List 24.
Mili glas iz Notranjiga
v gojzdnih zadevah.
Glas iz Notranjima pod čerkama M. V. v Zagrebškim časopisu ;,Sudslawische Zeitung" novo postavo za varstvo gojzde v na pomoč kliče. Želje tega glasa so v soglasju s željami, ki so bile v prid dežele mnogokrat in tudi v „Novicah" razodete. Naj bi ne bil dolgo več  glas vpijočiga v pušavi!   Takole govori:
5?Nekdaj so bili težavni časi — časi, o kterih je le sila močnejši ga veljala. Pravice takrat nista ukazovala um in rahlo pero, ampak pest in ojstri meč. Kakor po celi Evropi so tudi na Krajnskim na homeih in skalah gradovi postajali, v kterih so prebivali močnejši. Pod te gradove pa so se naselile bolj slabe množice, ki so ob časih potrebe pomoči in brambe iskale in jo tudi našle v mogocniših gradovih. Kolikor se je močnejšimu, to je, vitezu poljubilo, si je, ker druziga gospodarja takrat ni bilo, zemlje prilastil, in j^'je po tem izročil njegovimu varstvu izročenim branje-nikam, to je, oprodam v obdelovanje. — Sčasama je bilo znajdeno černilo za bukvotiskarnice in smodnik; jekleni oklepi so se izsleki; iz mečev so se začeli plugi izdelovati; rodovitno zemljo so vitezi med oprode razdelili s tem pogojem, da je vitez dobival, česar je potreboval, in da so ga za gospodarja spoznali in častili. Goj-zdje (boršti)-takrat skoraj nobene cene niso imeli, razun te, česar se je iz njih lesa za hiše in pohišje in kurjavo potrebovalo. Vitez jih je sicer kot svojo lastnino imel, tode ta lastnina ni nobene obresti (jiobeniga činža) dajala.
Konec 15. stoletja se je začel boj uma zoper vraž-tvo in neumnost. Tri veke je bila Evropa s kervjo močena — poslednjič je vunder um zmagal in pregnal ne-ktere tistih oblakov, ki so ga dolgo mračili. Razcvetelo je družljivo življenje ljudstev — razcvetela je kupčija in umetnija! — Konec 18. stoletja se je začelo daniti v zahodnih deželah in nekdanje silovito hlapčevstvo je zginilo. Iz vitezov so postali grajšaki, iz oprodov podložni. Gojzdje so ostali lastnina grajšin, tode podložnik je imel služne pravice (jservitute) do gojzda za svoje potrebe. Ko so bili davki na gojzde naloženi, ni imela grajšina nobeniga dobička iz gojzdov, ampak še celo velike težave ž njimi. Ni še sto let preteklo, ko je marsiktera grajšina podložne s sekucijo silila iz gojzda rodovitno polje narejati.
Kupčija je obogatila Španijo, Angleško, Holandsko, Benetke, Genuo, Hamburg i. t. d., in kakor se je kupčija iz zahodnih dežela v izhodne širila, ji je bil um zvest tovarš. Barka za barko je prišla na morje, in gojzd se je čedalje bolj od bregov morja pomikoval v notranjstvo dežel. Cele dežele so prišle ob gojzde, in med vsimi je primorska Dalmatinska dežela nar veči zgube terpela. Ni še veliko let preteklo, kar je Krajn-ska   dežela  na versto  prišla,  viditi,  kako od  dne do
114
dne njeni nekdanji stari gojzdje pod zlo gredo. Komaj se je kupčijstvo v Terstu in Reki vzdignilo, je že Krajna svoj les na prodaj voziti začela, — in ko je kupčija z lesam le majhin dobiček obetala, so napadli naši deželam lepe gojzde z vso silo, in jih ropati začeli, da •    • • •
Grajšinam je bilo ljubo, da so podložni iz gojzdov začeli les voziti, ker za kupčijsko blago so dobivali gojzdno dacijo, in tako se je z dobičkam podložniga pomnožil tudi dobiček grajšakov. Začel se je večidel po celi deželi les sekati in žagati, kakor da bi se bilo vse zarotilo, gojzde mahoma pokončati! Potem je prišlo leto 1848 in ž njim nar huji roparska sila v gojzde.
Moja domovina je moje svetišče! Ko to pišem, imam le deželo pred očmi, za njo mi je mar, — ne pa za posamesne grajšine in ne za posamesne kmete, ker od zvedene, previdne in pravične vlade je pričakovati, da bo v poravnanju služnih pravic dobro prevdarila, da ne bojo služne pravice kmetov ni-kakoršne škode terpele, ki so h kupčii z lesam, za napravo cest in potov po gojzdih i. t. d. veliko veliko pripomogli.
Kar siiii že rekel, ponovim še enkrat: jez imam le deželo pred očmi brez ozira na to, čigar je in bo gojzd, in sim terdno prepričan: ako ne bo vlada kmalo in primerno v zadevah gojzdov postave določila, bo Krajnska dežela o malo letih druga Dalmacija!
To svojo prepričanje pa opiram ob ktratkim na tole: NaKrajnskim, sosebno na Notranjskim, je veliko več borštov s služnimi pravicami, kakor služnosti prostih. V tistih gojzdih, kteri nimajo služnosti (servitu-tov), se še precej umno in z oziram na prihodnost les seka, čeravno se večidel vse premalo za novo po-gojzdenje skerbi. Kar pa s luž h e gojzde vtiče, so 3 nadloge nad njimi, ali so namreč 1) le kmetje, ali so 2) grajšine, ali 3) so kmetje In grajšine skupej, ki si, eden čez druziga, na vso moč prizadevajo, gojzde pokončati. Nar bolj pogostama se vidi tretja in nar hujši nadloga, namreč, da kmetje in grajšine s združeno silo gojzde razdevajo. Merno grede pa moram tudi opomniti, da grozno škodo terpijo gojzdje tudi še verh tega po tacih, ki ne nar manjši pravice do gojzdov nimajo — namreč po gojzdnih tatovih, ker je znano, da se vkradeno blago nar boljši kup prodaja, in tako cena lesa ponižuje.
Sicer pa tudi jez dobro vem, da je treba, da se tudi iz gojzdov nekolikšen dobiček vleče, — ali le tak les naj se seka, ki je sekati vgoden, in tudi taki le pore dama; za mlado drevje naj se pa skerbi, da lepo rase, zakaj mlado drevje je glavnica ali kapital gojzda. Naj nihče ne pozabi, da vse srednomorsko primorje na siga lesa potrebuje, in da se bo od leta do leta dražji prodajati dalo!
Ker pa se gojzdje o grozni slepoti pokončujejo, in se je resno bati, da bo nam in našim naslednikam lesa zmanjkalo, je dolžnost previdne vlade, z vso skerbjo, krepko in brez odlašanja tako ravnanje ustaviti, s kterim si dežela sama morivni nož v serce ubada. Vlada ne sme zadovoljna biti, da uboga deželica le svoje visoke davke o pravim času, tode po škodi gojzdov, od-rajtuje, scer se zna primeriti, da o nekterih letih ne bo gojzda in ne lesa več, in da se po tem tudi z nar boljši voljo davki ne bojo mogli odrajtovatL
Neogibljiva potreba je tedaj, da vlada dostojno gojzdno postavo da, in da se nad zvestim spolnovanjem dane postave skerbno čuje, ako hoče vlada našo deželo v zmožnim stanu obderžati. Po mojih mislih bi bilo sedaj potrebno prepovedati, da ee ne smejo za sekanje nevgodne debla  v  Terst
in Reko na prodaj voziti. Ta prepoved bi se tudi lahko spolnovala, če se le na Opčini, v Bazovici in Pelinu pot taki izvožnji zapre. Bolj natanjko sim to reč slavnimu ministerstvu že ob času grofa Stadiona predložil — ali pretekle leta so mende že veliko prahu na to pismo nanesle. In vunder je ta reč tako silno potrebna !
Čeravno sim tudi jez za svobodno kupčijo, vunder sim na vso moč zoper to, da se premlad les — gojzda kapital — prodaja, ki ni še za sekati vgoden, ker kupčija mora biti deželi pri-jatlica, ne pa sovražnica, tedaj ne sme dežele  blagostana podkopovati.