f »Knina plačana v gotovini.	Posamezna	številka	Din	1-
ŠTEV. 40.	V	LJUBLJANI,	sobota,	18.	februarja	1928.	LETO	V.
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike.
Mesečna naročnina: V Ljubljani In po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30'—.
Heoavisan političen list.
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UvHAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2S52.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem Ček. uradu štev. 13.G33.
Značilen pojav,
Ljubljanska lokalna kronika beleži od Novega leta pa do danes, torej v kratki dobi
50	dni, ie 16 samomorov in poskusov samomora. Vsake tri dni zapusti torej v Ljubljani en. človek prostovoljno ta nesrečni svet z njegovimi težavami vred.
Pravniki, sociologi in drugi učeni mažje pravijo, da samomori niso pojav normalnega življenja in normalnih razmer, ampak so pojav svoje vrste. Eni la pojav obsojajo, češ da je samomor znak figovstva, drugi pa zopet trdijo, da je to znak junaštva in velike korajže. Torej same sodbe in obsodbe. Malo pa je ljudi, ki bi hoteli ta pojav razumeti in se potem ravnati po načelu: Ne sodite, da ne boste sojeni!
Pojavi, ki jih registriramo sedaj v Ljubljani skoraj dnevno, imajo svoj vzrok brez dvoma tudi v masi oziroma v neki bolezni ali ancrmalnosti mase. Tej anormalnosti pa pravimo — revščina.
Splošno cbubožanje v Ljubljani je že tako veliko, da postaja skoraj resna družabna nevarnost. Kaj takega Ljubljana še ne pomni. Stvar postaja skoraj tako huda kakor mea vojno, ko ni bilo živeža in obleke. Takrat je bilo denarja dovolj, danes pa je blaga dovolj-a denarja ni, in zato opazujemo tudi danes, da prihaja ravno v času večerje prav mnogo ljudi v kavarne vsaj na požirek kave, ker si druge večerje ne morejo privoščiti. Statistika konzuma živil za preteklo leto pa izkazuje kljub večjemu številu prebivalstva naravnost katastrofalen | adec uporabo moke. masti in mesa, torej ravno najpotrebnejših živil.
Kakor pa vse kaže, gospodarska kriza v Ljubljani še ni na najgloblji točki, ampak grozi postati še hujša. Cene na živilskem trgu stalno rastejo, zaslužek pa je vedno enak, rajši še nižji kot je bil. V trgovskih izložbah vidimo sicer še vedno jako lepe stvari, ki so ined brati vredne svojega denarja ali kaj pomaga, če pa nihče nima toliko denarja, da bi lepe in dobre stvari lahko tudi kupil? Kravata za 100 dinarjev je lahko iz suhega zlata, pa ostane le neprodana, če ne more človek za kravato dati več kot 20 ali še manj dinarjev. To krizo trgovina že britko čuti. Danes je večina ljudi prisiljena, da kupuje le manj vredne blago, ker si dobrega ne more, ker nima denarja (zaslužka).
Tako drvimo po poli navzdol v nedogledno siromaštvo in višek našega splošnega blagostanja bo kmalu — ljudska kuhinja.
Sedaj si pa zamislimo še datum 1. maja ko t>« treba plačevati silno povišano najemnino. Odkod in kje naj ljudje jemljejo?
Nikar naj nihče ne opozarja na razne veselice, kako da so številno obiskane. Na teh veselicah je treba samo opazovati prisiljeno i-zabavo«, pa ima človek kmalu dovolj. Navadno pa goni danes ljudi na razne zabave ali pa na močnega dalmatinca obup, ker ljudem postaja končno že vseeno, koko se stvari končajo...
Ko pa pridejo ljudje enkrat na točko >vse-eno je«, takrat se pojavljajo vse mogoče družabne bolezni od tatvine žemelj do samomorov.
Tisti pa, ki bi se morali jako vestno brigati za take socialne pojave in še bolj za njihove težke posledice, raje spe spanje pravičnega kakor da bi čuli.
Ali morda bi mogli tudi ti še pravočasno spoznati, da je stvar resna in nevarna in da je treba nekaj ukreniti, dokler ne bo vse prepozno.
Ali mar hočejo zvoniti po toči. Ali sc ne sramujejo tega žalostnega opravila?
BETETTO — OSTANE.
Kakor smo izvedeli iz popolnoma zanesljivega vira, je včeraj jmdpisah g. Betetto pogodbo z upravo Narodnega gledališča in je torej njegovo nadaljno sodelovanje v slovenski operi — zasigu-rano.
Nova vlada bo danes zaprisežena.
Beograd, 18. februarja. Včeraj se je ves dan največ razpravljalo o tem, da se doseže sporazum o osebah, ki naj bi vstopile v novo vlado. Sinoči naj 'bi se bil izdelal ukaz in bi se bila morala v glavnem rešiti vsa personalna vprašanja glede na demokratski del vlade. Principi-jelna vprašanja so že rešena, samo je še treba določiti, kdo bo zastopal demokratsko stranko v vladi. Vprašanje ministra notranjih del je bilo sinoči rešeno in je bil končno dosežen sporazum, da prevzame dr. Korošec ta resor.
Vukičevič je sinoči izdeloval s svojimi najožjimi prijatelji ukaz. Kakor se doznava, bodo v radikalnem delu vlade ivzršene tele izpremembe: Minister za pravosodstvo postane Krsta Miletič, minister narodnega zdravja Geza Popovič, minister socialne politike Milorad Vujičič, minister ver Čeda Radovič. Potemtakem izstopi iz vlade dosedanji minister socialne politike dr. Gosar, a SLS dobi v zameno ministrstvo notranjih del.
Pri radikalih se opaža pokret, da se zamenja minister za promet tako, da bi prišel na njegovo mesto Krsta Miletič, za ministra pravosodstva Nikola Subotič. Toda ta kombinacija ima prav slabe iz-glede.
Kar se tiče demokratov, mora ostati dr. Marinkovič minister zunajih poslov, težava pa obstoji v tem, kdo ga naj zastopa za časa bolezni ali v slučaju odsotnosti. V poštev bi pi'išla Šumenkovič in Kumanudi. Znano je, da so demokrati, zlasti pa Davidovičevci nezadovoljni s Kumanudijem in se smatra, da se sedaj mora rešiti vprašanje, ali bo ostal Ku-tnanudi predsednik beograjske občine ali pa minister. Od Davidovičevcev bo vstopil v vlado Pera Markovič, iz vlade pa izstopa Angjelinovič, ker se ukine ministrstvo za izenačenje zakonov.
Pri pašičevcih so nerazpoloženi, ker je težko ugoditi njihovim ambicijam, četudi je Krsta Miletič določen za ministra. Bili bi radi v vladi močneje zastopani. Tako reflektira Simonovič na ministrstvo pravosodstva in Milan Stojadinovič na finance. Nezadovoljni so pa tudi cen-trumaši, ker so mnenja, da bi morali biti na čelu situacije Maksimovič, Uzunovič itd. .Vendar pa je v radikalnem klubu splošen vtis, da je z načinom, kako je Vukičevič rešil personalna vprašanja, v radikalnem klubu doseženo ravnotežje in so odstranjeni konflikti, ki so se dosedaj v klubu vedno porajali in bili nevarni za ediinstvo kluba.
Lista ministrov naj bi se danes predložila kralju v podpis, nakar bi se takoj vršila zaprisega ministrov.
NOVI RADIKALNI MINISTRI.
Beograd, 18. februarja. V zadnjem momentu se javlja iz Vukičevičeve okolice, da stopijo v vlado Krsta Miletič, Andra Stanič in Milorad Vujičič. Vujičič naj bi prevzel ministrstvo notranjih del. Ta kombinacija z Vujičičem se smatra v radikalnih vrstah kot zelo dobra, ker je Vujičič precej popularen v radikalnem klubu, a poleg tega je kandidiral proti vladi kot radikalni nezadovoljnež. Leta 1923 je bil minister notranjih del. Z druge strani pa zato, da bo notranji minister dr. Korošec, Vujičič pa minister za soc. politiko.
SPORAZUM MED KOROŠCEM IN VUKIČEVIČEM.
Beograd, 18. februarja. Predsednik vlade Vukičevič je prišel okrog 6. v ministrsko sobo narodne skupščine in tu konferiral z dr. Korošcem. Ob tej priliki je bil dosežen sporazum, da se bo sestavila, ako demokrati po svoji sinočnji se-
ji ne bodo dali povoljnega in jasnega odgovora, stara vlada z neznatnimi izpre-membami v radikalnem delu vlade tako, da bi dr. Korošec prevzel ministrstvo notranjih del. Ako pa ves demokratski klub pristane na to, da prevzame ministrstvo notranjih del Vujičič, potem dr. Korošec ne pojde v vlado, ampak bo obdržal dr. Gosar kot predstavnik SLS ministrstvo socialne politike.
Ob 6. je odšel Vukičevič v predsedni-štvo vlade in tu sprejel ministra notranjih del Čedo Radoviča. Kakor se doznava, je Vukičevič obvestil Radoviča, da bo ostal v vladi, in sicer tako, da bo prevzel portfelj ministrstva socialne politike, ako postane dr. Korošec minister notranjih del, ali pa bo prevzel ministrstvo ver, ako postane minister notranjih del Vujičič.
MARINKOVIČEVI POGOJI.
Beograd, 18. februarja. Včeraj so se vršile ves dan konzultacije in konference v stanovanju dr. Voje Marinkoviča. Razpravljali so o situaciji. V zadnjem trenutku je stavil dr. Marinkovič Davi-doviču nekaj dosti težkih pogojev.
Prvi pogoj je bil, da naj pojdejo iz vlade nekateri demokratski ministri, ker ne morejo biti v tej vladi in tudi ne osebno sodelovati. Nekoliko kasneje, ko so bile izvršene konzultacije, je stavil dr. Marinkovič drugi pogoj Davidoviču. Ta se glasi: Ali vsi dosedanji ministri v vlado ali vsi iz vlade, ker ne morejo dovoliti, da bi bili desavunirani zaradi svoje dobre politike, ki jo sedaj hoče ves demokratski klub nadaljevati. Ni nikaka logika v tem, ako bi bili sedaj desavuirani. Ta odgovor Marinkoviča je povzročil veliko zmedo in se sedaj išče izhod iz te situacije.
Beograd, 18. februarja. Predsednik vlade Velja Vukičevič je bil okrog 5. pri Marinkoviču. Kakor se doznava je stavil Marinkovič tudi njemu iste pogoje kakor prej Davidoviču, da gredo v vlado vsi prejšnji demokratski ministri ali pa pa nobeden od njih.
Marinkovič in Vukičevič sta sklenila sporazum, ki naj bi pomenil skrajni izhod, ako Davidovič zopet zavleče rešitev. V tem slučaju naj bi se obnovila zopet cela stara vlada in bi se prepustilo parlamentu, da vsak glasuje ali za vlado ali proti njej. Potrebno je pač, da spravi vlada proračun pod streho.
KONBINACIJE, KONFERENCE, KONZULTACIJE ITD.
Beograd, 18. februarja. V radikalnem klubu so bi ilzbrani radikalni poslanci celo popoldne. Neprestano so se vršile razne konference.
Delale so se razne kombinacije, a še nobena ni gotova. Ob 6. in pol je prišel Vukičevič in imel v predsedniški sobi klubu so bili zbrani radikalni poslanci seji je podal Vukičevič obširen referat o situaciji. Nato je imel Vukičevič daljšo konferenco s predsednikom narodne skupščine.
Beograd, 18. februarja. Vukičevič je odšel iz narodne skupščine na dvor in odtod v predsedništvo vlade. Po vsem se zdi, da bo za podsekretarja v ministrstvu notranjih del postavljen Boža Vlajič.
Ob 7. zvečer je Vukičevič na vprašanja novinarjev, ali bo vlada gotova, rekel: Je že pozno, jutri bo zaprisega.
»A ukaz?«
Tudi ukaz bo jutri gotov.
POSLOVILNI SESTANEK DAVIDO VIČA S ŠEFI D. U.
Beograd, 18. februarja, šefi demokratske unije Davidovič, Pribičevič, Joca Jo-
vanovič in Nastas Petrovič so se sestali včeraj ob 5. popoldne. Po tej konferenci je odšel Davidovič v demokratski klub, kjer se je ob 6. začela klubova seja.
Nekateri samostojni demokrati so izražali svoje nezadovoljstvo s postopanjem Ljube Davidoviča.
SELJAČKA - DEMOKRACIJA - NEZADOVOLJNA.
Beograd, 18. februarja. V vrstah selja-ško-demokratske koalicije in ostale opozicije se smatra, da rešitev te krize ni niti najmanj zadovoljiva, ker je ostalo vse pri starem. Po tej dolgotrajni krizi se je izvršila samo rekonstrukcija vlade. Taka kombinacija ne more ostati trajna in ostanejo politična vprašanja, ki še niso rešena, še nadalje na dnevnem redu. Opozicija misli, da bo morala voditi odločno borbo proti vladi, a nasproti skupini Ljube Davidoviča se bo držala najbrž rezervirano.
V smislu političnih teženj opozicije se v vladnih vrstah trdi, da bo ostala ta kombinacija kot osnova in da se bo delalo na njenem razširjenju tako, da se bodo vsa vprašanja, ki bi se bila morala rešiti o priliki krize, reševala postopoma, ko bodo to dovoljevale razmere.
SEJA DEMOKRATSKEGA KLUBA.
Beograd, 18. februarja. Seja demokratskega kluba se je vršila okrog 6.
Najprej je Davidovič obrazložil situacijo in se izjavil za vstop v vlado Velje Vukičeviča.
Davidovič je izjavil, da bo vstopil v vlado kot minister prosvete Milan Grob Minister za zgradbe bo Pera Markovič, minister za šume in rudnike Aca Mijovič.
Dr. Kumanudi izjavlja v svojem in v imenu ministrskih kolegov, da ne morejo sprejeti portfelje v tej vladi, ker je demokratski klub v svoji resoluciji obsodil delo demokratskih ministrov.
Davidovič je nato razjarjen izjavil: Ako gospodje dajejo tako izjavo, bom tudi jaz umaknil vse ono, o čemur sva se sporazumela z Vukičevičem in bom iskal neko drugo kombinacijo. Nato je bil izdan komunike.
Ob 7. in četrt je bila seja zaključena.
SKUPŠČINA PRIČNE S PRORAČUNSKO RAZPRAVO.
Beograd, 18. februarja. Predsednik narodne skupščine dr. Ninko Perič je bil ob 1. v predsedništvu vlade in pričakoval Vukičeviča, ki je bil ta čas na dvoru, a je od tam odšel na svoj dom. Vukičevič je sporočil Marinkoviču, da pride k njemu na razgovor, predno dado demokrati končni odgovor. Zato tudi dr. Perič ni več čakal, temveč je šel domov. Dr. Perič je na vprašanje, kdaj se bo začelo delo v narodni skupščini, odgovoril: »Narodna skupščina se bo sestala v treh do štirih dneli potem, ko bo sestavljena vlada. Na dnevnem redu ni nič drugega kot proračun.
AVSTRIJA NE MORE NASTOPITI
PROTI PREGANJANJU TIROLCEV.
Dunaj, 18. februarja. Sinoči je dr. Sei-pol odgovoril na interpelacijo o preganjanju Nemcev na južnem Tirolskem. Rekel je, da je dal nalog poslaniku v Rimu, da intervenira. Avstrija sama pa ne more v tem vprašanju nič drugega storiti kakor se pritožiti pri Društvu narodov, a tudi tak korak bo smatrala Italija kot akt neprijateljstva.
VELIK A PONEVERBA AMERIKANCA
V	ATENAH.
Atene, 18. februarja. Tukaj je bil aretiran generalni tajnik ameriškega društva za promet tobaka, ker je poneveril 280 milijonov drahem.
Jubilej Julija Betetta.
Celo vrsto zaslužnih jubilejev praznuje letos slovenski narod in med njimi je eden najbolj lopih jubilejev petindvajsetltnica Julija Betetta.
Kajti ta jubilej je jubilej zvestobe do slovenskega naroda. Bogastvo in slavo v mnogo večji meri ko mala domovina je nudila Betettu tujina, toda vseeno je posvetil Betetto svoje sile domovini. In kar je zlasti redko in zato tem častnejše, ko je bil na višku svoje umetniške poti, ko je mogel dati največ.
Kako mnogo pa more dati Julij Betetto, to je Ljubljana in vsa Slovenija do dobra raz-timela, ko je prišel Betetto z dunajske opere v Ljubljano. Celo vrsto nepozabnih kreacij nam je ustvaril in dobili smo z njim igralsko in pevsko na višini stoječega umetnika. Njegov vzgled je dvigal vse ostale in če je naša slovenska opera kljub vsem težkim razmeram na tako visoki stopnji, da strme tudi bolje dotirana gledališča, je to bistvena zasluga tudi Julija Betetta.
Julij Betetto pa je storil svoji domovini drugo yeliko uslugo. Ni se zadovoljil s tem, da jo prišel on na višino, temveč hotel je tudi druge dvigniti k sebi. In njegova skrb r,a naraščaj, njegov trud za vzgoji te v novih I>evcev in pevk, je šele v popolni jasnosti pokazala vso ljubezen, ki ko je gojil Betetto vedno do zemlje, ki ga je rodila.
In zato je Betetto tako čisto naš in zato je njegov jubilej praznik nas vseh. Zato pa rtna slovenska javnost le eno željo, da bi ostal Betetto še dolgo vrsto let ohranjen slovenski operi, v ponos Slovencev in v čast Slovenske glasbe!
Na mnoga leta, naš odlični pevec!
J. Betetto je bil rojen v Ljubljani, dne 27. avgusta 1885. Prvi pouk je dobil v ljudski šoli na Grabnu. Nato je vstopil v ljubljansko realko in po maturi je iskal službo pri že-leznioi. Njegova prošnja pa ni doživela rešitve in tako je bil rešen slovenski operi, ti D3A»d ;o3{ onajog [e/w>is at Jfcfip IM na šentjakobskem koru je donel njegov glas, Ker ni bila njegova prošnja pri železnici rešena je hotel vstopiti v odvetniško pisarno dr.a Tavčarja. Prišel pa je ravno en dan pre-I>ozno. Smola torej na vsej črti, ki pa je bila na vse zadnje le sreča.
Blagajnik dramatičnega društva g. Rozman je namreč spoznal pevske vrline Betetta in ga angažiral za operni zbor in manjše so-lo-vloge. Novembra 1. 1903 je prvič nastopil in sicer v Onjeginu. Druga njegova večja vloga je bila v »Afričankic, nato pa je njegovo napredovanje naglo napredovalo in tretje ter četrto leto je že pel največje vloge, tako Gašperja v >Čarostrelcu'.
L. 1907. je prišel na dunajski konservatorij in bil takoj sprejet v četrti letnik. Ko je po dovršenih študijah pel g. Mahlerju je bil 1. 1908 angažiran na dunajsko opero, katere član je bil do 1. 19(22, ko se je vrnil v Ljubljano.
To je čisto kratek opis 25-lehiega uspešnega dela Julija Betetta, pa daljši opis je itak nepotreben, ker slovenski narod ve, kaj in kako je deloval zanj in za čast njegovega imena — Julij Betetto.
Sovjeti brez niratfaja.
Glavna sila ruskih komunistov je bila v tem, da so predstavljali njihovi voditelji naravnost kremo ruske inteligence. Bili so to skoraj brez izjeme ljudje, ki so bili utrjeni v bojih in ki so poleg tega imeli ogromno 7.nanje in silno inteligenco duha. Vse te ljudi pa je poleg tega tesno vezala ena skupna misel in zato so pomenili duševno silo, kakršne njih nasprotniki niso niti primeroma premogli.
Vse pa kaže, da so ti veliki intelektualci zagrešili eno veliko napako, da niso poskrbeli za naraščaj. Današnja komunistična-omla-dina je na tako nizki stopnji, da ne more tekmovati z nobeno drugo. Ce so sovjetski voditelji vse nasprotnike prekašali po svojem znanju, bodo njihovi nasledniki prekašali vse svoje nasprotnike po svojem neznanju.
V	tem pa je tudi kal smrti, ki jo ima že danes v sebi ruski komunizem in v tem je vzrok, da Rusija že danes pričenja okret na desno.
Vse to so jasno dokazale javne diskusije
o	sovjetski omladini, ki so se vršile te dni v Moskvi. Diskusij so se udeležili prvi sovjetski delavci, med njimi Lunačarski, znani narodni komisar Semaško in znani zdrav-nik-pedagog Zalkind. Na diskusijah se je govorilo le o visokošolcih, ker samo tu je mogoča vsaj delna kontrola. O neodrasli mladini, ki živi v najtežjih rzamerah in večinoma na strahoviti moralni in intelektualni nižini, se sploh ni govorilo, ker so vsi podatki o njej absolutno nezanesljivi in netočni.
O	visokošolski omladini pa je dal profesor Zalkind te podatke.
Gmotna stran: 67 odstotkov visokošolcev ima mesečno 21—25 rubljev dohodkov (približno 21—25 predvojnih goldinarjev) 3 odstotki imajo še manjše dohodke, 27 odstotkov pa je sploh brez dohodkov. Ti se preživljajo s slučajnim zaslužkom, izposojevaniem denarja pri tovariših ali pa na katerikoli način.
Samo 40 odstotkov dijakov je redno, 33 odstotkov ima premalo za jesti, 23 odstotkov pa ne kosi niti trikrat na teden. Pri tako slabih gmotnih razmerah se seveda ni čuditi, če se dijaki le redko kopljejo in če malo menjajo spiodnje porilo. Ravno tako pa je naravno, da je ogromna večina dijakov bolna. Kot zdravstveni rai, kjer je bilo najmanj dijakov bolnih, je bil označen neki dijaški dom, kjer je bilo »samo< 53 odstotkov bolnih. Konsta-tiralo se je, da so bili v tem domu nastanjeni večinoma prvoletniki iz dežele. Povsod drugod pa je odstotek dijakov mnogo večji in ponekod je bolnih do 85 odstotkov.
Naobrazba. Splošno je med dijaki resno stremljenje, da se kaj nauče. Število obiskovalcev predavanj raste in laboratoriji so zelo dobro obiskani. Nad vse pa ovira dijaka boj za obstanek. Večina deluje v stranki, velik del daje razne lekcije in večina dela duševno 9—12 ur dnevno. S športom in gimnastiko se bavi samo 6 odstotkov dijakov.
Večina študentov čita dnevno čsaopisje (90 odstotkov, 29 odstotkov Čita politično literaturo in le 30 odstotkov znanstvena dela.
Na splošno je naobrazba študentov na zelo nizki stopnji in to predvsem, ker so prišli na univerzo skoraj brez vsakega znanja. Pri tem pa so zelo domišljavi in zlasti oni, ki dolajo v stranki. Javen uspeh je stopil tem ljudem v glavo in med njimi se, je razvila bolezen oboževanja samega sebe. Značilen je v tem oziru primer študenta Tjukova, ki je ubil neko dekle, ker se mu ni hotelo podati. Morilec ni mogel razumeti, zakaj se ne bi inteligentna devojka udala za člana vladajoče stranke, ki ima uspeh pri političnem delu, ki je »lep« in mlad in — pol pesnika.
Slaba gmotna pozicija je razvila med študenti še drugo slabo stran »štreberstvo« in gonjo za kariero. Hočejo na vsak način priti v službo in ker je predpogoj službe napravljen izpit, so pričeli klečeplaziti pred profesorji, ker nimajo dovolj znanja, da bi napravili izpit.
Vse te stvari, ki jih je ugotovila diskusija, objavljajo sovjetski listi in jasno je, da bi bila slika sedanje sovjetske omladine še bolj neugodna, če bi so udeležili anket tudi nasprotniki sovjetskega režima in če bi bilo v Rusiji lo količkaj svobode.
Pa tudi že tako so rezultati diskusije uničujoči in jasen dokaz, da je 03tala sovjetska inteligenca brez naraščaja. To pa pomeni, da je ruski komunizem — brez bodočnosti.
Politične vesti.
= Radičeve napake. Splitska »Nova Doba« ki ne prikriva svojih simpatij za Davidoviča, je objavila zanimiv članek, v 'katerem bere Radiču pošteno levite, ker ga je s svojim mandatom tako temeljito polomil. Med drugim pravi »Nova Doba« v glavnem tole: V razvoju naše krize smo imeli najprej zelo paradoksen moment. Kralj je dal mandat najprej za sestavo koncentr. vlade. Vse stranke so se izjavile za koncentracijo — vseeno pa ni prišlo do koncentracije. To smo mi stalno na-
povedovali, ker smo računali i našimi poklicnimi politiki, katerim ne gre za dobro države in naroda, temveč le do svojih strank in osebnosti... V razvoju krize smo imeli posebno značilen moment, ko je prvič, odkar obstoji ta država, dobil od krone mandat za sestavo vlade — Hrvat. Pozdravili smo ta fakt iz načelnega stališča, čeprav smo ga takoj sprejeli skeptično vsled osebe mandatarja. To je tragika Hrvatov, da nas v vsej povojni dobi predstavlja Stjepan Radič kot šef največje hrvatske stranke, ki ne more razumeti, da je čisto nekaj drugega zadovoljevati radovednosti publiki in voditi politiko. G. St. Radič je brez dvoma velik talent, toda vse svoje življenje je bil zanikanje pozitivnosti. Radinu jo glavno — geslo in za duhovito misel bi porušil vsako situacijo. V povojni dobi je narod nervozen in se lovi za gesli in v tem je tajna Radičevih uspehov. Ta Radič se je tudi pokazal v momentu, ko je dobil od kralja mandat. Glavna njegova skrb je tedaj bila, kako bo čim več povedal listom, ne pa da stvar pametno in solidno izvede. Ne en Radičev korak za časa trajanja njegovega mandata se ni izkazal kot točen. S sigurnostjo je računal na muslimane, ti pa so bili odločno ne le za radikale, temveč celo za Vukičeviča. Mesto da bi se Radič obrnil na predsednika radikalnega kluba, se je obrnil na Trifkoviča, ki ni niti poslanec. Računal je na razkol v radikalnem klubu, povzročil pa je, da je radikalni klub demonstrativno povdaril svojo enotnost. — Radič je nadalje zagrešil naivno potezo, ko je izjavil, da prva radikalna seja ne drži in je zahteval drugo. Dosegel je s tem le, da je dobil za sebe in za vse Hrvate poniževalen’ odgovor. Največja napaka pa je bila, da je Radič kot mandatar sam izjavljal, da ne išče za sebe mandata, temveč da samo sondira teren za koncentracijo. Ali mar ni tragično, da je prvič dobil Hrvat mandat za sestavo vlade in ta Hrvat smatra, ko da se je zgodila pomota, da jo njemu poverjen ta mandat. — Za časa krize je Radič vedno govoril, da ima večino in omenjal število 150 poslancev. Za večino pa je treba najmanj 158 poslancev. Mnogo bolj realen je bil g. Davidovič, ko je odbil sprejem mandata, pa čeprav bi mogel mnogo lažje računati na teh 150 poslancev, ker bi bili tudi oni demokrati, ki so za sedanjo vladno koalicijo, mnogo preje za Davidoviča, ko za Radiča. Ta analiza demokratskega glasila jasno pravi, da je Radič izvajal svoj mandat tako, da ga je polomil na vsej črti.
= Na Madjarskem je dejansko upeljana splošna vojaška dolžnost. Silno zanimanje je vzbudila v vseh diplomatičnih krogih interpelacija madjarskega soc. dem. poslanca o nasiljih, ki se vrše v telovadni organizaciji namreč dokazala, da obstoji na Madjarskem organizacija, ki izvaja prisilno rekrutacijo vseh mladeničev. V svoji interpelaciji je Farkaš nadalje konstatiral, da se pretepavajo mladeniči, ki nočejo iti na vojaške vežbe »Levente« in da so pričele oblasti v zadnjem času siliti tudi mladoletne mladeniče, da postanejo člani Levente. Prosvetni minister, kateremu so podrejene zaradi lepšega, da more Madjarska lažje tajiti vojaški značaj organizacije »Levente«, ni mogel ugovarjati odkritjem Farkaša, temveč je samo skušal opravičiti nasilja nad rekrutiranimi mladeniči i oziri na vojaško disciplino.
= Panamoriški kongres. Na plenarni seji konference je bilo v celoti sprejeto poročilo prometnega odbora. V tem poročilu je obsežena tudi konvencija o zračnem prometu. Odbor predlaga, da se vrši decembra meseca v Washingtonu posebna zračna konferenca. Poročilo prometnega odbora predlaga izgradnjo velike panameriške avtomobilske coste, zgraditev električnih železnic in regulacijo mednarodnega železniškega transporta. Čeprav se argentinski delegati ne udeležujejo več sej kongresa, ta vendarle še nadaljuje svoje delo.
= Ameriška predsedniška kampanja. Za
predsedniške volitve, ki bodo 6. novembra so se pričele stranke že pripravljati. Najprej se vrši boj okoli nominacije kandidatov. V republikanski stranki se imenujejo trije kandidati: sedanji trgovinski ministeru Hoover, sedanji podpredsednik U. 9, A. Dawes in guverner države Illinois: Lowden. — V de-
mokratski stranki pa so postavljene kandidature: guvernerja države Newyork Smitha, senatorja Reeda (Missouri) in guvernerja Morylanda Ritchie-a. Najprej bo nominirala svojega kandidata republikanska stranka in sicer dn 12. junija na nacionalnem kenventu v Kansas City. Nacionalni konvent demokratske stranke pa bo dne 26. junija v Houstonu (Texa9). Republikanski konvent sklepa s prosto večino demokratski pa z dvetretjinsko.
—	Trockijevi opozicionalci o neuspehih boljševizma. Pariško glasilo francoskih trockistov »Revoluticn Proietarienne« objavlja oklic podpisan od v Sibirijo izgnanih voditeljev. Med drugimi so podpisali oklic Trocki, Rakovski in Radek, ki v oklicu ostro kriti-kuje politiko sedanjih sovjetskih voditeljev, ki so povzročili popolen fiasko komunistične propagande na vsem svetu. Vse komunistične revolucije so se klavrno ponesrečile. Tako leta 1923 na Bolgarskem in v Nemčiji, 1. 1925 v Estlandiji, 1. 1926 v Angliji in 1. 1927 v Avstriji in na Kitajskem. Vsled teh neuspehov je na vsem svetu in celo v Rusiji narasla moč meščanskega razreda in zato je pritisk proti sovjetski Rusiji vedno močnejši in nevarnejši.
=: Indija vztraja na bojkotu. Indijski parlament je začel z odločilno debato glede delovanja angleške ustavne komisije za Indijo. Vsi indijski poslanci so se polnoštevilno udeležili seje, kar se je prvič zgodilo od leta 1921, ko je imel indijski parlament svojo prvo sejo. Seio je otvoril voditelj indijskih nacionalistov, ki je utemeljeval sklep stranke, da mora parlament bojkotirati delo komisije. Indijski narod je sicer pripravljen pogajati se, ne da pa se zavesti od nobenih manevrov. Dokler drži Vel. Britanija indijski narod v železnih verigah, tako dolgo indijski narod ne odneha v boju za svoje pravice, tako dolgo se ne pogaja.
NASI BORCI ZA DEMOKRACIJO.
V »Obzorut čitamo:
»(Poslanski) klubi se tako malo interesi-rajo za razvoj situacije, da velik del njihovih članov sploh ne prihaja na seje, temveč ,>e bavi le s svojimi privatnimi zadevami. Včeraj se ni mogla niti vršiti seja demokratskega kluba, ker se večina poslancev ni odzvala povabilu na sejo. Današnji poroki prosvetnega ministra dr.a Kumanudija pa bo prisostvoval ves demokratski klub, kakor je izjavil g. Pera Markovič, prvi podpredsednik narodne skupščine. Ta detajl zelo dobro ilustrira, kaj pomeni v resnici v Beogradu strankarski režim. Na poroko znanega demokratskega prvaka pride ves klub, dočim se ta isti klub ni mogel sestati, da odloči o na-daljnem razvoju vladne krize in je mirne duše odgodil vso stvar za nadaljnih 24 ur.«
Sicer neznaten, a vendarle zgovoren donesek, zakaj mi ne verujemo v lepe fraze
o	sedanjem boju za demokracijo.
ZNAČILNO.
V »B. Tagblattu« poroča Fritz Kirchhofer
o	olimpiadi v St. Moritzu ter naglaša, da je na njej opaziti tako lepo sodelovanje vseh narodov, da je rimska olimpiada pravi »sneženi Locarno«. In potem pravi:
»Se se bore včasih v St. Moritzu s strastjo in požrtvovalnostjo, ki ožive stara politična nasprotja, toda to ima le sekundaren pomen, kar najlepše dokazuje dejstvo, da so se igrale vse tekme pri hockeju na ledu absolutao fair, z edino izjemo tekme: Avstrija proti Nemčiji. Tu se je igralo tako vročekrvno 'n nervozno, da bi pod naslovom »Anschluss« skoraj prišlo do pretepa...
Kratke vesti
Francija je pripravljena posoditi Romuniji 350 milj. franc, frankov pod pogojem, da uredi Romunija svoje vojne dolgove v Franciji
Štiri milijone brezposelnih je v Z. D. Sev. Amerike, kaker je ugotovil senator Wagner. Brezposelnost je narastla od leta 1923 za 15 odstotkov.
Ruska strokovna komisija je dala stavkujo čim nemškim rudarjem 10.000 rubljev podpore.
Ivan Hribar:
31./I. 1912.
MOJI SPOMINI.
Od 1853. do 1910. leta. 8. »Slovenski Narod«.
35 |
Po smrti Josipa Jurčiča je uredništvo »Slovenskega Naroda« začasno prevzel dr. Ivan Tavčar. V tej dobi pisal je skoro vse članke in večino notic sam. Članki in notice odlikovali so se s tisto duhovitostjo in živahnostjo, po kateri se sploh odlikujejo spisi dr. Ivana Tavčarja. »Slovenski Narod« je bil takrat ravno po njegovem sodelovanju list, katerega je vsakdo rad jemal v roke. Dr. Tavčarju pomagal je iz proste volje tudi zelo
DR. JOSIP VOSNJAK.
duhoviti politični pisatelj dr. Danilo Majaron. Poleg tega ostalo je listu zvestih nekaj sotrudnikov izza Jurčičeve dobe.
še za Jurčičevih dni in tudi kasneje je bilo deželnemu predsedniku Andreju baronu Winklerju veliko na tem, da »Slovenski Narod« pridobi za svoje namene. Konferoval je v tem oziru z dr. Vošnjakom, ki je bil član upravnega sveta. Na dr. Vošnjaka je po želji deželnega predsednika zlasti tudi vplival ljubljanski poslanec vitez Schneid. Dr. Vošnjaku se je obetalo, da utegne »Narodna tiskarna«, ako »Slovenski Narod« spremeni svojo politiko nasproti deželnemu predsedstvu, dobiti v tisk vladne tiskovine in da se jej utegne izročiti tisk uradnega lista»Laibacher Zeitung«. Dr. Voš-njalc je bil za to že precej pridobljen; toda uprli smo so mlajši politiki in upravni svetniki »Narodne tiskarne«, in nam se je pridružil tudi dr. Valentin Zarnik. Naglašali smo namreč, da si mora »Slovenski Narod« na vsak način ohraniti neodvisnost, kajti če bi on stopil v službo vlade, da Slovenci potem nimamo nobenega neodvisnega dnevnika več. Vsled tega je deželni predsednik Winkler ustanovil »Ljubljanski List«, čegar uredništvo je poveril Francetu Šukljetu. Šuklje si je za sotrudnika pridobil Kersnika in Stritarja in začel se je hud političen boj med »Narodom« in »Ljubljanskim Listom«. Ta boj se je vodil na obeh straneh duhovito, pa tudi brezobzirno. Pri »Narodu« je zlasti duhovito pobijal Šukljeta, Kersnika in Stritarja dr. Ivan Tavčar; a tudi drugi slovenski pisatelji — zlasti izmed uradnikov je bilo mnogo tacih — so z vso odločnostjo posegali na strani »Slovenskega Naroda« proti njemu v boj. Jeli so se bili namreč odvračati od Sukljeta, ki je preje užival velik ugled in spoštovanje ter kot
skrajno radikalen slovenski politik tudi zaupanje vseh neodvisnih elementov, ker se jim je zdelo, da sc ga še le sedaj prav spoznali.
Ko je dr. Tavčar od uredništva »Narodovega« odstopil, izročilo se je leto Ivanu Železnikarju, dotedaj notarskemu koncipijentu v Slovenski Bistrici. Nekako leta 1884. ali 1885. oglasil se je za sotrudnika Davorin Hostnik, ki je kot dijak služil nekaj časa za korektorja v »Narodni tiskarni«. Hostnik je bil profesor v Kursku na Ruskem. Odondot je pošiljal jako duhovite in zanimive članke, katere je podpisaval s pseudonimom »Krutorogov«. Ti članki so vsi dihali slovanskega navdušenja ter so imeli namen gladiti pot zbliževanju slovanskih narodov. Vlada teh člankov ni rada videla; vendar je pa večina bilo spisanih tako, da jih ni bilo mogoče konfiskovati. Davorin Hostnik je članke in dopise pošiljal pod mojo zasebno adreso in jaz sem jih izročal uredniku Železnikarju. Eden teh člankov prejel sem v Novem Sadu, kjer sem bil po opravkih in kamor mi je pisarna Hostnikovo pismo poslala za mano. Ne da bi pogledal, kaj obsega članek, poslal sem ga uredniku Železnikarju. Železnikar je bil sicer skrben urednik, a na Hostnika se je zanesel, ker ga je poznal kot dobrega pisatelja. Zato je. oddal članek, ne da ga je preje prečital, v tiskarno in članek je izšel; a nastal je proti njemu pravi vihar. »Krutorogov« je namreč — govoreč o papeštvu in tedanjem papežu Levu XIII. — rabil izraz ilzvrg človeštva«. Ta izraz je bil rabljen v splošnem; vendar je dikcija članka bila taka, da ee je mogel nanašati tudi na obče spoštovanega papeža Leva XIII.-
(Dalje prihodnjič.)
Dnevne vestL
— Komisija en univereitetni zaokn. Komisija za univerzitetni zakon, ki jo tvorijo, kot znano, profesorji belgrajske, zagrebške in ljubljanske univerze se sestane zopet dne 27. t. m., da nadaljuje svoje delo.
— »Uradni list« št. 14 z dne 16. februarja objavlja uredbo, s katero se izpreminja uredba glede službene pragmatike za nameščence ljubljanskega oblastnega odbora in zavodov, ki so v njegovi upravi; naredbo mariborske oblastne skupščine o pobiranju oblastne takse na ponočni obisk kavam in barov ter na kvartanje, o oblastni dokladi na zakupnino lovišč, o oblastni taksi na motorna vozila, o oblastni veselični taksi in o taksi na plesne vaje, o davščini na konsum električnega toka, ter o oblastni dokladi k državni trošarini na opojne pijače.
— Glagoljaški pokret. Splitski duhovniki-glagoljaši so uvedli akcijo za ustanovitev udruženja duhovnikov - glagoljašev. Med tamkajšnjimi duhovniki šteje pokret 70 pristašev.
— Prometna mizerija na progi Zagreb — Osijek. Železniška proga Zagreb — Osjek je v tako derutnem stanju, da poči vsak dan kje kaka tračnica. Vsled zadevnih pritožb je prometno ministrstvo odredilo, da mora vsaka postaja vsak dan pregledati vse tračnice v svojem rajonu. Radi slabih tračnic morajo voziti vsi vlaki z mnogo manjšo brzino kot je predpisano.
— Železniškim upokojencem! Čitali smo v čaeopisih o priznanicah 20 odstotnih odtegljajev povodom žigosanja avstrijskih bankovcev, da se z istimi lahko plača davek. To velja tudi za železniške vpokojence, ki so morebiti v posesti takih priznanic, glasečih se na ime vpokojenca ali pa na ime njegove žene, oziroma družinskega člana, seveda le tedaj, če živijo v skupnem gospodinjstvu. Pri-znanice ne smejo biti poškodovane, biti morajo cele v lahko čitljivem tekstu in višini samo do tisoč kron. Take priznanice se lahko oddajo pri računskem oddelku direkcije državnih železnic v Ljubljani, najkasneje do 3. marca t. 1., seveda jih oddajo pri železniški direkciji lahko samo oni vpokojenci, leaterim direkcija nakazuje pokojnino. — Društvo železniških vpokojencev.
— Promocije. V Zagrebu sta promovirala za doktorja vsega zdravilstva abs. med. Rudolf Lovrec in Alojzij Turšič.
— Ii železniške službe. Za postajenačelni-ka v Radovljici je imenovan dosednaji po-stajenačelnik v Cušperku Franjo Ramovš, za šefa premikanja v Ljubljani pa dosedanji šef premikanja v Čakovcu Alojzij Prelec.
— Umrla je včeraj v Zagrebu gospa Albina Katičič roj. Kormann, mati g. dr. Vladimirja Katičiča, bivšega sanitetnega referenta za Slovenijo. Bodi ohranjen pokojnici blag spomin, prizadetim pa naše iskreno sožalje!
— Konec julijanskega koledarja. Kot poročajo iz Aleksandrije, je . sklenila sinoda grško - ortodoksne cerkve, da se uvede s 1. oktobrom t. 1. gregorijanski koledar tudi za območje vzhodne cerkve. Vsled tega torej letos v vseh državah, kjer je julijanski koledar 3e v veljavi 13 dni izpade. Sovjetska vlada je julijanski koledar, kot znano, že davno odpravila.
— Predor pod Gibraltarjem. V Tanger je prispela te dni španska komisija, da prouči možnost nameravane gradnje predora pod Gibraltarjem. Dasi je gibraltarska morska ožina na nekaterih mestih široka samo po 14 km, je dolga projektirana trasa 40 km. Predor se zgradi 400 metrov pod morsko globino.
— Brezžična telefonska zveza Berlin — San Francisco. Te dni se je vršil na brezžični telefonski progi Berlin — San Francisco prvi pogovor. Zveza funkcionira brezhibno: vsaka beseda se je čula popolnoma razločno.
— Moderniziranje cerkvene glasbe. Te dni os spremljali v cerkvi sv. Štefana v Londonu prvič cerkvene pesmi z jazz-bandom. Vikarje izjavil, da se je to zgodilo, ker so postali verniki napram običajni cerkveni godbi apatični.
— Lindbergh dobi ameriško letalsko nagrado? Kot poročajo iz Newyorka, se podeli letošnja letalska nagrada, ki znaša 50.000 dolarjev najbrže polkovniku Lindberghu, ki je preletel lansko leto 62.000 km.
— Krvavi izgredi stavkujočih češkoslovaških rudarjev. Kot poročajo iz Prage, so naletela pogajanja s ata vkuj očimi rudarji na ve-1 ike težkoče. Od izida pogajanj pa zavisi, če se bo sklep številnih lokalnih organizacij, po katerem bo od petka zvečer dalje zapustilo dela tudi moštvo, ki opravlja varnostna in zasilna dela v zapuščenih rudnikih. Ce zapusti tudi to moštvo delo, bodo rudniki in z njimi vred eksistenca več tisoč rudarjev uničena.
V	nekaterih rovih so izbruhnili že požari, ki utegnejo zavzeti katastrofalen obseg, če ne bodo prav hitro udušeni. V nekatere rove je moglo priti varnostno moštvo samo z orožniško asistenco. Vsled naraščajoče komunistične agitacije s bile varnostne odredbe poostrene, število orožnikov zvišano. Predvčerajšnjim so napadli na nekaterih mestih stav-kujoči rudarji s krinkami na obrazih varnostno moštvo, ki je bik) na potu v rove, s kamenjem. V enem rovu so stavkujoči nekega paznika in nekega čuvaja, ki sta hotela iti v službo, do krvi pretepli.
— Pegasti legar v zagrebških sodnih zaporih. V zaporih, zagrebškega sodišča sta se pojavila dva nova slučaja pegastega legarja. Radi tega jo zastišavanje Jetnikov in poset v zaporo zabranjen za 14 dni vsakomur — tudi odvetnikom.
— Vsakdanje železniške nezgode v Bosni. Na progi Sarajevo—Brod je skočil rte dni zopet neki osebni vlak s tira. K sreči je strojevodja vlak pravočasno ustavil, tako da ni bik* niti človeških žrtev niti posebno velike materialne škode.
— V vročici skočil v vodo in zmrznil. Užit-kar Ivan Haua v Hodžeku (Bačka) je težko obolel za pljučnioo. Te dni je ob 11. ponoči y
deliriju nenadoma vstal, odšel bos in v spodnji obleki na cesto, od lam pa k bližnji mlaki, skočil v vodo ter tekom noči zmrznil. Našli so ga šele zjutraj.
— Pred novim komunističnim procesom v Osjeku. V zadnjem času so se pojavili v Os-jeku šapirografiraui komunistični letaki. Te dni se je posrečilo policiji, da je izsledila, kdo letake sestavlja in kdo jih širi. Aretiranih je bilo več delavcev. Obtoženi bodo po zakonu o zaščiti države.
— Zaročenka ustrelila zaročenca in izvršila samomor. Predvčerajšnjim so našli nedaleč od Splita ob morski obali slušatelja brn-ske tehnike Edvarda Seidla težko ranjenega s štirimi revolverskimi streli v prsih. Bil je še pri zavesti. Izpovedal je, da se je izpre-hajal s svojo ljubico Hildegardo Langen, ki je .potegnila nenadoma samokres ter oddala nanj štiri strele, ne da bi izpregovorila besedico, nakar je ustrelila še samo sebe. Pripomnil je, da je izvršila deklica dejanje iz ljubosumnosti. Hildegardo so našli kakin 200 m od Seidla mrtvo. Seidla so prepeljali v bolnico. Njegovo stanje je zelo težko. Policija ne izključuje možnosti, da je Seidel ustrelil svojo ljubico ter si nato pognal štiri krogle v prsi, zato bo slučaj natančno raziskala
— So dva člana Prpičeve tolpe aretirana. Na zahtevo državnega pravdnika sta bila aretirana te dni ter prepeljana v zagrebške sodne zapore Marko Krvavljevič in Roza Robi-nič iz Gor. Jelenke. Preiskava zoper Prpiča Malega in njegovo tolpo je namreč ugotovila, da sta nagovorila onadva neke člane Prpičeve tolpe, da so izvršili znani krvavi zločin v šatrovačkih Vinogradih, ob priliki katerega je bil posestnik šoš oropan in težko poškodovan, njegov devetletni sin pa ubit. Krvavljevič in njegova priležnica Roza Robini-čeva sta plen skrila v svoji hiši ter ga delila z razbojniki.
— Nenavaden dvoboj na cesti. Trgovec Marcel Braun iz Velikega Bečkereka se je peljal te dni z avtomobilom iz mesta. Med potjo je nastal pri avtomobilu defekt. Ko je spravil vehikel zopet v red in je hotel vožnjo nadaljevati, mu je zastavil kmet Aca Davidov s svojim vozom pot. Braun je kmeta pozval, da naj se mu umakne. Kmet je robato zaklel, oplazil avtomobilista parkrat z bičem, nato pa pognal konje in pobegnil v diru. V razburjenosti je potegnil Braun samokres ter pognal za surovim kmetom par strelov, vendar pa ga ni pogodil. Po tem renkontru sta junaka drug drugega ovadila na poliaiji, vsled česar utegne priti stvar pred sodišče.
Danes 18. februarja v Kazini ob 8. uri zveier
PLES GRAFIKE
Igra godba Dravske diviz. oblasti in Jazz*Band „Bony“
MASKE DODRODOŠLE VSTOPNINA DIN 15*-
— Nov atentat v Skoplju. Te dni je bil izvršen v Skoplju nov atentat. Žrtev je lekarnar Milan Genovič. Okoli pol osmih zvečer je vstopil v lekarno neznan mladenič z vojaško čepico na glavi ter zahteval tri aspirine. Medtem ko je stopil lekarnarjev pomočnik k omari, da bi dal mladeniču asperin, je počil strel in Genovič se je zgrudil mrtev na tla. K roglja mu je predrla nosno kost in možgane ter obtičala v lobanji. Medtem ko je skakal lekarnarjev asistent prestrašen po lokalu sem in tja, je dobil tudi on krogljo v tek), ki ga je podrla na tla.' Njegova poškodba je težka. Po atentatu je neznanec brez sledu izginil. Kljub energičnemu zasledovanju ga policija doslej še ni mogla eruirati.
— Val vročine v Avstraliji, Iz Sydneya poročajo. V Queenslandu vlada silna vročina. Toplomer kaže v senci 1179 Fahrenheita. Vročina je zahtevala doslej 7 smrtnih žrtev, vse bolnice so prenapolnjene z ljudmi, obo-lolimi za solnčarico.
— Pri prehudem zaprtju, napenjanju, živčnih bolečinah v kolkih, bolečinah v straneh, .pomanjkanju sapo, utrij>anju 6rca, migreni, šumenju v ušesih, omotici, duševni potrtosti Vam povzroči prirodna grenčica »Franz - Josef« izdatno izpraznenje črevesa in Vas oprosti Čuta tesnobe. Mnogi zdravniki z izbornim uspehom' vporabljajo »Franc-Jose-fovo vodo tudi pri zdravljenju trakulje.
Ljubljana.
1— Poziv članstvu! Po naročilu starešinstva Jugoslovenskega Sokolskega Saveza, odnosno Ljubljanske Sokolske župe poživljamo svoje člane, da priskoči vsak po svojih močeh v pomoč svojim stradajočim bratom in sestram kercegovskim in črnogorskim Sokolom in Sokolicam. Pomoč je nujna! Dvakrat da, kdor hitro dal Darila je oddati v društveni pisarni v Narodnem domu med uradnimi brami od 6. do 8. ure zvečer proti potrdilu ovent. p>o pošti ali p>a neposredno v Mestni hranilnici na račun »Sokolska župa Ljubljana, .pomožna akcija«. — Zdravo!! — Odbor Ljubljanskega Sokola.
1	Občni »bor »Zveze blagajniških zdravnikov« se vrši v nedeljo dne 26. februarja 1928 ob pol 11. dopoldne v veliki dvorani
O.	U. Z. D. ambulalorija na Miklošičevi cesti z običajnim dnevnim redom. Na obilno udeležbo Članov vabi odbor.
1— Opozarjamo na današnjo popoldansko otroško predstavo v ljubljanski drami »Sneguljčica in škratje«, ki se vrši pri izredno znižanih cenah. Začetek otroške predstave je točno ob štirih popoldne.
!	1—	0 romunskem pevskem zboru »Kanta-
i	rea - Romaniei«, ki trenotno koncertira px> j Franciji in zgornji Italiji prinašajo tamošnji največji dnevniki najlaskaveiše ocene. Močno naglašajo skladnost zbora, njegov izvrsten glasovni injiterijal ter izredno visoko, umetniško predavanje, kar je brez dvoma zasluga \ odličnega dirigenta g. M. Boteza. Zbor izvaja na svojem ljubljanskem koncertu izredno bogat tridelen spx>red. V prvem delu poje razne duhovne skladbe, v drugem delu prinaša nekatera dela nerumunskih skladateljev kakor Mokranjaca, Munioszka in Bee-. thovna in v tretjem delu pa izključno ru-munske skladbe, predvsem tipične rumun-ske plese. Brez vsakega dvoma je, da bo koncert izredno zanimiv in prepričani smo, da bo-poset s strani občinstva tudi zelo mnogoštevilen. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
1	V »Grajski kletj« (prej pri Fridrihu) Mestni trg 13, toči priznano pristna štajerska vina ii I. Južnoštajerske vinarske zadruge.
1— Klavirski koncert gdč. Jadvige Pože-nelove se vrši dne 1. marca t. 1. v Filharmonični dvorani. Podrobni spored objavimo prihodnjič.
1— Otroška maškerada Atene se vrši v veliki dvorani Narodnega doma jutri, v nedeljo popoldne od 17. — 20. ure. Legitimacije po 10 Din se izdajajo istotam danes od 10.—12. in od 16. do 18. ure.
Komerz na čast Juliju Betettu. Po nocojšnji operni predstavi, ki se vrši v proslavo 25-letnega jubileja opernega pevca Betetta bo v prostorin restavracije Kazino komerz v obliki prijateljskega sestanka, h kateremu vabimo vse prijatelje odličnega slavljenca.
1— Slavni biiardni mojster v Ljubljani. Včeraj je došel znani mojster in biiardni pedagog g. Nikola Sottler, kateri je rodom Hrvat iz Krapine; deloval je z velikimi uspehi 25 let v največjih mestih Evrope, Briissel, Berlin, Amsterdam in Dunaj). V Berlinu si je L 1912 pridobil mojstrstvo Nemčije ter je bil odlikovan z zlato kolajno. Mojster Sottler se je vrnil pred 6 meseci v domovino in je osnoval v Zagrebu bilardno akademijo ter biiardni klub, ki šteje že preko 100 članov. Mojster Sottler, kateri se bo mudil nekaj dni v Ljubljani, priredi danes popoldne in zvečer v kavarni »Union« bilardne produkcije. Opozarjamo na to posebnost, ki se pri nas le redkokdaj vidi.
1— Abonenti se sprejemajo na dobro, tečno, domačo hrano. Mestni trg št. 13 »Grajska klet«.
Prosveta.
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani.
Drama:
18. febr. sobota: ob 16. uri pop. »Snegulčiea in škratje«. Otroška predstava pri izredno zniž cenah. Izven.
19. febr. nedelja: ob 15. uri pop, »Pepelka«. Mladinska predstava. Izv. Ob 20. uri zvečer »Nedeljski oddih«. Izven.
Opera;
Začetek ob pol 20. uri zvečer.
18. febr. sobota: »Marta«. Slavnostna predstava v proslavo 25-letnice umetniškega delovanja g. Julija Betetta. Premierski ab.
19. febr. nedelja: ob 15. uri pop. »Bajadera« opereta. Ljudska predstava pri zniž. cenah. Izven.
Jubilejna predstava opernega pevca g. Julija Betetta. Danes zvečer je v ljubljanski operi jubilejna predstava v proslavo 25-let-nice umetniškega delovanja g. Julija Betetta. Poje se Flowtova opera »Marta«, v kateri poje jubilant vlogo Plunketa. Ostale vloge pojo ga Davidova in ga Medvedova ter gg. Banovec, Janko in Perko. Oporo režira ravnatelj Polič, muzikalno vodstvo pa je v rokah kapelnika g. Neffata. Predstava se vrši za premierski abonma.
Jutri na pustno nedeljo se poje v ljubljanski operi popoludne ob 15. uri kot ljudska predstava pri znižanih cenah Kalmanova opereta »Bajadera« v običajni zasedbi z go Po-ličevo, go Balatkovo ter gg. Drenovcem, Pečkom in Povhetom v glavnih vlogah. V drami pa je popoldne ob 15. uri mladinska predstava »Pepelka ali stekleni čeveljček«, zvečer pa repriza komedije »Nedeljski oddih«, ki je pri premieri izvrstno zabavala navzoče poset ni ko. V tej komediji nastopijo dame Medvedova, Debeljakova, Rakarjeva, Vida in Silva ter gg. Kralj, Cesar, Gregorin in Jan. Režijo vodi profesor g. Sest.
Strašna družinska žaioigra v Ljubljani.
Včeraj zjutraj se je z veliko naglico razširila po Ljubljani .pretresljiva vest, da se je v svojem stanovenju za trgovino na Rimski cesti zastrupil s plinom znani trgovec Josip Vatovac s svojo ženo in 7-letnim sinčkom F rancitom.
Trgovec Vatovac je imel v Golobovi hiši na Rimski cesti nasproti gostilne Mrak manjšo špecerijsko trgovino, kateri se je posve-jH z vso vnemo in pridnostjo. Ker pa ni imel zadostnega lastnega kapitala in je bil vsled tega navezan na prijatelje veletrgovce, ki so ga zalagali s potrebnim blagom, je zlasti v zadnjem času zabredel v velike plačilne težave. Kljub vsem naporom in veliki trgovski podjetnosti ter dobrohotnosti upnikov si končno ni znal več pomagati iz težkega položaja. V obupu je storil usoden sklep, da konča svoje življenje in je ta sklep razodel tudi svoji soprogi. Ta ga je sicer odvračala od takih misli in se je vsestransko trudila, da bi našla kakršnokoli rešitev iz obupnega stanja. Žal se ji to ni posrečilo.
Josip Vatovac ni nikjer mogel dobiti primi rnega lastnega stanovanja, zato je bil prisiljen stanovati s svojo soprogo in mlajšim sinom v bivši kuhinji za trgovskim lokalom. Šestnajstletna hčerka Valerija, ki mu je pomagala v trgovini ln 18-letni sin Joško, tr-
v	pil	ngvvbU 11U1U1 O ta pa O Ut-
novala pri Vatovčevi materi na Gosposvetski cesti v Kolizeju.
Včeraj zjutraj je prišla hčerka Valerija, kakor vsak dan nekaj pred 8. uro pred očetovo trgovino na Rimski cesti. Toda trgovina je bila še zaprta, kar se še nikoli ni zgodilo. Sluteča nesrečo je pohitela skozi hišno vežo v kuhinjo, kjer se ji je nudil grozen prizor.
Na svoji postelji je negibno ležal oče, na drugi, improvizirani postelji pa je ležala mrtva mati, z rokama tesno oklepajoč drobno telesce mlajšega sinčka Francita. Soba je bila polna dušečega svetilnega plina, ki je uhajal iz odprte cevi pod stropom.
Takoj je bila iz sosednje Jelačinove trgovine telefonično obveščena rešilna postaja v Mestnem domu, ki je že po par minutah poslala na lice mesta rešilni avtomobil. Reševalni organi pa so mogli ugotoviti le smrt in se je avtomobil prazen vrnil v garažo.
Kmalu nato je prispela uradna komisija policijskega ravnateljstva in je tudi policijski zdravnik dr. Avramovič mogel kon6tati-rati le smrt vseh treh oseb. Smrt je nastopila že nekako sredi noči. Na zdravnikovo odredbo so trupla nesrečnih žrtev prepeljali okrog 10. ure dopoldne v mrtvašnico k Sv. Krištofu.
Pokojni Vatovac je zapustli tri poslovilna pisma, ki so bila naslovljena: Eno na njegovo mater, drugo na ostalo rodbino in znance in tretje na ljubljanskega veletrgovca Volka.
Vatovčeva trgovina je že iz vsega početka prav zadovoljivo uspevala. Veliko blaga pa je moral dajati na kredit, kar dela v današnjih težkih časih večina naših trgovcev. V nekaj dneh bi bil moral urediti neko obveznost v višini okroglih 80X00 Din. Radi zgoraj navedenih vzrokov pa ni razpolagal s tolikim denarjem in je zato sklenil napraviti konec svojim večnim skrbem in neprilikam.
Svojo usodno namero je v včerajšnji noči s svojo soprogo Beti, ki mu je, kakor skozi vse življenje tudi v smrti zvesto stala ob strani, res izvršil. Da ne bi ostal kot nebogljena sirota v nadlego in breme tujim ljudem, sta vzela s seboj v prerani grob tudi sedemletnega sinčka Franceta.
Zanimivo je, da je usodni večer povabil Vatovac svojo hčerko Valerijo, naj prespi noč v njegovem stanovanju za trgovino, česar sicer še nikoli ni storil. Hčerka je vabilo odklonila in odšla spat k stari materi v Ko-lizej ter se tako nevede rešila strašne smrti.
Mrtvašnico pri sv. Krištofu, kjer leži nesrečna družina, je včeraj skozi vse popoldne oblegala velika množica radovednega ljubljanskega občinstva, ki pa ni prišlo na svoj račun, ker so bila vrata zaklenjena.
_____________________V.	V.
Šport.
Druga zimska olimpijada.
Vreme v St. Moritzu se je zopet zboljšalo, ker je zavladal zopet mraz. Drsališča so bila hitro popravljena in prekinjene hokey-igre so se nadaljevale. Ker je Švica zmagala nad Nemčijo, je izgubila Avstrija vsako aado, da si priuOI’1 UgOunejže mesdo. V semifindte so prišli tedaj Švica, Kanada, Švedska in Angkja. Poleg hokey-tekme med Švico in Nemčijo, ki je končala 1:0 v prid Švice, »ta se odigrali v četrtek še tekmi med Belgijo in Francijo (3:1) in med Anglijo ter Madžarsko (1:0).
Razven hokey-tekem so se izvršile tudi obvezne vaje v umeteljnem drsanju za gospode. Favorit je avstrijski inž. B6ckel,
Pokalne tekmo LNP. Danes in jutri se vrše v Ljubljani otvoritvene tekme letošnje nogometne sezone. Danes se srečata na igrišču Ilirije ob 15. uri vojaška teama Zagreba in Ljubljane. Jeseni je zmagal Zagreb z 2:1; ljubljanska vojaška reprezentanca upa, da se bo mogla danes na lastnih tleh revanži-rati. V nedeljo se odigrajo prve štiri izločilne tekme za prehodni {»kal LNP, ki ga brani letos drugič SK Ilirija. Na igrišču Primorja igrata dvojici Primorje : Panonija (ob 14. uri) in Slovan : Slavija (ob 15.30). Na igrišču Ilirije igrata Svoboda : Reka (ob J4. uri) ter Jadran : Krakovo (ob' 15.80). Ilirija je v I. kolu prosta, Hermes pa dobi svojo tekmo proti SK Natakarju par forfait. •S tem bi bilo absolvirano celotno prvo kolo v Ljubljani, duugo kok) je določeno na pri-hodnjo nedeljo 26. t. m. Kot zmagovalce v
I.	kolu ter protivnike za II. kolo se da predvidevati poleg Ilirije in Hermesa z gotovostjo Primorje, dočim je izid tekem Jadran : Krakovo, Svoboda : Reka ter Slovan : Slavija negotov. Ilirija se bori letos za definitivno posest prehodnega pokala; ako doseže namreč letos tretje zaporedno {»kalno prvenstvo LNP-a, pride pokal konč-noveljavno v njeno last.
IZ URADNEGA ZRAVSTVENEGA POROČILA ZA LETO 1927.
Mestni vodovod je se razširil tekom leta 1927 tako, da se je vodovodnih cevi položilo v Ljubljani 2546 m, na Viču 56 m, Moste 862 m, na Ježici 9 m in na novo .priklopilo v Ljubljani 129 hiš, v Mostah 40, na Viču 3, v Zg. šiški 2 in na Ježici 1 hiša.
Največja poraba vode je bila dne 18. junija 1927 in sicer 14.120 m1*, najmanjša pa dne 27. februarja in to 8491 m3; torej na osebo 247 oziroma 148 litrov.
Javna kopališča je v higijenskem oziru nadzoroval mestni fizikat. V mestni kopeli v Prečni ulici je bilo leta 1927 oddanih 17.034 pršnih in 9066 kaduih kopelj. Mestno kopališče na Ljubljanici je bilo odprto od U. junija do 18. septembra;* ter je imelo v tem času 21.394 obiskovalcev. Kopališče na prostem v Koleziji se je leda 1907 popravilo in je .Imelo dosti obiskovalcev; prav pridno so Ljubljančani pa hodih se kopat v Savo. Z otvoritvijo modernega kopališča v poslopju Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani in kopališča v Sokolskem domu na Taboru se je potreba po kopališčih v mestu
olajšala. Da bi se mladini tudi v zimskem Sasu omogočilo kopanje, je predlagal mestni fizikat, da se uvede na novo v posameznih šolah šolske kopeli.
Mestna cestna kanalizacija se je leta 1927 razSirila.
Skupno je bilo zgrajenih na novo 2265 metrov kanalizacije. Kanalsko omrežje mestne občine ljubljanske je imelo koncem leta 1927 dolžino 40.171 km. Vsled velikega 4 števila novih hiž v Sp. Šiški, za Bežigradom in ob Dunajski cesti je nastala potreba, da se v doglednem času izvede kanalizacijski načrt za ta severni del mesta.
(Dalje prih.)
To In ono.
PAVEL KRANTZ IN HILDA SCHELIJiRJEVA — OBJEKT REKLAME IN SPEKULACIJE.
Za glavna junaka procesa Krantz, Pavla Kraut za in Hildo Sohellerjevo se je pričela' pravcata tekma reklame in spekulacije. Kot loroča »V. Z. am Mittag nameravajo siegliiz-s-ko tragedijo kar tri družbe spraviti na platno. Lastnik nekega hamburškega varieteja je prispel v Berlin z aeroplanom, da bi pridobil Pavla Krantza in Hildo za sketc v svojem etablismanu. Neka pisateljica je vpo-rabila umor v Steglitzu za tragedijo, ki jo je »našmirala* bolj hitro kot pa je bilo sodišče gotovo s sodbo. Pravi, da se vpriaori tragedija še v tej sezoni.
ATENTAJ NA GJANI-BEGA.
Skctpljanski milijonar Gjani-beg, ki je bil kot znano, osumljen umora svoje žene, bivše srbske učiteljice, obsojen ter prebil dolg? mesece v okovih, dokler ni bila sodba pred meseci končno anulirana, je po svoji oprostitvi samo veseljačil ter razsipal s polnimi rokami denar. Večer za večerom je v družbi lepih lahkih žensk popival in ]>oslušal po nočnih lokalih godbo.
Te dni je sedel v kavarni »Makedonija« v Skoplju. Pridno je praznil kupice žganja. Medtem je vstoipil v kavarno rentje Smajo Ferovič. Gjani-beg in Ferovič sta bila svo-ječasno dobra prijatelja. V zadnjih letih pa so nastale med njima diferenc«, vsled -katerih sta se končno sprla. Ferovič, ki je bil nekoliko vinjen, je jel takoj po svojem prihodu v kavarno Gjani-bega izzivati. Gjani-beg se je izmikal. Ko pa je šel za trenutek na dvorišče, nvu je Ferovič sledil, nakar je nastalo med bivšima prijateljima ostro prerekanje. Lastnik kavarne, ki je sluiil, da utegne priti do nesreče, je šel za njima. Ko
je stopil na dvorišče, je čul besede: ..Zakaj me tako sovražiš, Smajo? Kaj sem ti storil? Saj sva bila vendar nekoč dobra prijatelja.« Kavarnarju se je 'posrečilo, da je zvabil nasprotnika zopet v lokal. Ko je šel Gjani-beg pozneje zopet za hip na dvorišče, mu je Ferovič zopet sledil. Kavarnar in neki narednik sta šla zopet za njima. Komaj pa sta stopila na dvorišče, je potegnil Ferovič z eno roko iz žepa električno žepno svetilko ter posvetil Gjani-begu v obraz, z drugo roko pa samokres ter oddal na Gjani-bega iz neposredne bližine strel. Pogodil ga je v vrat. Gjani-beg je zbežal v lokal, kjer se je
onesvestil. Močno krvavečega so ga prepeljali nemudoma v bolnico. Poškodba je zelo težka. Smajo Ferovič je bil aretiran.
Zaslišan, je izjavil, da je oddal na Gjani-bega strel, ker se je 'ta zaničljivo izrazil o ženskah. Dejal je baje: »Imel sem že mnogo žensk, Turkinj in Srbkinj, pa tudi ivoja bo kmalu moja ljubica.«
Smajo Ferovič je v Srbiji dobro znana oseba. Dasi musliman, ni zatajil nikdar svoje srbske narodnosti. -Nasprotno: Med vojno je bil celo komitaš. Boril se .je hrabro v številnih bitkah ter je bil ponovno 'odlikovan.
Josip Pasztor:
IZGUBA GOSPODA RAVNATELJA.
Odslej je težko čustvo izgube popustilo. Pričel je svobodnejše dihati.
Preti eni uri je obstal pred banko velik rujav avtomobil in izstopil je baron. Resnih korakov je šel po stopnicah navzgor in 6e prijavil. Ravnatelj mu je pritekel nasproti in ga pozdravil.
»Kakšna čast, ekselenca!«
»Prihajam zaradi te nesrečne izgube. Žal mi je, toda uspeha nobenega. Bulcsik se je na človeško potrudil, toda bre zuspeha. Mogoče je le, da se je kdo tekom tistih kratkih minut, ko je bil sluga pri meni, vtihotapil v predsobo.«
»Pustimo celo stvar, ekselenca!«
On ga je začudeno pogledal.
»Toda vendar! Sedemintrideset milijonov 1«
Ravnatelj je dejal skromno:
»Moj bog, jih bom pač zopet zaslužil.«
Baronov obraz se je razjasnil.
. »Zelo plemenito, prijazno, filozofsko pojmovanje! Toda meni je vendar nerodno... Ge bi mogel kako popraviti!«
Ravnatelj je potisnil stol k baronu.
»Prosim, ekselenca!«
Baron se je umiril in pričel s toploto: »Lahko bi prešla na najino zadevo glede dolarskega posojila. Pričel sem danes pogajanja z novo hišo v Berlinu. Kupčija bi bila sklenjena. Sprejmem pa to le pod pogojem, če deliva provizijo. Da?«
Ravnatelj se je globoko priklonil:
»Oh, ekselenca!«
Da je govoril smehljaje se v svoje brke: »Mislim, da bo vsega sto do stoinpetdeset milijonov!«
Ravnateljeve oči so postale vlažne.
»Kako naj vam to povrnem?«
Baron je vstal in mu dal roko.
»Veseli me, da lahko 'kaj storim.«
Doma je generalni ravnatelj naročil svojemu tajniku:
»Glejte, da postane ta mož na generalni skupščini član ravnateljstva petrolejske a. d. Je mirna in pametna glava.«
Tretji dan je prejel ravnatelj brzojavko svoje žene:
»Hotela prositi za dvajset milijonov. Brala pa o tvojem slučaju, pošlji le deset!«
»Tudi tu prihranim deset milijonov,« jo šepetal ravnatelj. Popoldne se je zjasnilo in gosped ravnatelj je šel na sprehod. Takrat je bila pomladanska zadeva s plesalko že v teku.
Po sprehodu je zavil skozi ozko stransko ulico v klub.
Pred hišo ga je že ves razburjen pričakoval njegov šofer. Molil mu je izgubljeno listnico in bil ves brez sape:
»Ekselenca! Listnica! In v©s denar je notri!«
Ravnatelj ga je začudeno pogledal, toda-šofer je nadaljeval:
»Zdrsnila je pod mali sedež... Ekselenca ste jo bržkone vtaknili mimo žepa ... Danes sem preiskal voz ...«
Ravnatelj je pogledal šoferju v oči.
»Ve kdo o tem?«
»Nihče. Tekel sem naravnost sem.;
Ravnatelj je vzel dva milijona in jih dal šoferju.
»To je tvoje, toda nikomur niti besedice.
Si	razumel? Molči kakor grob! Listnice nismo našli. Razumeš? In je ne bomo nikdar našli.«
Vzdihnil je. Potem je šel v klub. Sluga je prihitel k njemu in ga sočutno gledal.
»Ste našli denar, ekselenca?«
Ravnatelj je žalostno odkimal. Potem je naročil juho z raki, in kakor bi hotel odgovoriti sočutju, je pripomnil bolestno:
»No, že dobro, otroci!«
(Konec.)
KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM
Račun poStne hranilnic« St. 14.257.
reg. sadr. z neom. zav.
Brzojavke: ,.KMETSKI DOM". Telef. it. 2847.
V LJUBLJANI •• Tavčarjeva (Sodna) ulica štev. 1, pritličje.
OBRESTUJE VLOGE na knjiiice čistih 6% brez odpovedi.
DAJE:
Posojila na vknJIZbo, proti poroitvu ter za«
■tavl premičnin In vrednostnih papirjev ter
dovoljuje kredite v tekočem računu pod I večje stalne vloge in vloge v tek. računu najugodnejiiml pogoji.	|	po	dogovoru,
Pooblaščeni prodajalec srečk državne razredne
PRESKRBUJE:
Kavcije, inkase, srečke in vrednostne papirje ter čeke in nakaznice (nakazila) na druga mesta.
URADNE URE:
Vsak delavnik od 8. do 12.V, in od 3. do 4.'/,.
loterije.
Od dobrih so najboljši
šivalni stroji in kolesa
znamke
GRITZNER in ADLER
za dom, obrt in industrijo. ' NOVOST! Šivalni siroj kot: Damska pisalna miza. — Samo pri
JOSIP PETEUNCU
LJUBUANA
blliu Prešernovega spomenika ob vodi
■enju brezplačen.
Tudi na obroke.
Pouk v IS letna garancija.
VINOCET
o
tovarna vinskega kisa, d.so.z., Ljubljana
1 nalfinejii in najokusnejši | namizni kis is vinskega kisa.
Babtevajte ponudbo. f« Totalen Itev. MM.
TeknlCno In hiflijenitno najmoderneje jvrejena kitama v Jugoslaviji.0
Mmmmi Ljubljana, P—aJska se sta It. la, N. nadete.
i 'i
SALDA-KONTE, STRACE, JOURNA-LE, ŠOLSKE ZVEZKE, MAPE, OD.JE-MALNE KNJIŽICE, RISALNE BLOKE ITD.
NUDI 1’0 IZREDNO UGODNIH CENAH
KNJIGOVEZNICA
K, T. D.
V	LJUBLJANI, KOPITARJEVA ULICA 6/II.
Trg.-ind. d. d. v Ljubljani
se priporoča za tisk vsakovrstnih tiskovin za trgovce in urade.
Carlniko posredniški in špedicijiki bureau
» GROM «
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41
Naslov brsoJavkami „OROM".	Telefon 2454.
Podruinlces Maribor, Jesenice, Rakek.
ObavlJa vse v to stroko spadajole posle najhitreje In pod kulantnlml pogoji.
Zastopniki drulbe spalnih vos S. O. S. sa ekspresne poiiljke.
MALI OGLASI.
Za vsako besedo se plai* 50 par. Za debelo tiskane pa Din 1.—.
Dober zaslužek
dobi vsakdo (moški in ženske), ki je pošten in hoče delati. Priložiti 2 dinarja. »Brezalkoholna produkcija -, Ljubljana, Poljanski nasip 10 de»no>
Premog - Čebin
1 Wolfoval/U. - Tele!. 2066.
Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilarnem zavodu, ki obstoji že 64 let
CELJSKA MESTNA HRANILNICA
V CELJU, KREKOV TRG (v lastni palači pri kolodvoru)
Armirikik°d™nJr°u nedo’	Za hranilne vloge jamči poleg premoženja hranilnice
8*?S3E£ w » ŠE MESTO CELJE
•rja, posveta posebno pafnjo.
den
z vsem premoženjem in vso davčno močjo.
Hranilnica da]« po* sojtla na semljliča, po najnilji obrestni meri. Vse proinjs rešuj« brezplačno.
Iadajatetj: Atokunder Zelemlkar. - Uretfe: Vtadbnlr Svetek. — Za tiskarno »MerkUM odgovoren: Andrej Sever V»i v Ljubljani.