Nemcem; “Ne hodite dalje po tej I poti! Nobene pristranske rešitve ne priznavamo in je tudi nikdar ne bomo priznali! ’ ’ Parlament je edino mesto, kjer morejo reševati notranja poli¬ tična vprašanja. Slovenski in češki poslanci zahtevajo na podlagi že¬ lja teh narodov: Da se takoj skliče parlament; da pa se skliče parla- [ment, je potrebna dobra volja vseh 'faktorjev. Vprašanje je, ali imajo nemški faktorji dobro voljo? Mi ne poznamo drugih faktorjev, ka¬ teri nimajo dobre volje. Tri leta je že, kar nimamo parla¬ menta, in mnogo posla se je naku- pičilo med tem časom zanj. Kaj je v tem usodnem času državna dol¬ žnost" Morda nemški jezik, razde¬ litev Češke ali obramba nemške manjšine? Ne, nikakor ne! Pojdite med narod, proučujte njegovo tr¬ pljenje, povzročilo je pomani- kanje hrane, živeža in delavcev. Ali ne vidite, kako narod propada vsled tuberkuloze, vojnega trplje- Inja? Ali ne vidite beguncev? Ali ne čutite, kako je draginja velika? Ali ne vidite, da je naj siromašne j ši narod brez hrane? Da je gotovo tudi brez sredstev za živež? Češko-slovenska izjava je važna Madžarizacija na Reki. — Hr- Jvatski Dnevnik od 1. aprila piše: Primorske Novine od 28. marca [poročajo, da so bili pozvani te dni vsi žandarji na Reki pred mero¬ dajno oblast, da bi izjavili, ali ho¬ čejo prestopiti v službo državne policije. Pri tej priliki so bili obve¬ ščeni vsi oni, ki imajo hrvatsko ime, da bodo mogli ostati v državni službi, ako poraadžarijo svoja ime- poveljnik mesta Arada načelnik [tamošnjega ujetniškega tabora za internirane Srbe iz Ogrske in Bo- [sne, ki so bili odvedeni tja v za- :etku vojne. Interniranci so bili natlačeni v ozkih prostorih ter ni¬ so dobivali zadostne hrane, ker štirji podčastniki, ki so nadzo¬ rovali tabor, vršili kaznjive špe¬ kulacije in pomagali svojim ženam, da so za denar dobro postregle bo¬ gatejšim interniranim osebam, medtem ko so neusmiljeno posto¬ pali s siromašnejšimi. V taboru se je pojavila bolezen in oni, katerim je bilo poverjeno nadzorstvo, so prepustili bolnike samim sebi. Pod¬ polkovnik Hegedues je dobro ve¬ del za te razmere, toda ako se je kedo pritožil pri njem, je dobil dostikrat za odgovor, da ga bo dal polkovnik ustreliti. V taboru niso bili samo možki, nego i ženske in otroci, ki so grozni trpeli pod ta¬ kimi razmerami. Ko so druge vo¬ jaške oblasti izvedele za te razme- jre, se je stvar seveda takoj popra- V PROSLAVO JUGO SLOVENSKEGA DNE 7. maja 1917. Temu je treba še pristaviti, da morali prej na Reki stražarji 'poitalijančevati svoja imena. Toraj samo ne — hrvatski.” Franc Gerbič umrl. — Slovenski J vila; podpolkovnik Ilegedues in Narod od 29. marca poroča, da je [obtoženi naredniki so bili odstav- umrl v Ljubljani ravnatelj Glas¬ bene Matice, gospod Franjo Ger- bic, ki si je pridobil velike zaslu¬ ge za slovensko glazbeno, pevsko in dramatično umetnost. Primanjkovanje hrane na Če- ;em. — (Hrvatski Dnevnik, 5. |aprila.) “Iz Prage poročajo, da dajejo nekateri gostilničarji iljeni ter se je proti njim započela obravnava... Obtoženi podpolkov¬ nik je bil spoznan krivim zlorabe službene oblasti in nevarne gro¬ žnje ter je bil obsojen od divizij- [skega sodišča na eno leto zapora, na izgubo vseh odlikovanj i odpust iz častniškega zbora. Madžarščina v sodnijah na Reki. —oOo- v Clevelandu O., dne Zares! To bila dneva sta svečana, ko vneto je pozdravljal brata brat, ko troedna duša razigrana je našla v domovini svoj zaklad. V veseli tekmi srebrni darovi prihajali so domuma oltar, da srečnega bi hčere in sinovi v svobodi zlati gledali vsekdar. In naše bistre žene, deve mile krasile so nam z delom ure te, ponos sladak so v prsih nam budile, pogled na nje poživljal je srce. To slavlje Jugoslavije sijajno, ki nam rodilo bo prežlahten sad, nam kaže v harmoniji, z lučjo bajno, Ljubljano belo, Zagreb, Beligrad. Zato vam, bratje, sestre, hvala! Naj ta ljubav življenje nam sladi — ko domovina iz verig bo vstala, takrat naj v sreči se oko solzi! SLOVENCI ZA AMERIKO [jim gostom od testa samo še torte. j — (Hrvatski Dnevnik, 5. aprila) .Makaronov in rezancev se ploh več “Pri zadnji seji advokatske ko- ne vidi. V drugih gostilnicah dobi- more v Budimpešti je stavil dr. ajo zopet samo oni gosti kruh, lllugo Farkashazi predlog, da ki prinesejo moko s seboj. Za naj komora zauzamc za to, da bi krompir stoji celo na jedilnih listih se mogla uporabljati na Ireskih [najboljših hotelov pripomba : “ku- [sodnijah čim preje tudi madžar- han krompir se zamenjuje za siro- |vega”. Protežiranje Italijanov ■ [striji.— (Slovenec, 7. aprila). “Ita¬ lijanski begunci imajo v Celju, Vagni. v Grabcu in po drugih krajih šole z italijanskim učnim jezikom. Medtem pa ni za stotine slovenskih otrok v Mariboru in Gradcu še danes nobene ljudske [šole s slovenskim učnim jezikom. Ali smo Slovenci manj vredni kot Italijani?” Trža- Italijanska uljudnost. Majhnih narodov skoro nikjer ne najdemo v samostojnih državnih drugega stališča: pripravljeni l® ka Edinost piše: “27. marca se . ila začnemo rnznmvlinti n |J e vršila pred tržaško deželno sod¬ nijo, ki so nahaja sedaj v Opafiji, obravnava proti nekemu Tržačanu, po imenu Pero Rovereto. Obtožen [je bil, da je 21. novembra 1916 napadel tri slovenske gospodične, Češkem. Tudi mi Slovenci i i . i a , , • • .. , , » “V™" (Nemci mnogo narodnostnih sno- » k * s0 m ' rno korakale po Torrente skupinah. < e obstojajo majhne nacijonalne države, n. pr. Srbija, Ru- ^ W{ _ | u ]j t .j 7 besedami munija i t. d., obsegajo te države le majhen del svojega nacijonalnega L rov. Ni dovolj, da se reši samo elementa. V splošnem najdemo majhne narode povlečene v strugo velikih držav. Pri velikih državah opažamo dva principa v odnošajih j jčeško-nemški spor, temveč je tre¬ ba objednem rešiti tudi [slovensko vprašanje, direktno med j narodoma samima. Mi s slovenske strani stavimo Nemcem naslednje odprto in jasno vprašanje; Ali ho¬ čete, zaključiti ta‘spor pošteno?!.., k majhnim narodom. Prvi princip se izraža v eksploataciji naroda prdog državni ideji, pri čemur nacijonalno stremljenje naroda ni le ne tangirano, temveč najde vse pogoje, da se more razviti in razmah¬ niti. Glavna zastopnica tega principa je bila Anglija. (Samo na irsko vprašanje ne smemo misliti pri tem.) Drugi princip si pač dela narode koristne državni ideji, toda pri tem jim izpodkopava temelje nacijo- Pomanjkanje v Dalmaciji. — nalnega življenja, kateremu grozi s popolnim uničenjem. Ta, manj Narodni List poroča dne 28. mar- inteligentni princip je vodil predvsem Avstrijo po vseh njenih tem- ca, da je umrlo v deželni bolnišni- nih in nesrečnih potih. Tudi mnoge druge države nimajo popolnoma ci v Arbanasih dne 22. marca 11 čistih rok pred njegovim mračnim obličjem. oseb, a drugi dan 9. Tudi bolnišni- Toda ravno v teku zadnjih krvavih let smo videli, da je nacijo- ce se nahajajo sedaj v težkem po- ualni, najelobolja in najsvetejša zavest poštenega, prišel do naj- ^ožaju; vsled pomanjkanja hrane pravilnejšega razumevanja našega pregovora: Povsod je lepo, doma ine morejo sprejemati več bolnikov je najlepše. Nacijonalnemu idealu prinašamo z radostjo najtežje T . ... , „ , , . . ...... , , . „ ... ,1 Italijanske sole pretvarjajo v žrtve, m jaz vidim vstajati novo, dosedaj se nepoznano ljubezen do i,_. , , . , . . . ’ . , , 1 hrvatske. — Ljubljanski Slovenec domovine, ožjo, toda kot brezdna globoko. .. _ , . , . , . . , , • , - -• • piše 3. aprila Nacijonalno euvstvo je kot veroizpoved, ki objema množice, ovoj, 1 ki deli skupino od skupine, altar, pred katerim se zbirajo enomišlje- niki v najprimitivnejšem in najsiršjem smislu besede. Nacijonalno čuvstvo je duša naroda in njegova tvorilna sila. V imenu nacijonal¬ nega čuvstva proizvaja narod lepa in koristna dela, kateča zrcalijo globino njegove duše, obsežnost njegovega razmaha ter so sploh me¬ rilo njegove notranje in njegove materijalne kultiire. Tu ni razlike med majhnimi in velikimi narodi. Vsak, pa tudi najmanjši narod je sposoben, da v splošni konkurenci narodov pod- nese človeštvu plodove svoje kulture. Ugnjetavanje majhnih narodov cepi njih življenjske energije, katerih večino veže k nacijonalni sa¬ moobrambi. Zato majhni narodi v večni borbi za svoj ostanek do da¬ nes še niso mogli izraziti onega, kar bi mogli izraziti pri osredoto¬ čenju vseh svojih življerskih energij. Velike države-zaveznice šo se v tekoči vojni zavzele za majhne narode, ter proglasile zaščito in svobodo majhnih narodov kot eno- svojih glavnih gesel. Cejo daljna Amerika je povzdignila svoj glas v prilog ponižanim in žaljenim. Brez dvoma je: kakor koraka cel svet k novemu, globljemu in bolj pravičnemu razumevanju življenja, tako se bližajo majhni narodih konečnemu, zasluženemu uvažavanju in spoštovanju v koncertu narodov. Toda kaj leži kot ogromna zavira na poti k temu cilju? Zopet predvsem nesrečna Avstrija, ki flrži v svojih krempljih cel ducat narodov, zdihujočih po solncu in svobodi, pripravljenih in zmožnih, da po svojih močeh pripomorejo k dosegi -visokih ciljev človeštva. Brutte s’ciave, porche de s’ciave, porche de s’eia- ve spete ehe faremo i conti anche con voi!” (Umazane ščave (poro¬ gljivi italijanski izraz za Sloven¬ ce), svinje slovenske, obračunali [bomozvami) in nato pljuval za nji- |mi, in vse to radi tega, ker so se razgovarjale v svojem materinem [jeziku. Gospodične so ga naznanile [policiji in Italijan je bil obsojen p