Kupujte VOJNE BONDE! Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni ENAKOPRAVM EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Kupujte VOJNE BONDEI The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium volume xxvi.—leto xxvi. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), JANUARY 13, 1943. ŠTEVILKA (NUMBER) 9 OGROMNA TOVARNA BOMBNIKOV V CLEVELANDU Tovarna je tako ogromna, da se bodo prevažali nadzorniki dela v malih avtomobilih po njenih prostorih, S PRODUKCIJO SE BO KMALU PRIČELO Avtomobili v tovarni V Cleveland Aircraft Assem-y Plant, ki je med ljudstvom Z"ana kot "the bomber plant" tovarna bombnikov, bodo čas pričeli s produkcijo. ^zadevno vest, katero je v eyelandu vsak z nestrpnostjo P^akoval, so dali v javnost k_eraj popoldne vojašči častni-'' ki so dodeljeni omenjeni to-,rvm- Ta vest pomeni, da se bo jjricelo zdaj v Clevelandu z grad-bombnikov za ameriški ar-Ze»al demokracije. b0 asj. Se z aktualnim dolem ne no ?ricel° ®e nekaj tednov, se že stavlja potrebno mašinerijo v Sromno tovarni, katero so južnozapadno od Cleve- Poveljnik celotne tovarne bo tud-°r R°y L" Peck> ki bo imel Bod nadzorstvo nad Fisher % tovarno, kjer bodo tudi bombnike. Kako ogromna bo nova tovarna za izdelovanje bombnikov, si moremo predstavljati po tem, da se bodo nadzorniki raznih departmentov posluževali majhnih, dvocilindrskih avtomobilov za potovanje po tova-rni. Truk na strehi Del ravne strehe te tovarne je tako ogromen, da so dvignili nanj težak truk, s katerim pri-važajo in odvažajo material. Pričakuje se, da v tej tovarni ne bodo iskali dela samo delavci iz Clevelanda in okolice, temveč tudi iz drugih držav. V tej tovarni bo zaposlenih 40 do 60 odstotkov žensk. Prošnje za delo v tej tovarni je vložiti v tako zvanem "perso-nel" centru na W .123. cesti in Lorain Ave. Kako bo rešila jug. zamejna vlada te pereče probleme? Rekonstrukcija vlade je bila potrebna zaradi odnoša-jev z Rusijo in zaradi odnosov do Osvobodilne fronte. Vv - vcerajšnji dan je bil posvečen počastitvi in mobilizaciji ameriških farmarjev M 02 za plugom je prav tako vojak kakor mož za topom. Farmarji vrže v polni meri svoje dolžnosti v pridelovanju neobhodno potrebnih živil. Včerajšnji dan je bil posve-*- j^.^bilizaciji in počastitvi a-farmarjev, ki igrajo e-Najvažnejših vlog v našem ^zadevanju po izvojevanju dan ameriški farmar je j. es resničen bojevnik ter sto-ka]Te<* tako ogromno nalogo, bas°r ni stal doslej še nikoli. lav veliko pomanjkanje de-bne Va in Je težko dobiti potre-(jar ali njihove dele, ven- rišk 6 ohiJski in ostali ame" h0v;hfa^arji vse, kar je v nji-dukn*očeh, da se dvigne pro potrebnih neobhodno Skih Polkov. 2a Plugom — neobhodno ^v Potreben vojak sVečCera3 je bil v Statler hotelu dei v^ °bed, katerega se je u-2etlt 1 0 Poleg domačih repre-Uagejntov mestnih oblasti pod tudj m župana Lauscheta, drža mn°go vodilnih farmarjev da Govorniki so poudarjali, Hega P.ri farmskem delu nobe-pfj ^Jaja, kakor je na primer stU" P!°!itvi bojne ladje ali "kr-kljub *ežkega bombnika, toda in p ernu je vsak farmar zvest ben ,av tako neobhodno potrebi kakor mož v unifor-iti0j 1 Prav tako potrebujejo Puška^- kakor mož za Uiar*1*11 in topovi. Ohijski far-Haša! S° doprinesli in še dopri-iti st v Polni meri svoj delež njih 0re„ vse, kar želi vlada od V^tvu 8. armada pripravljena za nadaljen udar na Rommela Da so Amerikanci dokaj dobro poučeni o jugoslovanskih problemih, je razvidno iz,sledeče vesti v ameriškem magazinu "Nation:" "Jugoslovanska vladna kriza, ki je nastala zaradi dveh problemov: domače civilne vojne in zaradi odnošajev do Sovjetske Zveze, je bila začasno rešena. Toda sestava novega Jovanovi-čevega kabineta v Londonu ni nikakršna garancija, da % bo te težkoče premagalo. Ninčič, antisovjetski reakcionarec, ki ni hotel lansko poletje skleniti sporazuma z Molotovom, ko je bil zadnji v Londonu, je odstavljen kot zunanji minister. Njegovo listnico je prevzel konzervativen premier. General. Mihajlo-vič ostane še nadalje vojni minister. Dočim je bilo najmanj pet starih opozicijskih skupin yključenih, je bilo več liberalcev odstavljenih, posebno onih, ki so imeli trezno naziranje glede odnošajfcv z Rusijo. Medtem je postala nova ustavna skupščina, ki se je sestala na jugoslovanskem ozemlju, realnost. Nova vlada stoji zdaj pred preizkušnjo v resničnem državništvu. Jasno je namreč, da mora navezati stike z ljudskim pokre-tom (z Osvobodilno fronto) doma. In to pomeni, da bo morala dati partizanom polno priznanje in podporo. Na Dunaju vlada največje pomanjkanje vseh potrebščin Na Dunaju primanjkuje tol-šče, sočivja, kruha in vsega drugega. — Ljudstvo ne verjame v nemške zmage. Ameriška letalska sila bombardirala Neapelj.— Spoi-med nemškimi generali radi oblasti v Afriki. ^aivi Slede P°vsod živila ja§tv0 °r.koli £re ameriško vo-Potre^' niu slede neobhodno 91 živila, ki jih pridelajo farjjjtl!. Patriotični ameriški >ljivi so ne samo to. 2ivila Plidoh'1 na-iboljše sredstvo za jih (Je1vVanje prijateljstva v tu-^rišu e > kamor odhajajo a- - ** vojaki. LONDON, 12. januarja. — Radio v Maroku poroča, da je pričela angleška armada z napadi tankov na pozicije osišča okoli Zamzem ,190 milj jugovzhodno od Tripolija. London, 12. januarja. — Angleška osma armada, ki je pregnala osišče iz Egipta ter ga tirala preko vse Libije, je sedaj pripravljena za nonoven pogon proti osiščnim silam. Berlinski radio poroča, da je bilo južno od pozicij maršala Rommela koncentriranih tisoče angleških motoriziranih vozil za sunek proti Rommelu. Ameriški bombniki so včeraj ob belem dnevu bombardirali Neapelj, kjer so porušili, kakor naznanjajo Italijani sami, več poslopij, njihove bombe pa so ubile 23, ranile pa 75 oseb. Nevtralni viri poročajo, da je nastal med nemškimi generali spor zaradi avtoritete v Afriki. Maršal Rommel pravi, da se ne bo pokoril ukazom generala Waltherja Nehringa. v Tunisiji, Nehring pa pravi, da se noče pokoriti ukazom maršala Rommela. Da konča ta1 spor, je baje Adolf Hitler imenoval tretjega generala, in sicer Juergena von Armina za vrhovnega poveljnika v Tunisiji. Kultura MOSKVA, 12. januarja. — Pisma, ki so bila najdena pri u-bitih ali zajetih avstrijskih vojakih na ruskem bojišču, značilno osvetljujejo položaj v Avstriji. Vojaku A. je pisala neka mla-ida ženska iz delavskih slojev iz Floridsdorfa sledeče:! "Praviš, da bi rad zvedel, kaj se je primerilo na Dunaju, od-jkar si maja meseca odšel. Prav malo dobrega. Racije mesa so bile znižane na 3 in pol unče. Tudi vse druge racije so bile znižane in kruha sploh nimamo. "Sočivja ni skoro nič in prav tako je veliko pomanjkanje tolšč. Oni, ki imajo zajce, ne dobe sploh nobenega mesa. Kdor ima dve kokoši, izgubi pravico do nakupa jajc. Kmalu bomo jedli pse in mačke. "Jaz sem tako oslabela, da komaj stojim na nogah. Čevljev se sploh več ne prodaja, ker ni niti usnja, niti kavčuka. — Večina restavracij je zaprtih. — Kdor pa hoče jesti v onih restavracijah, ki so še odprte, mora prinesti s seboj krožnike in drugi pribor. V prodajalnah se ne dobi več ne krvnikov, ne skodelic in ne žlic. "Ne morem razumeti, da moramo tako trpeti, ko smo vendar neprestano zmagoviti, saj dobivamo zmago za zmago. Pri tem imamo prav majhne izgube na moštvu in materialu . . . Poišči bedake, ki bodo temu verjeli DRAMSKO DRUŠTVO "ANTON VEROVSEK" Redna mesečna seja dramskega društva Anton Verovšek se bo vršila jutri večer, ob 8. uri v Slovenskem delavskem domu, na Waterloo Rd. Nadzorni odbor je prošen, da gotovo pride oz 7:30 uri, da pregleda knjige pred sejo. Kupujte vojne bonde in vojno-varče-valne znamke, da bo čimprej poraženo osišče in vse, kar ono predstavlja! ŽUpI e župana Lauscheta SovQr|) n Lausche je v svojem bo ^ Rjavil, da bo gledal, da 0 Prebivalstvo izpol-kf^lni ,Sv°je dolžnosti, kakor stv0 podeželsko prebival- Sv«je. K mornarici Zadnjo soboto se je podal k mornarici Edward Godic, sin družine Mr. in Mrs. Frank Godic, 1105 Norwood Rd. Podal se je v New York, želimo mu srečen povratek! » Vaje Progresivne Slovenke krožek št. 1 imajo jutri večer skušnjo za balincanje. Vse tiste članice, ki so se izrazile, da bodo prišle, so prošene, da se točno ob 7. uri na mestu v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Popravek Včeraj smo poročali o srebrni poroki, tiskarski škrat pa je imel svoje prste vmes in tako je bilo navedeno napačno ime slavljencev. Pravilno bi se moralo glasiti, da sta obhajala svojo 25. letnico poroke Mr. John in Mrs. Frances Tomsich, 15918 Whitcomb Ave. Darujte kri! Oni naši rojaki, ki bi radi kaj storili za svojo novo domovino, pa ne vedo, kaj, naj ji darujejo nekoliko svoje krvi, ki bo rešila življenje marsikateremu težko ranjenemu vojaku. Rdeči križ apelira na vse take, naj pridejo na 3111 Prospect Ave., ali pa naj pokličejo ENdicott 7575, kjer jim bodo povedali, kdaj naj pridejo na ta naslov, kjer se jim bo vzelo nekoliko krvi. Podaljšanje roka za pregled avt-nih pnevmatik Rok za inšpekcijo avtnih o-bodov pri "A" knjižnicah je bil podaljšan od 31. ja-nauarja do 31. marca. — Druge važne izpremembe. Da se kolikor mogoče ustre-že publiki in da se prepreči gnečo zadnjih dni na gasolinskih postajah, kjer se pregleduje avtomobilske pnevmatike ali "ta-jerje", je Urad za administracijo cen podaljšal rok, v katerem morajo oni, ki imajo A, B in C. racijske knjižice, dati pregledati svoje tajerje. Pod novimi določbami imajo oni, ki posedujejo A karte, do 31. marca čas za inšpekcijo svojih tajerjev, kar pomeni, da je njihov rok podaljšan za dva meseca. Nato pa bodo morali dati pregledati svoje tajerje vsakih šest mesecev, in ne vsake štiri mesece, kakor je bilo prvotno določeno. Oni, ki imajo B in C karte pa morajo dati svoje tajerje pregledati do konca meseca februarja. Mesto da bi dali oni, ki i-majo B knjižice, pregledati svoje tajerje vsaka dva meseca, kakor je bilo prvotno določeno, jih morajo dati pregledati vsake štiri mesece, oni, ki imajo C knjižice, pa vsake tri mesece. Rok za inšpekcijo tajerjev komercialnih vozil pa je podaljšan od 15. januarja do 28. februarja. Novi grobovi John Hrvalin Kakor poroča družina Frank Špruk, je pri nji živel nad 25 let rojak John Hrvatin, star 71 let. Svoječasno je delal pri lesni obrti na Hamilton Ave. in E. 54 St., ko pa je opešal, ni hotel biti mestu v nadlego za podporo, rajši je pri družini izvršil kako delo in bil zadovoljen, da se je mogel preživeti, že od zadnje vojne ni bil upo-slen v kaki službi. Končno je nanagloma zbolel in bil odpe-Ijen v bolnišnico, kjer je drugi dan, v nedeljo zjutraj podlegel srčni napaki. Pokojni je bil doma iz Borovnice pri Vrhniki, p. d. Rožmanov in v Ameriki se je nahajal od leta 1902. Ker ni imel nikakršnih pm hrankov, se je družina Špruk dogovorila z Grdinovjm pogrebnim zavodom, da mu priredi primeren pogreb, za kar bo družina Špruk poravnala stroške. Kdaj se vrši pogreb, bo poroča-no jutri. * Ar vine Thompson Včeraj okoli poldne je nanagloma preminil pri delu Anine Thompson, star 39 let. Stanoval je na 19450 Newton Ave., Euclid, O. Bil je uposlen pri Railway Express Co. Pokojni je bil rojen v Conneautu, O. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Mary, rojeno Klemenčič, p. d. Obalčanova, štiri brate, Johna, Stanleya, Roberta in Richarda, ki se nahaja pri vojakih v Havajih, štif-i sestre, Ethel Deertz, Edna Carrier, Ir-ma Ruby in Mildred Toth, ter očeta Johna. Njegov sin Arvine je preminil leta 1940. Pogreb se bo vršil v petek zjutraj ob 9. uri iz pogrebnega zavoda August F. Svetek, 478 E. 152 St., ter v cerkev sv. Marije in nato na sv. Pavla pokopališče. * Joseph Podboršek Včeraj okrog poldne je po kratki in mučni bolezni pljučnici preminil na svojem domu dobro poznani Joseph Podboršek, star 47 let, stanujoč na 1197 E. 74 St. Pokojni zapušča tukaj žalujočo soprogo Antonijo, rojeno Ulchar in tri otroke, Antonia, Josepha, (mlajšega), in Wilmo kakor tudi brata Franka. — Doma je bil iz černuč pri Ljubljani, kjer zapušča mater Apolonijo, štiri sestre, Anno, poročeno Fritz, Antonijo .poročeno Perrizzi, Johano in Lojzo ter več sorodnikov. Tukaj je bival 22 let in je bil lastnik popravljalnice čevljev na E. 76 St., zadnje tri mesece je pa delal pri National Acme Co. Pokojni je bil član društva Naprej št. 5 SNPJ. Pogreb se bo vršil v petek zjutraj ob 8.30 uri iz Jos. žele in sinovi pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave., v cerkev sv. Vida in nato na Calvary pokopališče. Bodi pokojnim ohranjen blag spomin, preostalim pa naše so-žalje! VLADA IZROČILA PREMO-GARJEM ULTIMAT ZA TAKOJŠNJE KONČANJE STAVKE Ako se premogarji nemudoma ne vrnejo na delo, bo vlada zasegla rudnike trdega premoga. AKUTNO POMANJKANJE PREMOGA NA VZHODU, KJER JE ŽE OD PREJ POMANJKANJE KURIVNEGA OLJA ARGENTINA ZAHTEVA ODPOKLIC ATAŠEJA BUENOS AIRES, 12. januarja. — Argentinska vlada je proglasila Dietricha Niebura, nemškega mornariškega atašeja, za "persona non grata" ali za ne-zaželjeno osebo, ker nacijska vlada ni hotela preklicati njegove diplomatične imunitete (ne-dotakljvosti), ko mu je bila dokazana špijonaža in je prišla zadeva pred argentinsko vladno sodišče. Argentinska vlada zahteva takojšen odpoklic atašeja. HALIFAXOV SIN RANJEN YORKSHIRE Anglija, 3,1. januarja. — Richard Wood, 22 let star in najmlajši sin lorda Halifaxa,. angleškega jveleposla-nika v Washingtonu, je bil nevarno ranjen na Srednjem vzhodu, kjer se bojuje z angleško armado. Njegov drugi sin, Peter Wood, je bil ubit lanskega oktobra v bitki na Srednjem vzhodu. J V zavzele nadaljnih . deset naselij Kozaška konjenica je vdrla v kubansko pokrajino. — Srditi boji na južni centralni fronti. WILKES-BARRE, Pa., 12.*-- januarja. — Ogromni pennsyl- Dw^p pafp en vanski industriji trdega premo-1 A%-uaivc tclc ga, v kateri je šlo na tako zva-no "divjo stavko" 19,000 pre-Rjogarjev, grozi možnost, da jo bo zasegla vlada, ako se premogarji takoj ne podvržejo ukazu Vojnega delavskega odbora in ne končajo stavke, ki ogroža sedaj vsa naša vojna prizadevanja. Ultimat Johnu L. Leivisu Vojni delavski odbor je poslal Johnu L. Lewisu, predsedniku United Mine Workers organizacije," in načelnikom petih antracitnih družb brzojavko, v kateri je rečeno: "Ako se ta grožnja varnosti našega naroda nemudoma ne konča, se bo odbor poslužil oblasti svoje ju-risdikcije, da izpolni svoje dolžnosti napram deželi." Možen zaseg rovov Ta deklaracija pomeni, da bo Vojni delavski odbor priporočil predsedniku Rooseveltu, da slednji zaseže" premogovnike v imenu ameriške vlade. Zaradi 14 dni trajajoče stavke je zaprtih petnajst največjih rudnikov dežele, kjeh se koplje trdi premog, kar je povzročilo veliko pomanjkanje premoga na vzhodu, kjer je že itak racionirano kurivno olje. Voditelji stavke so nocoj sklenili, da skliče jo za jutri seje svojih localov. Odborniki unij pa izjavljajo, da žele, da bi vlada intervenirala, toda ne tako, kakor je bilo priporočeno. Produkcija premjoga Produkcija trdega premoga je znašala pretekli teden 700,-000 ton, zahteva po premogu pa je bila 1,100,000 ton. Zahteva oziroma potreba tega tedna' pa bo znašala 1,400,000 ton. Premogarji zahtevajo preklic naknadnega unijskaga asesmen-ta v znesku 50 centov na mesec in za dva dolarja povišano mezdo na dan. in Ruske čete, ki prodirajo proti Rostovu ,so dospele v strelno razdaljo do Salska, kjer je važno železniško spojišče 110 milj proti jugovzhodu, dočim Moskva nazpanja zavzetje nadaljnih desetih naselij in pobitje 2,-000 Nemcev ob spodnjem Domu, kjer izvajajo nacisti dan in noč protinapade. Na centralni fronti so Rusi odbili nemške protinapade se-vernozapadno od kraja Velkije Luki, osemd-efeet -mil j -ed- latvij-ske meje. Kozaška konjenico je že vdr» la v kubansko okolico. V Stalingradu so ruske čete zavzele nekaj nadaljnih ulic v tovarniški četrti razstreljenega mesta. Rusi so okupirali dvajset nemških utrdb in 37 podzemskih utrdb tfer zaplenili dvoje topov, 19 strojnic in precej drugega vojnega' materiala. Zavezniške čete so potisnile nazaj Japonce na Papui Zavezniški letalci so sestrelili štiri japonska letala iz skupine dvanajstih letal. VITEŠTVO V RUSIJI MOSKVA, 12. januarja. — General P. A. Rotmistrov, po veljnik tankovskega zbora sovjetske armade, je bil povzdig-njen v viteza Evrovovega reda. Ta viteški red je bil ustanovljen dne 29. julija. General Rotmistrov je bil drugi mož, ki ga je doletela ta čast. Prvi je bil general Vazilij Nikolajevič Ba-danov, ki je organiziral in izvršil najmočnejšo in najuspešnejšo operacijo ruskih tankov v tej vojni. Zavezniški glavni stan v Avstraliji, sreda, 13. januarja. — Zavezniški bojevniki so potisnili v džunglah Japonce dalje proti Sananandi, zadnji točki na Papuanskem polotoku Nove Gvineje, dočim so zavezniška letala napadala včeraj pokrajino ob Salamui. Japonci pa so istočasno napadli s svojimi bombniki Me-rauke, kolonijalni administrativni center Holandske Nove Gvineje. Povzročeila škoda ni velika. WASHINGTON ,12. januarja. — Mornariški department naznanja, da se je Japoncem posrečilo vzdržati letalske operacije z Munda letališča, kljub temu, da ga neprestano bombardirajo zavezniški letalci. Danes so zavezniški letalci napadli 12 japonskih bojnih letal, od katerih so jih četvero sestrelili. — Zračni boj se je vršil severno-zapadno od Guadalcanal, nad vodovjem med otokom Santo I-sabelo in skupino otočja Nove Georgije. Podprimo borbo Amerike za demokracijo in svobodo sveta z nakupom vojnih bondov in vojno-varčevalnili znamk! it*-: U STRAN 2. -) ENAKOPRAVNOST 13. januarja, 1943. UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" ENAKOPRAVNOST ,,|temelji na->brže na dejstvu, ker se vlada Zedinjenih držav še ni odločila, da-li bi bila Balkanska federacija, ki bi vsebovala jugoslovanske dežele, Bolgarijo in morda tudi še druge države, aki kakšna drugačna Zveza, kateri naj bi načelovali Habsburžani, najboljša rešitev balkanskega problema na podlagi načel Atlantskega čarterja. O možnosti anglo-ameriške invazije ter o drugih zadevah, ki so ž njo v zvezi, bomo razpravljali jutri, ko bomo končali te članke. Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) tJy Carrier In Cleveland and by Mall Out of Town: (Po raznaSalcu v Cleveland in po pošti izven mesta): Por One Year — (Za celo leto).......................................................„„..$6.50 Por Half Year — (Za pol leta) _______________________________*..................|.....*,.'"""...."'. 3.50 For 3 Months — (Za 3 mesece)........................................................................... 2.00 By Mail In Cleveland, Canada and Mexico: (Po poŠti v Clevelandu, Kanadi in Mehiki): Por One Year — (Za celo leto) ______________ Por Half Year — (Za pol leta) ________________ Por 3 Months — (Za 3 mesece) ____________________ .....$7.50 4.00 .._, 2.25 Por Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države): Fo>. One Year — (Za celo leto)___________________ Por Half Year — (Za pol leta) ................ ..$8.00 _ 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. 104 JUGOSLAVIJA IN INVAZIJA ZAVEZNIKOV * 0 II. V našem prvem članku smo rekli, da je sedanji politični proces v Jugoslaviji kompliciran. Kompliciran pa je le na površini oziroma za one, ki se ne morejo poglobiti vanj. Inteligentnemu Amerikancu se zdi stvar zmedena in zavozlana. Toda temeljno je situacija preprosta. V Jugoslaviji sta se spopadla dva politična motiva. Eden gre za tem, da uniči edinstvo in obete za bodočnost, katere so si stekli in priborili Srbi, Hrvatje in Slovenci v prvih dveh desetletjih med prvo in drugo svetovno vojno; drugi pa hoče kljub vsemu, kar se je zgodilo, ohraniti to edinstvo ter izgraditi na njem svojo bodočnost. Prvi motiv dobiva svojo dinamiko od Hitlerja in njegovih gauleiterjev in kvizlingov, od domačih šovinistov v Srbiji in Hrvatski, od notranje klike v jugoslovanski zamejni vladi (Jovanovič, Ninčič, ki je bil med tem odstavljen od vlade, Gavrilovič in Trifunovič), od kama-rile avanturistov in ambicioznih mladih armadnih častnikov, ki se sukajo okoli kralja, in končno od nekaterih ljudi v jugoslovanskem diplomatičnem zboru. Drugi motiv pa dobiva svojo dinamiko od najaktivnejšega in najbolj zdravega elementa jugoslovanskega ljudstva, od mnogih njegovih voditeljev v domovini ter od nekaterih članov jugoslovanske zamejne vlade (Kosa-novič, Grol, Budisavljevič, i. dr.) kakor tudi od dr. Ivana Subašiča, hrvatskega bana, ki se nahaja zdaj v New Yorku. To pa nikakor ne pomeni, da je v prvi skupini vsakdo lopov, in prav tako ne, da so v drugi skupini samo vzorni ljudje. Mi govorimo o temeljnem razmerju, na katerem temelji jugoslovanska situacija. Tu lahko rečemo, da so Rusija in partizani všteti v dr gem motivu, dočim so jnspirirane okoliščine nanesle, c u > bil ubogi Mihajlovič potisnjen proti šovinstvom jn proti Nedičevim kvizlingom. Dalje lahko rečemo, da je prva skupina, in sicer biez izjeme, totalitarna, centralistična in anti-federali-stična, dočim se druga skupina z vso silo zavzema za federalizem kot centralni princip, Okoli katerega se morajo po vojni organizirati Jugoslavija, Balkan in vsa vzhodna Evropa. , Že dalje časa se nam zdi, da je ameriška vlada silno nezadovoljna z jugoslovansko zamejno vlado, katero pa kljub temu še nadalje priznava kot legalno vlado Jugoslavije. In dalje se zdi, da noče ameriška vlada, sledeča svoji tradicionalni politiki nevmešavanja, storiti ničesar v prid rekonstitucije jugoslovanske vlade v svrho, da bi pričela slednja izvajati politiko, ki bi bila vsaj deloma sprejemljiva skupini drugega motiva, ki operira zdaj v Jugoslaviji, kar bi utegnilo dovesti do končanja civilne vojne. Mi se zavedamo kompliciranosti tradicij, ki leže na dnu te neaktivnosti ameriške vlade, PAVEL KUNAVER: Riž in otroci v Zadnji Indiji I džungli si kak tiger večkra zaželi človeške pečenke in P0" ___1 sebno otroci so mu dobrodošli Iz avstralske suše poglejmo i časa počivati in kmetje so ne- * ^ t (še v kraje, kjer imajo vsaj po- prestano na polju in na blatnih VS°d na SVetU" PQn0C1 Vh°d 23 lovico leta toliko dežja, da bi njivah. Nemčijo, predno Rajh ne poravna svojega dolga. Nemčija bi bila morala poslati v Turčijo precejšnje množine orožja, na kar bi imeli dobaviti Turki 45,000 ton kromove rude, nujno po- Položaj na Balkanu in čiJ° zel° naPete- ker Turčija ne j mara pošiljati kromove rude v v l+aliji Zadnje dni prihaja iz vseh kotov Balkana in iz Italije mnogo presenetljivih in vznemirlji- vih vesti ki dokazujejo, da po- trebne Nemčiji za jeklarne in lozaj na Balkanu m v Italiji d industrije Nemce resno vznemirja in da so j Poročajo ^ Q nem. zaceli sirokopotezno akcijo v ških get y ^^ Dardand in cilju, da si zope pnsvoje popol-, yzdolž turške meje kar mi. no kontrolo nad temi ozemlji. . rr, . " , J jnja Turčijo na to, da vojna se Jugoslavija j ni končana. Ankara, 9. januarja. — Da-1 The Christian Science Moni- našnji New York Times prinaša j tor prinaša dne 6. januarja br- dolg članek svojega dopisnika v1 zojavko iz Carigrada o živah- Ankari, Ray Brocka, ki poroča j nosti diplomatskih krogov v o silovitem navalu nemške Ge- Turčiji, kjer je vlada zbrala svo- mi obupali, če bi pri nas tako; šele ko začne riž zoreti, se zelo deževalo. Toda tam, to je v; polja posuše, kajti je prej spe-jugovzhodni Aziji, kjer se raz-!ljajo vodo drugam in polja oži-prostira silna. Prednja in Zad- ve iznova. Celo otroci gredo s nja Indija in pa južnovzhodna | starši na žetev. Riž žanjejo s "mrtvaške glave", ki so Hitler- j talijanska oblast vidno propa-jeva osebna straža. Izpraševa-! da na tem ozemlju, nje vrše z največjo krutostjo —j '' m r visok ustaški častnik je bil ba- , . Madzarska je pretepen do smrti. Na tak Iz Madzarske Pohajajo iz is-način upajo Nemci zatreti upor,!tlh vyirov Poročila 0 odPoru ka' ki je povzročil težke izgube tohsklh in Protestantskih cer.k- moštva in municije na železniš-|ve"lh oblastl-ki progi Zagreb - Beograd. Pred nedavnim časom je mad- V enem slučaju je bil pognan zarska vlada Vpoklicala domov v zrak municijski vlak, ki je na PreceJs"j° število svojih delav-400 metrov popolnoma razrušil'cev 12 NemciJe-J eno najvažnejših železniških Italija -toda isto-' križi&ž med Italijo, Avstrijo, Boston, 7. januarja (Chri-casno - moramo VSI skupa.l zavedati, da Živimo v svetu, Rumunijo in Bolgarijo. istian Science Monitor) - Vpiv- ki ima kfcj rahle vezi s tradicijami in legalizmi, kadar se 1 Iz Zagreba prihajajo poročila ni bostonski list prinaša dolg ta svet pomika proti revoluciji. potrjena tudi na radiju, da via- članek o razvoju položaja v I- S tem se dotikamo stvari, ki bi vzele ure in dneve in da na Hrvaškem veliko vzne-Italiji, katero je pred kratkim o-celotne knjige, ako bi jim hoteli prodreti do dna Toda !mirjenje: Radio poziva Prebival- biskal šsf GetaPe. Himmler, kar hočemo na omejenem prostoru posebno naglasiti je stv°;™j ^T* mirJn 1sodcl"j,e:Mussol,ini Pa se Potuje sko-,, . r\„ u ti p , . , imgiasiu, jt pr, »potrebnih novih ukrepih", ro vsak dan z nemškim ooslani- to Osvobodilna fronta Jugoslavije, ki vsebuje in jejcasopisje prinaša razloge teh i kom Mackenzen-o^ invsekaže,! stape na Paveličevo Hrvaško. Cela divizija novih pilicijskih čet je dospela v Zagreb obenem z dvema dodatnima divizijama nemških vojakov, opremljenimi z lahkimi tanki in oklopnimi vozovi. Pod Sodstvom Heinrich Himmlerja, načelnika Gestape, so krenile te vojaške in policijske sile mimo prestolnice v notranjost dežele, da zaduše uporniško gibanje. Šestnajst ustaških in nemških garnizij je bilo v zadnjem času deloma obkoljenih, deloma uničenih, vse cestne in železniške zveze so bile pretrgane na o-zemlju Hrvaške, Bosne in Za-padne Srbije. Poročila iz Carigrada trde, da so Nemci že zamenjali vojaško poveljstvo v Zagrebu ter prevzeli v Paveličevi upravi vso oblast in odstavili ustaške upravitelje v Banji Luki, Travniku in Kar-lovcu. Začelo se je veliko čiščenje Paveličevega uradništva. Posebni oddelki brezobzirnih nemških policijskih sil, izurjeni in izvež-bani po taboriščih v bližini Dunaja in Dunajskega Novega Mesta, so začeli zasliševati Paveličevo uradništvo in ustaško policijo ter obtožili precejšnje število med njimi, da so vohuni in v zvezi s komunističnimi partizani in naraščajočimi silami hrvaških gerilcev. Nekatera poročila trde, da i-j je poslanike iz Moskve, Berlina, Londona in Rima. Nemško časopisje je zopet začelo strašiti Turke z ruskimi zahtevami glede Dardanel, toda turški listi odgovarjajo precej ostro in spominjajo na prijateljski pakt med Turčijo in Rusijo. Rumunija London, 8. januarja (UP). — Iz Bukarešte prihajajo vesti o odkritju velike zarote. Aretiranih je bilo 4,000 ljudi, od katerih so jih dozdaj že najmanj 80 ustrelili. Med aretiranimi se nahaja tudi Julius Maniu, načelnik kmečke stranke, in več visokih uradnikov, vseučiliščnih profesorjev in časnikarjev. Vse ključne prometne točke na rumuhskem ozemlju so vojaško zastražene. Na vlakih i nadzorujejo potniški promet, a državne meje so zaprte. Grčija Carigrad, 6. januarja. — Posebno poročilo Christian Science Monitor-a veli, da so se Italijani iz Grčije skoro popolnoma umaknili in bili zamenjani z bolgarskimi oddelki pod poveljstvom nemških častnikov. Za oskrbo svojih čet se Nemci največ poslužujejo pristanišča Solun, katerega železniško zvezo z Nemčijo pa ogrožajo čete partizanov. Kitajska, jim to nič ne de; na sprotno, ravno temu dežju se morajo zahvaliti, da morejo tam živeti ljudje tako na »gosto. Kajti nikjer na zemlji ne biva toliko ljudi kakor tam, kjer topli dež pod vročim soln-cem čara iz tal toliko hrane, da more tudi največje množine nasititi. Pomislite, da biva v o-nem delu Azije skoraj osem sto milijonov ljudi. Izmed vseh rastlin, ki uspevajo v onih vlažnih krajih, na mokrih poljih in pobočjih gričev, je najkoristnejša in najro-dovitnejša — riž. Skoraj polovica človeštva se preživlja ž njim. Kako sade riž in kako ga pridelujejo ? V različnih deželah ga različno odbelujejo, v glavnem pa tako kakor v Zadnji Indiji, kjer riža toliko pridelajo, da ga pošiljajo celo v Evropo. Silovita riževa polja so velik del leta podobna plitvemu jezeru, iz katerega mole nešteti nizki jezovi, meje med posameznimi njivami. Zato kmetje vsako malo polje, vsako njivo skrbno ograde s prstenim nasipom. Od potokov in rek pa napeljejo neštete kanale, ki dovajajo vodo na polje. Nizki nasipi slifžijo obenem kot steze, kadar je njiva pod vodo. Toda kmet po večini ne seje riža naravnost na njivo. Povead imajo posebne njive, kjer prav tako pod vodo goje riževe sadike. Medtem ko sadike rastejo, pripravljajo kmetje svoje njive. To vam je težko delo. V preproste pluge vprežejo vole ali še bolj počasne, pa jako krotke bivole, ki so sicer grde, dolgoro-gate živald, pa za težavno delo na blatnih poljih kakor nalašč ustvarjene. Orati je treba namreč tudi v vodi. Le počasi se pomikata človek in živali po kalni vodi in počasi se obrača namočena, težka., bolj blatu podobna a silno rodovita zemlja, šele po tem" pro in postavijo stražo. Če SE pa že dalj časa ničesar ni zgodilo, ta straža kaj rada sladke zaspi. Pa še nekaj najde tuj« ob vhodih pri plotu. Skoraj P0, vsod so postavljeni vrči z vod in kupice iz kokosovih oreho* da si more došlec takoj pogasil pekočo žejo. Kakor povsod, so tudi ta® kajšnji otroci vedno veseli j1 prav živahni. Malčki se valja) brez oblek po tleh, ali se v var stvu odraslih igrajo pri vodi, jih ne odnese mati s seboj srpi, pa ne vedno prav do tal, ker na strnišče poženo za kratek čas govedo, ki se pase do naslednjega oranja. Riž pa v snopih prepeljejo domov in ga razprostro na kraju, kjer so steptali ilovico ali drugače utrdili tla. Preko kopa sno- pov na to poganjajo v krogu hrbtuna lje Toda knl8j bivole toliko časa, da odpade vse zrnje iz klasov. Cepcev, kakršnih imajo kmetje pri nas, ali ^ y taki samotni ya8i pa celo mlatilnice, ne poznajo.^ čudno je če tak^ Tem večji pa je zato kup riža mal deček) ki -e komaj dcM m plev. Toda narava tudi tu-, shodilj žene g Kco y roki pre kaj pomaga. Prijazni veter je seboj velike> nerodne in dobro pri čiščenju nza najboljši poma- ' dušne bivole M l otroci p0ra gac S košarami mečejo riž v bijo svoj progti g da se ,J zrak m veter odnese lahke sme- znanijo s skrivnostmi bližnje, ti, težko zrnje pa pade nazaj na mnogokrat nevarne džungie kup. Pa ni se konec dela. lu znajo pomagati svojim stal " šem, kajti dela je vedno dovol tllHi ■ 17 tolri camnfni irasi Za domačo rabo, deloma tudi za izvoz, je treba riž izluščiti in žene in otroci se tega dela pridno lotijo. V ta namen vzamejo zelo globoke, lesene, vrečam podobne posode in tolčejo z lesenimi bati po rižu. Zato tudi vedno slišiš zamolkle udarce od vseh strani, če se bližaš naselbinam v Burmi in drugod v Zadnji Indiji. Tako smo s polja prišli v vas in si bomo nekoliko ogledali njene prebivalce, posebno otoke. Prebivalci Zadnje Indije so Mongoli in podobni Kitajcem. Majhni so, a zato tem trdnejši; imajo žolto kožo, gladke črne lase in široke obraze. Manj časa za, zabavo in iS1 imajo deklice, ki se moi'e prav kmalu navaditi kuhanja1 čiščenja riža. Še prav mlade tf11' rajo plesti preproste tkanine 1 obleke svojcev in če drugef« dela ni, morajo hoditi po kurJ® vo v gozd in pa prinašati v< od reke. Če pa je koča pri j ali celo nad njo, je stvar enostavna: vrč se spusti v do in potegne zopet navzgor V onih deželah pa tudi Pa' jo na preprosto izobrazbo de kov. Zanimivo je namreč, v vsaki večji vasi gotovo W večja ičoča, ki jo imenuje "samostan", v kateri živi ^ ali več budhistovskih menil10 \0 bo Q, • , , . v . .. J Tam zelo mnogo moških vst" Svoje stavbe, koče, stavno ob' • . , , , ., v" - ur , i v samostane, od katerih Pa rekah, ali vsaj blizu kake druge1 vode, to pa zato, ker v njih de- nekateri zelo preprosti. V nji ve menihi svoji veri in posv ■ežJ ml! zelah ni dobrih cest in deželo • • - , .. pokrivajo velika blatna polja ali ^f^ CaSa tudl VZg°J1 pa veliki pragozdovi. Zato se velik del vsega pro-! v šolski sobi seveda ni »i meta vrši po vodi, ki daje naro- kih kloPi' ampak prekril du tudi del hrane — številne do- noS sede na ragaznicah in učenci in s table se uče c bre ribe. Številne koče so zgrajene na trpežnih, visokih kolih iz tiko-vega lesa, posebno tiste, ki stoje blizu vode. Vhod v mnogotere koče je sploh mogoč samo od vode in po lestvi. Zato pa ima Včasih čitajo vsi obeneP1 vsak po svoje, zato je nn10) krat zelo glasno v teh raz: in to je v vzhodnih deželah tako in nihče si zaradi teg8 beli las. Menihi nauče dečke ske jih nato sade. Bredejo po blatni vodi in tikajo sadike, na- Albanija Izjava ameriškega državne-majo izpraševanje obtožencev v ga sekretarja Cordell Hulla o, . rokah policijski častniki poseb- neodvisnosti Albanije, je ojačila Zaj stoPaJ°c'.v luknJe po 10 cm nih oddelkov generala Sepp Die- albanski odpor. Njihovi partiza- nare2en" KaJ hltro sedaJ zaze" tricha, poveljnika izbranih čet ni so zavzeli mestece Permeti I- 6 P°PlavlJena PolJa- Pomislite ko je polje preorano, napulijo ysaka taka koča najmanj en di pisati, a je tu in tam riževe sadike in moški in žen- jcoln in prebivalci so vajeni vode samo, da rastejo začetkoma sadike kar do 18 centimetrov na dan v višino. * Taka je pač moč velike toplote in rodovitne zemlje. Na kakor ribe. Zgodi se, da zna otrok plavati kakor hoditi. Malo nerodno pa je za dojenčke, ki ne-redkokrat štrbunknejo iz višine naravnost v vodo. eP, tudi računati, šele v nov« času so začeli ustanavljati ^ PreJ še šole in posebno v Burmi- ^ P^f:^!?,^,.^'adi| fračah previ - P< Pa to nikakor preveč ne prestraši, ljajti če drugega ni na blizu, se požene za njim tudi stara mati, in ga prav tako Malajskih otokih, najbolj pa ^j>retn° kakor kak mlajši na Javi, se to posebno pozna, ovek-ker ne poznajo nobene prave suhe dobe. Zato zemlja neprestano deluje in prav nič ne počiva, riž pa pridelajo trikrat na leto. Če je pa narava tako naklonjena rižu, ni nič manj naklonjena plevelu. Saj vemo, kako ga je treba celo pri nas skrbno zatirati, sicer nam bi vse prerasel in uničil. Tam v onih vročih krajih pa je seveda še vse so tudi angleške šole'po ^ Angleški učitelji ali pa čini, ki so hodili v angleške le, so prinesli v samotne tudi nove igre. Tako izpop0' jo dečki svojo zabavo v S0' in na vodi tudi z nogomet o«®' sestavljanjem 'raznih zgr*d' kamenčki in izdelovanjem J® nic a deklice so po evrof° pri vodi in kaj kmalu znajo sa mi veslati v čolnih ter se spuščajo na njih tudi na široke reke in v divje džungle, kjer jim preti mnogo nevarnosti. A tudi teh se kmalu privadijo in jih kmalu obvladajo. Če otroci ne gredo s \ starši,: so tudi doma dokaj na varnem, kajti naselbine so mnogokrat j obdane z visokimi plotovi. V drugače in plevel tekmuje z ti- mel;ka ,tla zabijajo vaščani dol-ževimi sadikami. Zato pač ni j8* kole in jih obdajo1 I Vera zapadoindijskih naf° (Nadaljevanje na 3. strani^/ deležna podpore ogromnih mas jugoslovanskega ljudstva, ."posebnih ukrepov". da Italijani čistijo in na novo; V Sv0^ bo postala anti-ameriška, ako bo vlada Zedinjenih držav | Ojačeno nemško nadzorstvo organizirajo svoje policijske si_ I vembra, da malžarsko časopisje še nadalje nudila Jugoslaviji reakcionarno vlado kralja na Hrvaškem je najbrže po-|le in črne srajce. Na Jadran-!P?roča zdaJ že 0 boJih v Zagor- Petra II., kakor je slednja sedaj konstituirana in kon-lvzročeno po vesteh' ki PrihajaP skem morju zidajo Nemci z mr- ju> -Najsevernejšem delu Hrvaš- trolirana po neodgovorni in naravnost škodliivi voiaški iz *apadne Bosne' da so w*ate-laličw> naglico utrdbe v zaščito ke" .^eviim osebtn vlaki v ten kliki ki se%uče okoli mladci krnH« -K0C,1J1V1 V0Jaskl re partizanske skupine pričele vseh "italijanskih" pristanišč. kraJ,h 30 vblh ah Panjem, ali Kliki ki se suče okoli mladega kralja. 2 novimi boji proti osišču | Ve se ?Ae pa premeščeni na druge proge Dalje zenmo naglasiti, da /edinjene dizave ne do- ,je prevzelo nemško poveljstvo zaradi ponovnih sabotaž, izve- pnnasajo k ojacenju svojih vojaških načrtov z ozirom na I RFRN IC*C"S J>"S OH,, y the&I e^c -s/ y N ( VrioToapcpn^ - e>u-r J \7W£y-/v£ flci. Ofr £7 ^__c>cJy T— yy£Lc S^uifc. - rf£ 6or F/vE or the** r}i/)r /N CTQU. "Ohr I'fD 7W///V /'i-t Tr-t owieoNt BePo/Pc. I ■ 7 //I6rt T v-' <-f\. STRAN 3, nagnjena napram teroriziranju vlade, da se spravi na pot vojaških priboritev, in način, kako s« ta društva vzhajala in zahajala, je nekaj, kar dela preglavice Biasu samemu. Iz njih pa prihaja na površje figura smehljajočega se, bradastega, nemega Japonca, po imenu Toy-ama, patriarha vse zalege pa-trijotov, čaščen kot velik mož od svojih pristašev, ki ima baje strahovit vpliv na vlado, da-si se vedno drži v ozadju. Najmanj čudne izmed vse te vrste "patrijotov" so gange, ki se proti plačilu bavijo s političnim umorstvom. Mr. Bias opisuje, kako so se iste zgodovinsko razvile iz onih gang delavcev, ki so stvari svojih mogočnih fevdalnih gospodov nosili v letnih procesijah v Tokio (tedaj Jedo) iz njihovih grajščin. — Vsled rabe takih ljudi se vse visoko doneče fraze patrijotičnih društev ponižujejo na najuma-zanejšo vrsto ubijstva. Zločin in patriotizem sta postala neraz-ločljiva. Biasova knjiga ima svoje hibe v sestavljanju, kakor da je prehitro spravil skupaj razne posebne članke. Nudi pa najboljši opis, ki je do sedaj na razpolago, o onem patrijotičnem podzemlju, ki je potom ubijstva najbolj liberalnih voditeljev Japonske povzročil vojno v Daljnem Vzhodu. Mali oglasi 4-sobno stanovanje v okrožju med St. Clair in Superior Ave. in E. 60 Street in Ansel road išče mlad par brez otrok. Sporočite svoj naslov Enakopravnosti. Išče se ženske za čiščenje prostorov na zapad-ni strani mesta. Pokličite CH. 6991. Prospect Window Cleaning Co., 1107 Bolivar Rd. V COLLINWOODU Proda se zidano apartment hišo za 4 družine, 20 sob, 4 "tile" kopalnice; nahaja se blizu Lake Shore Blvd. Cena $12,900. Takoj se zahteva le majhno vsoto. Hiša za 3 družine in 2 trgovini, 2 garaže, lota 80x130. Se mora prodati. Cena $4600. KNIFIC REALTY 18603 St. Clair Ave. IV. 7540 Ob večerih KEn. 0288 Acid Indigestion Relieved in 5 minutes or double your money back When eiccss stomach aciri causes painful, sulTocat-i ing pas, sour stomach and heartburn, doctors usually prescribe the fastest-acting medicines known for I symptomatic relief—medicines like those In liell-ans i Tablets. No laxative. Rell-ans brinps comfort in a j'ffy or double your money back on return cf bottlo i K us. :3c at all drustists. ENAKOPRAVNOST Mladi vojak Zveza med Ameriko in Kitajsko je naslov novi knjigi ki jo je spisal v angleščini slovenski pisatelj LOUIS ADAMIČ Cena knjigi je $2.50 in nabavite si jo lahko v našemu uradu. INVEST IN VICTORY! Our boys can take the War to the enemy, if we back them op with ships and tanks and guns! But that takes money! Help your Government to put the tools of war into the hands of our soldiers by purchasing War Savings Bonds and Stamps. And remember . . . just one Bond can't lick the 'Axis any more than just one gun! It takes millions of Americans buying War Savings Bonds and Stamps every payday! Bonds cost $18.75 and up . . . and they pay you back one-third more in only 10 years! Stamps cost lOtf, 25(8, and up . . . soon total the price of a Bond if bought regularly. Help our boyis on the fighting fronts wherever they may be! Buy War Savings Bonds as an investment for yourself and your country; Na sliki vidimo ameriško vojaštvo v Leopoldsville, ki je glavno mesto balgijskega Konga. Na sliki je ameriški marin George B. Holle iz Eau Claire! velt> ki kitajskemu po- Riž in otroci v Zadnji Indiji (Nadaljevanje z 2. strani) \ je v bivstvu prav lepa in mnogo tepih naukov se nauče otroci od učenih menihov. Le škoda, da je polna raznih vraž. Otroci trdno verujejo v dobre in zle duhove. Vsa priroda jim je polna teh skrivnostnih bitij, od katerih žive nekatera v drevesih, druga v lepih cveticah, ki jih je °na dežela polna. Odrasli in o-troci se hočejo prikupiti škratom in vilam v gozdu in postavajo jim majhne hišice na drevesa, da bi bivali v njih. Tako so uverjeni o njihovem življenju, da gredo vedno popolnoma tiho mimo takih krajev, da ne hi motili teh bitij, ki so ^se naselila v malih hišicah. Tako je tam v daljnih krajih Južne Azije. Povsod bivajo ljudje. povsod se trudijo in trpe za vsakdanji kruh —< ^a povsod je drugače. Le otroci so povsod veseli in prijazno oživljajo svoj kraj. Wis., ki je bil te dni poslan domov, ko se je doznalo, da je ~~ | šele IS let star. Deček, ki je Položai na Balkanu !ral° in 0dp0r V b^kanskih deže" | visok šest čevljev in en palec, je I | lah". Vse rumunsko časopisje sUm Mo dn{ pH marinih> --vodi veliko kampanjo naperjeno ANKARA, 20 decembra. —! proti izpodkopavanju narodove Turški list "La Turquie" je pred morale s širjenjem vznemirlji-kratkim objavil članek o Jugo- vjh govoric v javnih lokalih, slaviji, v katerem ostro zavrača pisanje bolgarskega časopisja, ki govori o "bivši" Jugoslaviji. Bolgarska morda misli, da Jugoslavija na zemljevidu ne obstoji več in da je le še spomin | iz zgodovine. Toda Jugoslavija1 (No ve klW — ocenjuje Step-še živi in ni mrtva. Kmalu boj hen Pearce) Hugh Bias piše knjigo o Japonski vstala, vse večja in silnejša nego je bila. Vplivni turški list "Yehi Sa- Hugh Bias je živel na Japonskem triindvajset let kot ameriški časnikar in njegova najno- bah" piše o Albaniji in trdi, da vejša knjiga "Government by je zasedba te dežele Italijanom Assassination" (Vlada potom u- le v breme, izvor intrig, težav in bijstva) dokazuje, kako dobro neprestanih bojev. Albanija je'poznava to deželo po izkušnji majhna dežela in tudi v gospo-. tolikih let. darskem pogledu nima velikega! Tr , ,,v., ,j . .. i V boljših časih je Hugh Bias pomena, toda radi tega se ji ne j J J b sme odrekati neodvisnosti. Ta-Plsal mnogo, in to Jak® dobro-ka krivica bi odmevala po vsem o Japoncih — o njihovi marlji-balkanskem polotoku in na vseh vosti, o njihovem globokem ču-obalah Sredozemskega morja, j tu družinske udanosti, o njiho-Rumunsko časopisje je polno; vi umetniški občutljivosti. Nje-, pozivo.v, g katerimi se vspodbu-' g0Va najnovejša knjiga pa je v ^URURJE ZOPET jja prebivalstvo k potrpežljivosti skladu s sedanjostjo in razprav- BOMBARDIRANO in "duševnemu ravnotežju". Ru- ija o tem, kar je nezdravo v ja-LONDON 12 • a i' _Jmuni so nezadovoljni, v skrbeh ponski družbi, zlasti o hajdukih Ministrstvo ' aneleške letalske4" he verJameJ° več nikomur' in nacijonalistih, ki so v svo- sile naznania da ^o aSeški'0dkar S° 86 Amenkanci izkrca" Jem delovanju » kulisami pri- hn»Yiu-f angleški n y Severni Afriki, se je pesi-!-—- ombmki snoci. zopet napadli j mizem y Rumuniji še povečalj| , . emsko industrijsko Porurje. j posebnQ ker narod simpatizira s j ^o je bil šesti napad tekom nasprotniki osišča. 1 fiS" aeVetih nnr>i Mnrinrl io hil nnrlJ v Radio Budimpešta poroča, ,da je nemški načrt repatriacije v kamor se je vpisal, ko je bil 12 let star. gnali Japonsko na sedanjo pot osvojevanja. slaniku v^Washingtonu lastnoročno pismo za kitajskega maršala Čiangkajšeka. Pismo je bilo fotografirano in odposlano kitajskemu maršalu potom brezžične procedure. Njihova svrha, kakor je obrav-. nava končno razgrnila, je bila šiloma odpraviti civilno vlado in . , , . uresničiti vojaško kontrolo nad Amenkanci le malo znajo za , v , ^ . , .... ... . , . J . /deželo. Kot so trdili, jih je gna-ona notranja gibanja, ki so pri-! J J bližno tekom minulih dvanajstih let gonila Japonsko v vojno. Amerikanci so že videli u-dejstvovanja japonskega militarizma, niso znali pa, kake skupine ljudi in kaki činitelji so mu dajali smer. Posebna vrednost Biasove knjige je ta, da razlaga, kako je bilo delovanje treh skupin — ki so tvorile takore-koč podzemlje japonskega patri jotizma. Te so "mladi častniki" v vojski, takozvana patrijo-tična društva in zločinci, ki izvršujejo nečedne nakane teh društev. Upor mladih častnikov proti njihovim predstojnikom se je pojavil leta 1935, ko so nekateri izmed njih privedli svoje čete v poslopje poslanske zbornice in v druge vladne sedeže, da tam ulovijo in umorijo toliko visokih dostojanstvenikv Japonske, kolikor so jih mogli najti. lo nezadovoljstvo s kapitalistično kontrolo dežele in želja počistiti" politično življenje naroda. Kar so zares hoteli, je bilo izbrisati same ostanke parlamentarne vlade in položiti gospodarsko in politično kontrolo v roke vojaštva, navidezno poklanjajoč se teoriji božanstva in vsegamogočnega cesarja, ki dejanski bi bil njihovo orodje. Mr. Bias jasno pokazuje, da za gibanje, da se to doseže, niso šli na Nemško za vzgled, marveč so poegli nazaj v fevdalno Japonsko (ki je obstojalo do leta 1868), v katerem cesar je bil puhla figura pod kontrolo vojaške kaste. Mr. Bias, ki opisuje razne obravnave teh mladih častnikov, pokazuje, kako so terorizirali s 'oje predstojnike in priganjali vlado v smer stalno bolj aktivne bojevitosti. Število patrojotičnih društev na Japonskem, ki vsa so bila ^etih noči. Napad je bil pod vzet z velikimi in težkimi an- T LJTTLE CAiVBE"lnter.nat>lGartooHCD.,y.Yl-By B. Link j mi Sleški j^nogo težje tovore bomb, ka kor bombniki, J" n°sijo BoSni živečih Nemcev, ki obse-i ga 20,000 oseb, deloma že izve-; niki I jih b°Tmb" den. Večina teh Nemcev pripa ko so bombardirali Lon-K______ - — -------- —. — ^ n- Zaradi tega dejstva' more H Cel° majhno število bombnikov P°vžročiti veliko škodo. Uradniki veteranov Pri postaji Yadran št. 3, da poljedelskim slojem; manjše je število rudarjev in drugih industrijskih delavcev. Angleški list Daily Sketch poroča o govoricah o neki važni kupčiji med Nemčijo in Bolgarsko, ki je bila baje zaključena ^erican Jugoslav Legion, sojv sporazumu z Mussolinijem. izvoljeni sledeči uradniki: Transakcija bo V kratkem konč-V^čelnik Joseph Okorn, podna- no veljavno odobrena na sestan-^flnik Nick Kukich, tajnik >u Ribbentroppa s kraljem Bo- P: rank Mervar, 5372 St. Clair!risom. blagajnik Kosta Hromish,! Gre za priključenje raznih ju-^rtirmojster Frank Laurich, I goslovanskih krajev v vzhodni JO; ^dzorniki: N. K. Bobich in Macedoniji k Bolgarski, na ra SePh Grdina. jčun odškodnine za različne bol- garske koncesije na drugih poljih. dr Veterani, ki so služili Strica1 kakor tudi Slovani iz, uruSih dežel ki so sedaj ame-l B°riS b° baje Poskušal Prisi" riški h*s„ t' • i li j. ;liti Bolgarsko do bolj aktivnega . 7 državljani, lahko postane-, . . . . :J „. član; o • v , Sodelovanja v vojni. Kje bodo ^'dni. Seje se vrse vsako pr- ... , , J VJ. 3 o v° nertnKr- IT """ vrr • 'uporabljali bolgarske čete, ni "eaeljo v mesecu ob 3. uri! ^ J , _ p°Poldne na 1561 E 36 St ! znano — nikakor ne proti Ru- -----1---! siji. Onlač I Rumunski časopis "Univer- V » - " sal" piše v zvezi z zavezniškimi vmACfS uspehi v Severni Afriki, da so ******* povzročili "ogromen vtis na mo- BUY UNITED TATE S ONDS AND STAMPS 13. januarja, 1943. Ameriška zastava v Kongu SQUIRE EDGEGATE —Timothy Isn't Taking Any Chance« I T~l ixt /iT././ 1 f v nr X n _ . ~ w ."v r [ T/»ior*/y-HEVES f) CIRCULAR iaj Tri TH CHtCfi&o Pot.icZ " l-oo* 'T OfE^-yuu /M/6«r r , \ f ° THE OTfvieo ^- I'LL VUST , VrJCToCflAOrtZ J-OOK / J~i Cj - THEy fi ■RlJ/^CH or c. STRAN 4. ENAKOPRAVNOST 13. januarja, 1943. gma^jgjj __________ To je pot k značajnnti! —-Ali so res tako veliki užitki, ki se jim odrečeš, če se obrneš od pocestnilp ljubic? Ali je stud užitek? Ali je strah užitek? Ali je bolezen užitek? — čistega se ohrani in pomisli na užitek, ki te čaka, kadar pride tvoja ura ob strani ljubljene izvoljenke, ki je nisi poželel samo s telesom, marveč si zahrepenel za njo z vso svojo dušo z najmanjšo žilico in s slednjo nitke svojega srca! Saj je strašno redka ta neskončna sreča po poldne harmonije dveh človeških duš; a vredna je, da se potrudiš zanjo ,da jo vsaj poskusiš najti. — In ne gre samo za to: — za srečo gre v življenju! Sreča je ljubezen, — a sreča je tudi moč. In tudi moč dosežeš z vzdržnostjo. Sredstva do moči so: čista vest, pogum, bogastvo. Vest si ohraniš čisto, če se vzdržuješ vsega zlega, vse zavisti in hinavščine, vse krivični in škodoželjenosti, nasilnosti in brezobzirnosti. Močan ni človek, ki se mora bati kesa inkokore ki mora trepetati pred sovražniki in maščevalci. Pogum si utrdiš, če ga ne izčrpavaš v majhnih praskah za vsakdanje in nevredne vzore. Močan ni človek, ki ima pogum za kla-verna junaštva pustolovcev, izkoriščevalcev in gTeparjev; raz-krinkanje, pravica sta mu za petami, ki mu ves njegov pogum trenotkoma izpremenita v strah in drgetanje. Bogastvd si ustvariš, če si skromen v zahtevah dnevnega življenja, če vidiš preko njega svoj daljni veliki cilj, ki ti je pred njim vse drugo ni-čevo. Močan ni tisti, ki mu je bogastvo smoter in ki se trese za nagrabi jene zaklade; znaj ceniti denar, a vedi ga obenem — zaničevati. — Pot do uspehov vodi — preko vzdržnosti. Na vsi črti vzdržnost! To je vsa skrivnost in vsa magija mo-idrega človeka. Ne služabnik svojih čustev in nagonov, temveč njih gospodar! Tako dobiš oblast sam nad seboj in moč nad drugimi. Tomo ni popolnoma sledil izvajanjem svoje matere, ki se je razgrela in navdušila za idejo. Imel je slabe izkušnje s svojo vzdržnostjo. Navadno se je brez pomiselkov in brez obotavljanja udajal svojim občutjem in razpoloženjem; komaj da je tu-intam primerjal in pretehtaval korist in škodo; mnogokrat ga niti očividna nevarnost ni mogla ovirati. Govoril si je sam pri sebi: — Kaj mi je življenje, če ★ ★ Wludtyou&uylOdk WAR BONDS ★ ★ Mines, either "floating" or magnetic, are probably the most effec-. tive weapons to guard approaches to our harbors. So-called "floating" mines are anchored by. a steel cable and ride below the surface of the water. They must be struck by a ship to explode. . A, — ' \ Magnetic mines contain a magnetic needle which completes an electric circuit when the> steel hull of a ship approaches. Our Navy uses thousands of these mines and their cost, for that icason, run^ into the thousands of dollars. But your purchase of War Bonds will help pay for these guardians of our coastal waters. INVEST AT LEAST TEN PERCENT of your income in War Bonds every payday and become a member of the patriotic Ten Percent Club. u. .y. Treasury Department g a ne uživam slednji dan in vsak hip, iz vsake kupice, ki mi jo nudi? In kdo mi jamči, da mi je namenjena bodočnost, da bodo moja stremljenja uspešna, da dosežem svoje daljne cilje? A mati je trdila: — že ideja sama je užitek! že misel na do^ sego je užitek! In če ti zraste v duši to prelestno upanje na nekaj čistega, velikega, neskončno srečo vzbujajočega, ti mora izginiti ves zmisel za plit-kave lepote dnevnih užitkov. In le tedaj se razsipavaš in izčrpavaš z njih osladnostih, če ni poklica v tebi za najvišje in najlepše! Tomo je zasanjal in ni več odgovarjal ... Pomenil se je z materjo o Miri in o Blejčevih, o Prazniku in o Javorniku, o Breznikovi lepi ženi; rad bi bil izvedel kaj natančnejšega o zgodbicah, ki so se morda šepetale v ljubljanski družbi o vseh teh znancih; a mati je živela presamotarsko, da bi mu mogla posreči s kakimi posebnostmi. Govorila sta o Zorkovih, o doktorju Juvanu in njegovi Mili, o Mari in Magdi, o Zrimšku in Jazbinšku; — samo o Veri nista zinila besedice. Tomo se je bil tuintam zaletel, da bi jo orfienil; a pred-no je odprl usta, mu je prišlo vselej nekaj drugega na misel... in potem se je sam sebi čudil, kako mu je nenadoma odleglo in kako prijetno mu je bilo, da ni o njej govoril. Saj se je zavedal, da je vse to oprezanje žejo neumno. Ničesar nista imela med seboj in nič ga ni vleklo k nji. Narobe; — njegovo poželenje ga je gnalo vse kam drugam; ne toliko za žensko kot za grehom; ne za žensko — ljubico in ženo, temveč za žensko — služabnico pohoti. Zakaj potem ta strah p^ed nje imenom in nje sporni nom ? Ali se je vseeno čutil dolžnega pred njo? Ali ga je vseno še kaj vezalo na njo? - V notarjevi pisarni sedi razun Toma solicitator Anton Turk, visok in slok mladenič, zapit jurist, z golobradim, zelo koščenim obrazom, ki mu je koža na licih vsa preprežena z raz širjenimi rdečimi in modrikastimi žilicami. Uslužen in prijazen mož, mnogokrat preprijazen, skoraj vsiljiv. Ker je dolg in suh, ima navado, da se pripo-giblje k človeku in se mu bliža s preozkimi, sopihajočimi nosni cami in žgočimi, neizmerno udailimi pogledi. V zadnjem ča- jsu se je močno iztreznil; baje se je zaljubil v Potočnikovo Silvo, ljudsko učiteljico in Ve rino prijateljico. V pisarni je ob vsaki priliki poleg Toma; zmerom bi ga ho- i tel kaj izpraševati ali bi mu 1 prihajal kaj pripovedovat. To-|mo čuti, da bi se mu neznansko rad izpovedal o svoji ljubezni — in pravzaprav bi ga zanimalo izvedeti, kako se ima naivni in neokretni Toni s prebrisano in hudomušno Silvo; — a boji se, da bi zahteval oni tudi od njega odkritosrčnosti in da ga sploh priganja radovednost, kakšno je zdaj njegovo razmerje z Vero. Žitnik je zapazil, da se tudi notar nekoliko preveč zanima za Vero in zanj. Časi se mu je že zdelo, da ga hoče naravnost vprašati, kako in kaj. In Tomo se jezi na tihem: — Kaj za vraga hočejo od mene? Ali jih kaj briga, kaj imam z dekleti in česa nimam t njimi? Če se za-pleteš z žensko v ljubavne ho-matije, to je kakor bi se bil zapredel v mrežo pajčevine; še po mesecih, po letih se te držijo zavozlane nitke, da se ne moreš FQWICTORY BUY UNITED STATES WAR roONDS AND > STAMPS še — kakšne aspiracije nanjo? Kratko in odločno, prosim! Da ali ne?" Žitnik je malo bled, a hipoma mu udari rdečica v obraz: "Ne, gospod notar!" "Roko na srce! ..." "Ne, gospod notar! Nobenih zvez, nobenih — aspiracij!" "Hvala, gospod Tomo!" Notar je bled in diha težko; rad bi še govoril, pa se premaga in mu da roko: "Hvala lepa, gospod Tomo!" Zunaj čaka Žitnika Turk ter ga nekoliko pospremi. S sopihajočimi nosnicami in smejočimi se očmi se sklanja k njemu in veja z roko: "Ali te je vprašal? Te je vendar vprašal? Zanimivo! Jako zanimivo! — Veš! . . . No, jaz nočem ničesar reči. In kaj si mu odgovoril?" Pa ga potegne za komolec in ga ustavi. Njegova sapa je Tomu neprijetna, njegov preblizki pogled ga naravnost pali. "Kako si z Vero, Tomo? Ali sta resnično . . . ? No, — saj me nič ne briga! Le pojdiva na- "Ker si že tako — od nje pi jan!" ' • "Hahaha ... Od nje omamljen ! In ves čas se ne zmislim — na kakšne svinjarije. Na kraj pameti mi ne pride, da bi hodil — v štacuno ali kamorkoli. Pošteno žviš z dekletom, čisto in nedolžno, — in vendar imas zadoščenje! . . . Poprej ?! Če se je užgalo v tebi, — če ti je zavpilo meso za grehom — neutolažljivo in lačno in požrešno kakor plamen v suhem lesu . . • Moj bog, ali se nisem mnogokrat napil, samo da sem si čute omamil? — da sem pogasil, ogenj? — da sem ušel izkušnja-vi?" Tomo ga ošine od strani s pogledom in ge v zadregi odhrka; rdeč je v lica — in tiho se vprašuje: — Ali je vseeno več v tem dolgem izgubljencu nego bi bil sodil? "Jaz ti čestitam, Toni! Stvafr je torej resna!" (Dalje prihodnjič) OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI" prej! — Ampak ljubezen, Tomo, je vendar nekaj imenitnega." "Ti si se zaljubil, Toni?" "Haha ... do fermenta, Tomo! Že pol leta kolovratim kakor v sanjah. In ne pijem, Tomo! Kaj — ne pijem?! Tuintam kaj malega seveda! Ne pijanču-jem, Tomo! Strela božja, to je nekaj!" SLOVENSKI NARODNI DOM 6409 St. Clair Ave. URADNO NAZNANILO! Tem potom se naznanja društvom in delničarjem Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave., da se vrši redna letna delniška konferenca delničarjev SND, v ČETRTEK, DNE 14. JANUARJA, 1943, v AVDITORIJU SND. Pričetek ob 7.30 uri zvečer. Apelira se na vse društvene zastopnike in posamezne delničarje, da se te letne konference udeležijo. Direktorij SND DELNIČARJEM Ameriško-jugoslovanske tiskovne družbe se tem potom sporoča, da se LETNA DELNIŠKA SEJA vrši v PETEK, DNE 29. JANUARJA, 1943 v družbinih prostorih 6231 St. Clair Ave. Vabi Pričetek ob 8. uri zvečer. DIREKTORIJ. NOVICA IMA LE TEDAJ SPLOŠNO VREDNOST KO JO IZVE JAVNOST I^ADAR SE pri vaši hiši pojavi kaj novega, ki bi zanimalo vaše prijatelje in splosno javnost, sporočite tozadevno na ENAKOPRAVNOST 6231 ST. CLAIR AVE. HEnderson 5311 / Novice radevolje priobčujemo brezplačno Poraz Rommelove armade v Afriki Na gornji sliki vidimo, kako se je moštvo nemškega tanka vdalo Angležem, ki so naskočili sovražnika z golimi bajoneti. Na srednji sliki je tisoče vojnih ujetnikov, ki jih ženejo v zaledje, dočim hite angleški truki za bežečim sovražnikom. Na spodnji sliki pa je sto osiščnih letal, ki so bila razbita na neki bazi v Afriki. in ne moreš do kraja izmotati iz njih. Popoldne in proti večeru je po navadi zmerom nekaj družbe na Zorkovem vrtiču. Tomo pogleda časi iz pisarne ali po uradnih urah in se pridruži igrici kroketa, ki je postala ravno v zadnjem času notarjevim otrokom majhna strast. Dana in Nada bi tolkli krogle po vi božji dan; Vera ju spravi le težavo tuintam na izprehod. Albin pride vsakikrat, kadar sliši družbo spodaj. Silva je navadno tu in potem prisope tudi Turk med'uradnimi urami vsaj zdaj pa zdaj za par trenotkov. Celo Zorko sam je prav pogostoma navzoč. Njegova velika roka bije z lahkim lesenim kladivcem zelo nerodno in smešno in vsa njegova velikanska postava je v tako šaljivem nasprotju z ma-lenkostinimi razmerami otroške igrici,e da služi v razposajeno zabavo Dani in Nadi. Še bolj se čuti Tomo gospej Mili, ki se podaja z največjo vnemo v igro in sili nekoliko zafrkljivo tudi svoje čestilce vanjo. Njena otročič-ka se motata igralcem med nogami, tekata za kroglami in delata /zmešnjavo, da povzročata premnogokrat neizmeren vik in krik, prepir in jezo. Krasotica Mila je drugače vse preveč milostna in visoka, da bi se spuščala v porednosti in šale; zdaj je skoraj redno poleg. A Tomo je nehotoma zapazil, da Vživi šele potem, če je njen oče v družbi; in zapazil je obenem, da se vede nekam zaničljivo proti očetu, da ga zbada in draži, tuintam naravnost žali. Narobe je moral čutiti, da je proti njemu samemu neskončno ljubezniva in pazljiva. V prejšnjih časih se po navadi niti zmenila ni zanj; zdaj ga pa ob vsaki priliki nagovarja in dovtipkuje z njim, ga sili v družbo ter ga podžiga k živahnosti in radosti. Ravnot,bi si bil začel kaj lepega domišlje-vati, ko nenadoma zapazi, da ga redno vlači k Veri in ga skoraj meče k njenim nogam. Tudi z njo je zelo prijazna in sladka; a zdi se mu, da večkrat zable- skeče v njenih lepih mrzlih očeh iskrica sovraštva in zaničevanja. Stanislav Drnovšek, ki je zadnje leto spet v Ljubljani, ne prihaja v hišo. Zorko je njegov sovražnik, ker ga je bil Drnovšek pred leti lj,ot kandidata za občinski svet napadel v svojem listu ter mu očital nesposobnost in lenobo, brezbrižnost in samo-pašnost, po ovinkih pa celo na-migaval na nepravilnosti v neki zapuščinski stvari. Razun tega je notar zaupnik starega Drnovška, precej premožnega branjevca v predmestju, ki je sinu tako hudo zameril izvolitev časnikarskega poklica, da bi ga bil skoraj razdedinil. Menda hrani Zorko njegovo oporoko, v kateri nalaga Stanislavu prav posebne pogoje, če hoče biti njegov glavni dedič. Nekega jutra pride Tomo nekoliko kasneje v pisarno. Notar je že v svoji sobi, razkora-čen poleg mize, z razkrečenimi rokami/ odprtimi usti in zabode-1 nim pogledom — kakor vselej, kadar je razburjen ali celo raz-j srjen. Ščipalnik mu leži skoraj« vodoravrto sredi premočnega no- j su, debeli prsti mu energično zmigavajo. Obrita lica so mu i ohlapna, nekoliko navzdol vise-' ča, kar daje obrazu nekaj štiri-j oglatega in spominja malone na I splašeno govedo. — Pred njim stoji solicitator Turk, upognjen v hrbtu in v prešibkih nogah, z desnico pod suknjičem daleč za-j daj v boku, levico zdaj ob br-l žicah, zdaj v zatilniku, zdaj na1 temenu. Pogled mu je bnžno | smehljajoč, uslužen in začudenj Tomo ju je očividno zmotil s j svojim prihodom. Notar pahne z naglo kretnjo vrata od sebe, pa se še za časa premisli in jih samo pripre. Pogovor nadaljuje šepeta je, vendar udari Tomu tuintam posamezna beseda na uho. "Gospodična Vera Pavlinova... Drnovšek..." — in nazadnje celo: "Kaj pa Žitnik? Ali se še kaj...?" Tomo je za hip pozoren in dvigne glavo; a po veži prištork-ljajo stranke in ona dva prekineta pogovor. Turk prisope in priveje iz šefove pisarne in gre ljudem odpirat. Tomo se radovedno ozre za njim, ta mu pa samo poredno namežikne in za mahne z roko, češ; — molči, bova že še govorila . . . Žitniku stvar ni vzbudila prevelikega zanimanja, že za par trenotkov je pozabil nanjo. In vse dopoldne se ne briga več za solicitatorja in ne razume njegovih pomembnih nasmehljajev in namiga-vanj. Pred odhodom pa pokliče nenadoma notar Toma v svojo sobo: "Samo besedico, gospod Žitnik! Ampak — odkrito in brez zadržkov, prosim!" "Prosim, gospod notar!" "Ali se še kaj brigate . . Ali imate še kaj stikov — še kakšne zveze — z gospodično — Vero Pavlinovo ? Ali imate sploh Farmers Poultry Market Vogal SUPERIOR in E. 43rd St. KOKOŠI, RACE, GOSKE, PURMANI IN JAJCA Prodajamo na debelo za ohcete in priredbe. Pridite in oglejte si našo zalogo novih spomladanskih zastorov in "draperies." PARKWOOD HOME FURNISHINGS 7110 St. Clair Ave. Odprto ob večerih Oblak Mover Se priporoča, da ga pokliče te vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežLa. Obrnite se z vstm zaupanjem na vašega starega znanca John Oblaka 1126 E. 61 st St. 6122 St. Clair Ave. HE 2730