Tovarišu, prijateliu, nadzorniku Rusu liij".ii.'>.!t flf)S9:9. I5il -f« i ^i^luAllJiO^ L\f iJ&**J' ILLZ''\ iLU^iLC Raz šolskih poslopij kranjskega sreza so zaplapolale črne zastave. V piSarnah so šumljali tenki lističi. Na rijih je bila smrt. Ni nam bilo potrebno okrožnic, ne razgovorov, ne tu, ne tam. Kakor da se pripravljamo za pokrajinsko skupščino tepred desetili let, se mi je zdelo, ko 3fem stopad proti kranjski šoli. Vsi znani borci za u^iteljske pravice iz polpretekle dobe, vsoga posavskb-podravske^a ozemlja, so Se zbirali po' ulicah staroveško trdtijavskega mesta, gorenjske metropole. Z obra-zov naših bojevnikov je odseval odraz ineostrašne odločTiosti, nekake sarrtozavesti, ko so šteii vrstfe, v kateTe ie začela posegati usoda sveta 9 svojo rieizprosnb • voljo. Prezgodaj. Zima brez predhodne jeserii.- ' 'fred hišo žalosti so se zbiraii tovariši in tovarišice mlajše gefteracije z nekakb zavestjo. da polagoma prevzemajo gbšpbdarstvo v domu Hlapca J&rneja. V stavbi vtlike organizacijc, ki so jo vklesali prvi borci na trdi 6kali^neplodne zemijel Pred njimi se umikajo, padajo. Bohotno je brstjfe, a brstja ni brež ko- renin. Prenarejajo se stavbe toda temelji ostajajo nedotaMjivi. : ¦ ' • 1 Med te temelje in korenine prištevamo tovariša Vilibaida Rusa, in to po vsejpravlci. Kot dolgoletni tajrtik okirajmega učiteljsfkega društva, zastopnik učiteljstva' v okrajntem šolskem svetu, v stalnih borbah z raznimi šolstvu neprijaznimi eksponenti, je opisan1 v zgodovini našega društva, 'a- to ne s žlatimi črkarrii; trn ob" trnU tvori'besedilo, ki se'ob njem bohoti cvetje in šad. Iž riaših' rok ih" po naši volji je prevzel mesto šalskegahadzoTnika, v učiteljske roke, je rekel, da ga vrtnj, kadar bi zgubil; njegovo zaupamje. Postal nam je uradni pred'stojnik, gospbdar. Priznati tnoram, da je S' svojega uradnega1 stališča praV tako branil učiteljske pravice in avtoriteto, kakor preje kot stanovski bojevnrk. Boril se je,- kakor sem rekel ob grobti, s ipošteirostjo za poštenost, ne da bi pri tem izigraval ali žrtvoval svojo poštenost. Ne morerft Sicet trditi, da bi se med dr«štvom irr njegovim uradom nikdar ne bila pojavila nesoglasjd; Tudi so bila'; a on je razumel, da ne stopamo -nikdar v ospredje kot osebe, temveč le kot organizirano članstvo v borb-f za 1:svoje pravice. Upošteval jc to in tudi klonil. -•¦--¦•¦ Bil je dobrodušen. Tudi to lastnost so večkrat izrabljali, nastavljali mu pred noge kamenčke, ki se jim je izogibal, da sb dfugi lahko lomastili preko hlodov. K_ot pedagog je stopal po 6ledu svojega velezaslužnega ipredhodnika Janežiča', kj nam je Oštal v neizbrisnem spominu ravno radi tega, ker ni nikomuir vsi-ljeval posebnih metod. Ko svet še sanjal ni o delovni šoli, smo bili delavni v smislu njenih načel vsi kmečki učitelji, ki nam je pouk temeljil na> brazdah kmečke poljane. Nadzornik ni za to tu, da išče napak, ne, njegova dolžnost je, da požlahtnjuje slabiče s cepi, ki jih lomi na žlahtno rodečem drevju. Intako je on tudi ravnal. Učitdjstvti je razprbstrl svoje dobrohotno srce ob priliki mnogih pevskih koncertov, ki smo jih prirejali v korist Učiteljskemu konviktu. Koliko je bilo v teh prtffedttvdftruda, more razumeti le oni, ki je' kdaf stfdelovkf. Z dobro voljo, neprisiljenim humorjem je šel preko težav in dosezal krasne uspehe; z njim Vs'e učiteljštvo. Sprevbd se je pomikal po vsem Kranju, od njegove skrajno zapadne ležeče hiše do vzhodne točke mešta ... pokopahšča. Toda glej čudo! Ob cestah ni ljudi, ki smo jih vajeni ob takih prilikah, vse trgovine so zastrte sredi popoldneva, kakor da je mesjto izUmrlo. Ozrem se naprej, ozrem m<za!]: Ves Rranj je v siprevodu: Črna, zarnblkM nit ogromhe fnnožice še vije", vije' in kirči že ob grobu ko obstane krsta tik pred menoj, sobbfcem na potih preko trnjeve Kalvarije učiteljskega življenja. »Zaželel'si me, kb so Te obhajali, prišel sem, a Te' niserii motil, ker Te je zapustila' zaVest, in šedai šftu.cfb'tneiil, na pbtu, kfsi je še ne !želim.*' : ' :l'' '¦""'" Žadonela je pesern, bridka in tužna. »Ah, kolikokrat sva jo pela skiipaj, pod Tvojo taktirko, Tvojim spretnim vodstvom! In kolikim tovarišem in tovarišidam!«' Zamrazilo ffle je. Sam sem'. Prav sam bd' one trurrie veselč, ki sem jo našel v okraju kof a>bv>ryčnt u-Stteljr-; šča. Šam — v tej množici. '" Molče — odkrite glave — korakam v sprevodii — s čuvstvi, ki jih ipri drugih ne opažam. Odd<>lžili 60 se njegbvemu spominu. Raz Narodnega doma; sekaio pretrgahi akordi sokolskih trobnjač' v naše dušč — in moja ni hladna. Poslavljam se ob odprtem grobu. Poslavljam kot tbvariš, kot predsednik sreskega drustva. kot zafitopnik ljubljanske sekcije v imenu 3000članov, v slovo od 24.000 organiziranih tovarišev(-ic). Pred menoj blešče y solncu jekla sokolskih sabel.j, vetrič se poigrava s šesterimi prapori, ki se sklanjajo nad1 njegovim grobom. zasnežene planine se ljubko ozira;jo v 'hladno gomilo, kakor da bi mu hotele vrniti izkazano ljubezen z zadnjim poljubom, tam v ozadju za Koštitnikom pa se zbira obraz neba v temne gube. ki so nas ogražale nrf povfatku prbĄ| podgorskim domovom. Ob vehčih cvetja je Sklenjen živ venec, ki si ga je spletal pokojnik v srezu 39 let. Srce ob srcu. Mladina in Sokol, tovariš in tovarišica, od blizu ln d^leč, meščan in kmet, gbspod in siromkk, ves srez je tu. Odjeknili so tužni akbrdi gafiilske godbe, in prbti nebu so"se vzpeli vzdihljaji krasne nagrobnice številnega zbbira. Poslavl'ja se Sb'kol; proslavlja ga kutturh'i delaveč, in s cvetjerh —"poezije polnih čuvstev — žagrne gomilo '— tovariš v imenii starih prijateljeV,' Ogrbttiria množica se razide, za riatni buŁi'vihar. Dirše so narfi rtii-ačne.' Pozabljene bodo naše andkdote, ki jih je on tako hudomušno eptetal bd sblč do šole. da je sVoji službi omllil: dbtaz; pridobival si zailpanje. ' ' ' ' ' '¦'"'"' Bil si nam tovariš — Vilko — in mi Ti ostanemb toVariši' s' Hvaležnirhi' spomini. Josip. Lapajue.