Za poduk in kratek čas. Potovaaje 7 Rim, Neapol in domu. XLII. Diugo jutro nas je četvero potuikov fijaker zapeljal za 5 franko7 iz mesta proti ognjenikn Vezu^u, da si nagledamo kraj, kateremu pra7ijo S. Sebastiano, kder se lebko vidi, kako stiaano pokon5e7anje stori Vezu7, kedar raztopljeno kamenje ali Ia7o iz sebe izlije. Leta 1872. due 26. aprila je nekaj goro Vezu7 razdražilo in za5ela njej je iz ognjenega žrela 7reti žareča tekočina in raz gore 7 doline in ravniue teci. Strabovita teko5ina, katerej pra^ijo Ia7a, je seženj 7isoko ali debelo pokrila najlepae njive in rodovitne brajde popolnem uni5ila; pokon5ala je 7ae, kamor je pritekla, ae celo biame je požgala in zasula. Ko smo se na mesto žaloatuega pokončanja pripeljali, so nas lagodni lacaroni kar obsuli, še celo ženske so nadležno in sitno beraSile in S7ojo službo ponujale; 7sak nam je hotel kaj pokazati; komaj smo se jih rešili. Od steze smo se nekoliko podali na strau. Ko gmo malo čaaa po trdem žlindiu bodili, smo skozi podplate škornje^ začutili posebno toploto. Med tem je pred nami zagorel lacaroni lavo uekoliko razkopal in brž na glas zavpil: Signori, ecco fuoco! t. j. goapodje, glejte ogenj! Minula so 3 leta, odkar je žare5a po^odenj okolieo poplavila, 7 globočini še se vendar ni razbladila 78a teko.ina. Lava je 5rnopla76 bar7e in razblajena je trda kakor železo. Na potu 7 mestu nazaj sem po ulicab 7 predme8tju zapazil na dolgih drogih 7ise5e makarone ali vlite rezance. Cestni prab jib je precej ,,naatupal" tako, da mi je 7se 7eselje do njib pošlo. Kraj 7oza so nas 7edno nadlegovali berači; kder bodi je kak bera5 pritisnil za nami; akoro se nam je hotlo zazdeti, da smo zašli med cigane 7 kaki ogerski 7e8i. Po obedu se odpravimo z brzo^lakoni po želesnici proti Rimu in tedaj pra7 za pra7 pioti domu nazaj! Od železnice na desno smo zagledali 7isoko na strmeui bregu staroala^ni samostan Monte Casino, kako poldrugo uro na atiani. Samostan je posta^il lefa 529 sv. Benedikt. Od nekdaj je samostan slo^el kot raesto učenosti in pobožnosti; sedaj prebiva 7 njem kakih 30 očeto7 benediktino^. Ob '/210 uii po noči smo dospeli 7 7ečno mesto — v Rim. Celi drugi den setn še ostal 7 Rimu. Obiskal sem ae jedenkrat 7seh 7 gla^nih cerkva. Pri tem obbodu sem priael tudi do Marijine cerk^e unkraj reke Tiber. — S. Maria trans Te^ere — in to s^etišče še ho5em popisati preden se od Riuia poslo^im. Vredno je! Za mirnega 7ladarst7a cesaija Avgusta je na mah pii nekem bramu — taberna meiitoria — poknila zemlja, iz pokline pa je začelo zvirati olje, jki je tako močno teklo, da je do ieke pritcklo. Čudo7ito pogodbo so pozoej Kristijani imeli za znamenje prihoda Z^eličarje^ega na ta 87et. Kajti kmalu po tej dogodbi bil je rojen Jezus Kiistus. Verniki jego^i so si tedaj prizade^ali kraj čudeža spra^iti 7 S7oje posest^o, kar se jim je posreSilo še le za cesarja Se^erija, ki je 7ladal od leta 222—225 po Kriatuso^em rojst^u. Brž so ondi pozidali lično kapelico, ki je ob jednem bila pr7a, kder se je obhajala javna ali očitna služba božja 7 Rimu. 070 duho^no 7eaelje se je pa Kristijanom kmalu spremenilo 7 7eliko žalost in trpljenje. D76 leti po sre5nem pozidanju pr^e cerk^ice za očitno krščansko službo božjo sredi rimskega paganat^a je strela udarila 7 tempel malika Jupiterja, zidovje in altar razvrgla in tudi malika poakodila. Ne7emiki so kri^njo vrgli na Kristijane, za katere se je sedaj začelo strahovito preganjanje. (Naata^ek prihodnji5.) Smešničar 25. Tri vprašanja s primernimi 3 odgo^ori je ruoral korporal vbiti 7sakemu 7ojaku 7 gla^o, da je 7edel generaln, kedar je prišel vojniko7 ogledo^at, dobro odgo7arjati: 1. Koliko let služiš? Odgovor: 2 leti! 2. Koliko let si star? Odgo^or: 20 let! 3. Še o5e in mati ži^ita? Odgo7or: oba. Nekokrat pride general in praša pi-7ega 7ojaka: ,,koliko let služia?" Ta mn 7 naglici odgO7ori: 20 let! General: rkoliko let si pa tedaj že star?" Vojak: 2 leti ! General ne70ljen: ,,aedaj pa re8 ne^em, aem li jaz osel ali ti?" Vojak: oba. Fr. K. /mt