F Ozadje papeževe diplomatične akcije novo politično tvorbo. Vatikanska diplomacija raz¬ vija živahno delavnost, ozadje | n cilje katere ni tako lahko pvegledati. Padalo je v oči, da se je Va¬ tikan kaj lahkega srca sprijaz¬ ni z zasedenjem Avstrije po Hitlerju in da je kardinal In- nitzer šel zelo na roko podjar- niljevalcem iz nacističnega Berlina, čeprav je bila Av¬ strija popolnoma v rokah naj- zvestejših katoliških diktator¬ jev. Padlo je v oči, da so pri raz¬ bitju Čehoslovaške igrali vlo¬ go razbijačev baš z Vatika¬ nom zvezani slovaški katoliški krogi, Hlinka, Tisa, Sidor itd. V Jugoslaviji prikrito, v A- »erški pa odkrito, pomagajo s cerkveni uradniki, ki ne delajo ničesar brez odobren ja Vati¬ kana, politiki in akcijam usta- škega voditelja dr. Paveliča in Jelicha, ki v sporazumu in po nalcgu Hitlerja in Mussolinija delata na razbijanju Jugosla¬ vije, pod krinko “samostojne irvaške države”. Korošec sam e eden izmed nosilcev one olitike, ki je Jugoslavijo od¬ tujila od francoskega in ang- gleškega prijateljstva, ter jo ipravila v objem Berlina in tima. Ko je v zadnjih mesecih bi- a na dnevnem redu sklenitev močne obrambne zveze med Anglijo, Francijo in Sovjetsko Unijo, ki bi mogla zaustaviti fašistično agresijo in osvobo¬ diti že zasužnjene narode in dežele, se je Vatikan pojavil s predlogi za nekako novo munchensko konferenco, na :o tek kateri na i bi se ,-est ngli- Francija, Poljska, Nemčija in Italija — a to brez sovjet¬ skih zastopnikov. S to potezo je Vatikan poskusil preprečiti demokratično-sovjetski blok za efektivno zaustavljanje fašiz¬ ma in stvoriti podlago za sku¬ pen fašistično-demokratsk blok proti Sovjetski Uniji. Vatikan¬ ski vpliv ima precej za opra¬ viti tudi pri tem, da še danes Chamberlain zadržuje skleni¬ la po- ! de- Lokar. sluzM larjerJ eny PA¬ te, [A* tev pogodbe s sovjeti, kakor je vatikanski vpliv igral svojo vlogo ves čas, ko so Anglija in Francija s svojo “neinterven- cijo” dopuščale Italijanom in Nemcem podjarmiti Španijo. Iz nekaterih vesti, ki izvira¬ jo iz vrelcev vatikanske tajne diplomacije, se da nekoliko spoznati ozadje in cilje pape¬ ževe politike. Vatikan, ki je po svetovni vojni izgubil katoli¬ ško cesarstvo Avstrijo, ki je zgubil z izgonom španskega kralja Alfonza tudi še zadnjo katoliško državo Španijo, sma¬ tra sedanji čas za ugoden, za ustanovitev novih katoliških držav. V nasprotstvu, ki raste med fašističnimi in demokra¬ tičnimi državami, upa Vati¬ kan, da bi mogel uspeti s svo¬ jim kompromisnim načrtom, da se ustanove nove politične for¬ macije, ki bi ne bile niti faši¬ stične, temveč katoliške. Sliši se, da ima Vatikan na¬ črt, Španijo in Portugalsko združiti v eno državo, pod kro¬ no španskega kralja. Vatikan računa, da bi na tako rešitev spora okoli Španije pristali koncem koncev i v Rim-Berli- nu, 'kakor tudi v London-Pari- zu. Za Srednjo Evropo pa si Va¬ tikan predstavlja najboljšo re¬ šitev v tem, da se združi ka¬ toliške narode, a to so v prvi vrsti Slovaki, Ruteni, Madjari, Hrvati in Slovenci, v skupno državo. S tega vidika postaja mar¬ sikaj v vatikanski politiki bolj razumljivo. Izhod iz krize, re¬ šitev vprašanja miru in vojne, svobode in napredka, vati¬ kanski načrti seveda ne pred¬ stavljajo, ker ne vpoštevajo najpolgavitnejšega, a to so na¬ rodi, ki imajo pravico in ki hočejo tako državno ureditev, da jim bo zagotovljeno svobod¬ no razvijanje v narodnem, go¬ spodarskem, kulturnem, soci- jalnem in političnem pogledu. O vsem tem, pa bi v katoliš¬ kih državah po vatikanskem receptu ne bilo sledu. V itfl s p rtf f- pt»'" t / V ^ t/ trt 31 * r? cF a«' & A \ v $ * ; i/. F - 1 »V «o svoj odjek v vsem Orien- ir " Itjj^htevami, bo umik Veli- ^ta] tanij ' e pomen ^ za vse ° ?°° ^ britanski lev izgubil svo- in da je zdaj napočil ■^3 ne dež ele in posebno še bilijonsko Indijo znak, čas, da se rešijo britanskega jarma. . Bodočnost britanskega im¬ perija je v nevarnosti, kakoi še nikoli poprej. SMRT SRBSKEGA LJUD¬ SKEGA VODITELJA V JUGOSLAVIJI Britanski lev v škripcih Chamberlain poskuša žrtvovati Kitajsko, da potolažiJaponce S svojim popuščanjem na- Pfam fašističnim agresorjem, P Chamberlain dovedel Veliko Britanijo do tega, da agresorji frkajo danes že na vrata bri¬ vske posesti. Japonci bloki- več koncesij Angležev in ^ancozov v kitajskih mestih, er Postopajo z Anglijo tako, akor postopa velesila s kako fžavico tretjega reda. laponski militaristi nimajo vidu v prvi vrsti britanskih °ncesij, kot to izgleda. Naval .'Angleže je manever, s ka- erittl hočejo spraviti Angleže , a kolena ter jih pripraviti do K a ’ da ne bodo več podpira- U^ajske. Japonci hočejo pri- * i Anglijo in Francijo k po- t .! * “nevmešavanja” na Ki- Jskem, s kakoršno so mogli k a ? a ti v Španiji italijanski in tški osvajalci. Pozna/vajqč )f aiT1 berlaina računajo, da bo - l8 ^l na njihove zahteve, saj v slučaju Avstrije, čehoslo- e in Španije tudi popustil, s ° fašisti grozili s silo. D f j, a Anglijo pomeni japonski iJ sk strahovit udarec, ki bo j Sv oj odjek v vsem Orien- e Japonci prodrejo s svo- V visoki starosti 70 let je u- mrl voditelj srbske zemljoiad- ničke stranke in član Udruže- ne opozicije Jovan Jovanovič. Tekom govora na shodu ga je zadela kap. Jovanovič je bil za časa sve¬ tovne vojne srbski poslanik v Londonu. Mnogo zaslug ima, da so si srbski kmetje postavi¬ li svoje zadruge in da je v sr skih pokrajinah zrastlo samo¬ stojno kmečko gibanje, i J e osvobodilo kmeta od gospo¬ skega vodstva. Jovanovič je bil iskren piija- telj sporazuma s Hrvati in Slo¬ venci, nasprotnik politike slu¬ ženja Berlinu in Rimu, ter od¬ ločen pristaš zveze s Francijo, Anglijo in posebno s Sovjetsko Zvezo. __ Pavelič, vodja hrvaških faši¬ stov, se je iz Berlina podal na Du¬ naj, kjer organizira teroristične gru¬ pe za nerede po Hrvaškem. NAPREJ ___Delavski list za slogo in napredek ameriških Slovencev št. - No. 25 — PITTSBURGH, PA. — 21. JUNIJA 1939. LETO - YEAR IV. Branite trdi kruh W P A delavcev Spodnja zbornica sprejela Woodrumovo znižanje in poslab¬ šanje WPA podpore. — Pritisnite na senatorje, da ne potrdijo strašnega udarca po najbednejših Reakcija je izvedla mon- -. struozni udarec na brezposel¬ ne, na delavstvo in na gospo¬ darsko ozdravljenje dežele. V spodnji zbornici se je združila demokratsko-republikanska re akcija in sprejela načrt za ve¬ likansko krajšanje WPA del, kar pomeni velikansko zmanj¬ šanje življenskih sredstev za milijone brezposelnih. Sprejet Woodrumov pred¬ log predvideva črtanje skoraj cele tretjine na WPA zaposle¬ nih, ki bodo ostali brez vsega, ker države in mesta niso v sta¬ nju sprejeti v oskrbo vseh sto- tisočev, ki bodo vrženi iz WPA del. 1. oktobra, ravno pred zi¬ mo, bo vrženih celih 800,000 naenkrat na cesto, ker so bili že več kot 18 mesecev zapo¬ sleni na WPA delih. Kedaj bo¬ do sprejeti, se ne ve, ker so krediti na vsak način prenizki. Velik del WPA projektov bo sploh ustavljenih, Wood- rumov predlog bi oropal deže¬ lo od mnogo koristnih zdrav¬ stvenih in kulturnih zgradb, če bi bil sprejet še v senatu. Poleg tega materijalnega znižanja življenskih sredstev za brezposlene, poleg popolne obustavitve kulturnih projek¬ tov WPA, vsebuje sprejet pre¬ dlog še celo vrsto predpisov, ki udarjajo po političnih pra¬ vicah, po državljanskih pravi¬ cah brezposelnih. Predvideva se zabrana političnega in unij- skega udejstvovanja za WPA •delavce, ki je očitno protiu¬ stavna ,ki je novi člen v verigi zakonskih predlogov za faši- ziranje dežele. Vse delavske politične, pod¬ porne, kulturne in tudi cerkve¬ ne organizacije morajo stopiti v akcijo, da se zavrže v senatu Woodrumov predlog gladova- nja in da se sprejme predlog Casey-ja, ki zahteva zagotovi¬ tev dela na WPA za najmanj tri milijone brezposelnih. Združene države ne smejo pasti nazaj v čase Hooveriz- ma! Zato vsi na plan! NESREČE PODMORNIC NISO SLUČAJNE V manj kot v mesecu dni, so na nepojasnjen način ostale pod vodo tri moderne podmornice s 170 mož¬ mi posadke. Ameriški, angleški in francoski mornarici so nesreče za¬ dale velik udarec, ter oslabile pre¬ stiž teh držav. Bolj in bolj se vzdržujejo vesti, da je na delu organizirana sabotaža. Iz izkušenj v Rusiji, v Španiji in na Kitajskem se ve, da fašistične sile rovarijo in na vse načine spodkopu- jejo obrambeno silo demokratičnih držav. Potopitev teh podmornic, zaži¬ ganje dveh velikih francoskih pot¬ niških ladij, nesreče ve.A.ih vojaš¬ kih in civilnih letal, ki se množijo, potrjujejo domnevo, da ima pri “ne¬ srečah” svoje prste vmes fašistična sabotaža. Odgovorni činitelji v Ameriki, Angliji in Franciji pa ne podvzema- jo nobenih radikalnejših korakov za čistko . . . COUGHLIN ZASTRUPLJA M LADIN O Kdo plačuje stroške Coughli- nove fašistične propagande? V New Yorku se že vsak dan dogajajo slučaji, da Fritz Ku- hnovi nacisti in Coughlinovci napadajo po stranskih cestah ljudi, za katere mislijo, da so židovskega rodu, ali da so “rdeči”. V Baltimore pa je Coughlinova plemenska mrž- nja povzročila, da so študenti napadli svojega tovariša in mu po divjaško utisnili na če¬ lo znak “H” (hebrejec). Spopad med študenti, a- meriškimi državljani, radi ple¬ menskega hujskanja, je dokaz kako globoko se je že zajedel strup, ki ga v govoru po 46 radio-postajah in po tisku ši¬ ri father Coughlin. Vprašanje nastaja in mora biti odgovorjeno, kedo plaču¬ je velikanske stroške Cough- linove propagande. V Cough- linovi centrali v Royal Oaku je zaposlenih 120 nameščencev, med katerimi so nekateri pred¬ stojniki prav bogato plačani. 200,000 dolarjev gre samo za plače tega urada, kje pa so še drugi stroški. Vsako nedeljo plača Coughlin 46 radio-po- stajam najmanj $8000 za pre¬ nos njegovih govorov. To zna¬ ša na leto nadaljnih 450,000 dolarjev. Njegov časopis, ki se ga največ brezplačno razdeli, njegove brošure in letaki, to vse gre v stotisoče dolarjev na leto. Kdo daje Coughlinu nad poldrugi milijon dolarjev na leto, da širi fašistično propa¬ gando, da zastruplja ameriško ljudstvo, da povzroča plemen¬ sko in versko mržnjo? DELAVSTVO PODI MARTINOVE GANGSTERJE Čvrsta disciplina članov avtne unije je preprečila preliv krvi. — Martin organizira razdiralce. NEMŠKI MANEVRI NA POLJSKI MEJI Pred munchensko konferenco so se vršili “manevri” na češki meji Na vprašanja Londona in Pariza, kaj pomeni zbiranje vojaštva na poljski meji, je Hi¬ tler odgovoril, da se bodo tam vršili letošnji manevri nemške vojske. Lani so se vršili manevri na češki meji in milijon nemških vojakov na češki meji je vpli¬ val na izid munchenske konfe- renče in tudi na popuščanje praške vlade. TOM MOONEY V PITTSBURGHU Tom Mooney, ki je na velikanskih shodih v New Yorku in Detroitu na¬ stopil za ujedinjenje CIO in ADF, za Novi deal in za osvoboditev v ječah trpečega Billingsa, je bil pre¬ tekli teden v Pittsburghu. Z pred¬ stavniki delavskih organizacij se je dogovoril za prireditev velikega sho¬ da, ki bo še to jesen. Sovjetska mornarica raste v hitrem tempu Sklep o povečanju sovjetske mornarice se hitrp izvršuje. V lastnih ladjedelnicah so sovje¬ ti izgradili že več pomorskih bojevnih jedinic, med katerimi se nahaja najmodernejši ruši¬ lec na svetu. Nekaj bojnih la¬ dij pa so dobili tudi že iz ino¬ zemstva. Obnovite naročnino in delajte da bo list prej povečan Militantno in dobro discipli¬ nirano članstvo avtne unije v Flintu, Mich. je spet dalo novo brco Homer Martinu, ko je ob¬ krožilo dvorano, kjer so zbo¬ rovali Martinovi gangsterji in podrepniki, da bi organizirali stavkokaze in razdirače, s ka- teremi bi napovedovali neu¬ stavne stavke. Samo hladnokrvnost in dis¬ ciplina je preprečila, da ni pri¬ šlo do prelivanja krvi, ko je 5 tisoč broječa armada članov avtne unije obkrožila dvorano in zahtevala od Martina, da razpusti zborovanje. Vzelo je 5 ur, predno so prisilili Marti¬ novo skupino, da je zapustila dvorano in mesto. Sedaj bo mir pred njimi. Martin posku¬ ša organizirati tolpe, s katere- mi bi provocirali neustav¬ ne stavke. V Flintu je vladala velika napetost, katero je povzročil Martin. Vse to se je kmalu po¬ leglo, ko je avtna unija (CIO) naredila konec in ko člani, ki so se prej prištevali med Mar- tinovee, pristopajo v CIO uni¬ jo. Tako tudi v Detroitu pri¬ stopajo nekdanji Martinovi člani nazaj v unijo, pripravlje¬ ni združeno se boriti za svoj obstanek. HITLER SE ZANI¬ MA Z A AME RIKO “Dve bombe zamorejo smrt¬ no zadeti ameriški imperi- jalizem” Nemški imperijalisti so pri¬ šli do zaključka, da jim je z zmago njihovega generala Franka v Španiji, odprta pot v latinsko Ameriko. Sklicujejo že posebne konference za raz¬ pravljanje vprašanja poveča¬ nja nemškega vpliva v Ameri¬ ki. V časopisju razlagajo, da jim je na poti pravzaprav le še imperijalizem Združenih držav. Kako se znebiti Ameri¬ čanov, je za naciste veliko v- prašanje, na katero pa so na¬ šli sledeči odgovor, ki je bil Rudarska nesreča v Va. V rudnikih St. Charles, Va. se je ponesrečilo 30 rudarjev, ki so zgubili življenje, ko «e je utrgala vrv na dvigalu. Točno število mrtvih in ponesrečenih ni znano. objavljen v Goeringovem listu “Essener National Zeitung”: “Dve bombi na Culebra pe¬ čine zadostujejo, da postane v desetih minutah ves prekop neuporaben. Culebra pečine so torej najobčutljivejša točka ameriškega imperijalizma.” Ali niso nemške zrakoplov- ne družbe, ki se zanimajo za zračen promet in ki ustanav¬ ljajo svoje zračne proge baš čez Culebra Cut, določene za¬ to, da v danem trenutku od¬ vržejo ti dve bombi? UTRDITEV IN RAZŠIRJANJE “NAPREJA” pomeni okrepitev ideje sloge in skupnosti med sloven¬ skimi delavci. SLOŽNI IN ZDRUŽENI, pa bomo mogli odgnati naskakujoči fašizem in si zago¬ toviti kruh, mir in svobodo. WPA na svetovn i razstavi “Zgradba prestavlja zgodovino ameriških brezposelnih in kaže, kaj so brezposelni dali Ameriki.” “Razstava je ogledalo bogastva, ki ga je vstvarila sposobnost in umetnost ameriških brezposelnih.” Gornje besede so vklesane v zgradbi, ki je dokument na¬ ših težkih dni in monument delu, ki ga v procvit Združe¬ nih držav vršijo milijoni brez¬ poselnih. časopisje molči in zamolču¬ je to zgradbo, o kateri je jav¬ nost zvedela šele iz napadov reakcij onarnega časopisja in iz jurišanja senatorja Wood- ruma, ki bi najraje videli, da ostane za vedno prikrito, kako ogromno delo so izvršili mili¬ joni brezposelnih, kako velike usluge državi in ljudstvu je storila akcija WPA. Sovraž¬ niki WPA vidijo samo izdat¬ ke, ne pa človeških življenj, ki se potom WPA vzdržujejo. Sovražniki WPA govorijo sa¬ mo o “lenuhih” pri WPA, za¬ krivajo pa velikanske rezulta¬ te tega velikega dela. Skromna, a sijajno organizi¬ rana rastava WPA bo marsi¬ komu odprla oči in razum. Milijoni, od časopisja zavede¬ ni, bodo v bodoče 5 z drugimi pogledi zasledovali bitko, ki se vrši med prijatelji in sov¬ ražniki WPA po državah USA. Ogromne številke: “2,600,- 000”, označujejo število pri WPA zaposlenih. Iz nadaljnih številk je razvidno, da je od vsakih 21 pri WPA zaposle¬ nih delovnih sil, 12 navadnih delavcev, 6 izučenih in 3 iz grupe svobodnih poklicev, (zdravniki, učitelji, umetniki, pisatelji, itd.) V posameznih oddelkih pa je izloženo, kaj so WPA de¬ lavci s svojini delom doprine¬ sli, da je Amerika lepša, bolj¬ ša in prijetnejša. Zdravstvo: Zgradili so 101 novo bolnišnico, 1460 bolnišnic so popravili in izboljšali, 4,- 000,000 delavskih stanovanj so obiskale zdravniške postrežni- ce in vzgojiteljice WPA, 6,- 000,000 otrok in odrastlih so preiskali zdravniki WPA in 2,500,000 ljudi je bilo zdrav¬ niško oskrbovanih od WPA. Na južnem predelu države, kjer živi 15,000,000 prebival¬ cev, je WPA z izsuševanjem in z drugimi deli istrebila najhuj¬ ša gnezda malarije. Milijarde je prihanilo državi samo delo zdravstvene sekcije WPA. 139,000,000 oblek za dru¬ žine, ki nimajo sredstev, je naredila in razdelila brez¬ plačno oblačilna sekcija WPA. Razvoju letalstva je pomagala z izgraditvijo hangarjev, s polaganjem 400 milj dohodnih cest in z postav¬ ljanjem 10,000 signalov za le¬ talski pjromet. Gradnja poslopij: WPA je zgradila na novo 17,562 novih javnih poslopij, popravila je 46,318 javnih zgradb in izvr¬ šila 1,663 dozidkov. Cest in potov je WPA do¬ gradila 260,000 milj, mostov je postavila na novo 29,000, popravila pa 23 , 000 . Vodovodov je na novo zgra¬ dila WPA 170, vodnih sesalk postavila 500 in položila skup¬ no nad 19,000 milj vodovodnih cevi. Mestnih cest je zgradila 30,- 000 milj, trotoarjev pa 11,- 000 milj. V pomoč šolstvu so WPA delavci, umetniki in učitelji napravili 5,000,000 komadov raznih učnih pripomočkov, kot modelov, predmetov za prou- čavanje živalstva, rastlinstva, rudnin, narodoslovja, itd. Knjižnic je WPA vsposta- vila 8000 in obnovila je veza¬ vo 20,000,000 knjig, 1,100 po¬ tujočih knjižnic obiskuje od¬ daljene naselbine in prinaša mladini in starim duševno hra¬ no. Za slepce je WPA izdelala 2,000,000 strani čtiva. Številni spomeniki, izdelani od WPA umetnikov, delo pi¬ sateljev, gledaliških umetni¬ kov, slikarjev in drugih brez¬ poselnih intelektualcev, ki se ne more oceniti niti s številka¬ mi niti z dolarji, je zbrano in izkazano na razstavi, med pi¬ smenimi priznanji 8,000 občin¬ skih uradov in drugih institu¬ cij, ki sfe zahvaljujejo “lenu¬ hom” pri WPA. WPA delo je dalo ljudstvu, in državi mnogokratno vred¬ nost tega, kar so prejeli izpla¬ čanega WPA delavci. WPA razstava je eno samo veliko priznanje brezposelnim, ki so s svojimi žrtvami, pri neza¬ dostnih plačah, v vseh ozirih obogateli deželo. FATHER COX OB¬ SODIL COUGHU- NA KOT FAŠISTA Katoliški duhovnik Cox je javno nastopil proti Coughlinofi fašistični agitaciji. Protižidovsko gonjo Cou- ghlina je obsodil kot nekatoliško in podčrtal je dejstvo, da se Coughlin poslužuje potvorjenih in lažnjivih dokumentov in navedb, katere mu dobavljajo fašistične centrale. Ome¬ njal je dejstvo, da Coughlinova a- gitacija škoduje najbolj katoličanom in cerkvi, ki bo trpela posledice Coughlinove gonje, kakor je trpela vsled njegove škodljive propagande pred zadnjimi predsedniškimi volit¬ vami. Cox je. indirektno ali jasno pozval cerkvene predstojnike Cou- ghlina, da podvzamejo potrebne ko¬ rake proti temu Hitlerjevemu agen¬ tu v duhovniški obleki. ROOSEVELT PONOVIL ZAHTEVO ZA SPORA¬ ZUM DELAVSTVA Predsednik Roosevelt je spet izrazil upanje in željo, da pri¬ de med ADF in CIO do spo¬ razuma. Do danes še-ni.bil ob¬ veščen o vzrokih, ki so preki¬ nili pogajanja, katera so se ob- ska zakonodaja je v nevarno¬ sti, bližajo se predsedniške vo¬ litve, ko bo delavstvo moralo odločiti, ali bodo v kongresu zastopani od delasvtu naklo¬ njenih mož, ali pa bodo prišli v kongres še večji reakcionar¬ ji- 900 židovskih beguncev iz Nemčije vzamejo evropske države 900 Židov beguncev, kate¬ rim je Kuba odrekla dovolje¬ nje izkrcanja in ki so bili na povratku v Nemčijo, bodo pre¬ vzele Anglija, Francija, Bel¬ gija in Holandija. Do tega sklepa pa so v Evropi prišli še¬ le potem, ko so ameriške ži¬ dovske organizacije položile ček za $500,000, s katerimi se bodo krili stroški vzdrževanje beguncev v omenjenih deželah. novila na njegovo zeljo 7. mar- WPA 1 ca. Sporazum med delavstvom 202 je danes zelo potreben. Delav- SREDA, 21. 3pyjj.fr NAPREJ Slovenian Weekly Anti-fascist Labor Paper In U. S. and Canada. Publlshed Weekly by “NAPREJ” Publishing Company. 1916 East Street, N. S. Pittsburgh, Pa. Entered as second-class matter, Sept 17, 1936, at Post Office at Pittsburgh, Pa.. Act of March 3, 1879. NAPREJ tednik slovenskih proti-fašističnih delavcev v Ameriki in Kanadi. — IZHAJA VSAKO SREDO — Naročnina za celo leto $2.50; za 9 mesecev $2.00; za 7 mesecev $1.50; za 6 mesecev $1.35 in za 3 mesece $075. Dopisi in oglasi morajo biti v uradu najpozneje v ponedeljek zjutraj. Dopisov brez podpisa ne vpoštevamo. Vse pošiljatve naslovite na: “NAPREJ”, 1916 EAST ST., N. S. PITTSBURGH, PA. Phone: FAirfax 1442 ZA IZVAJANJE SKLEPOV III. KONFERENCE Obnavljanje naročnin, oglasi, prireditve. POLOŽAJ SLOVENCEV V KANADI (Iz poročila s. G. Malešiča za III. konferenco) Približno okrog tritisoč naših slo¬ venskih iseljencev živi v Kanadi. Večinoma so se naselili po vojni, t. j. v dobi, ko je Kanada začela v veli¬ kem obsegu graditi železniške pro¬ ge, industrijska in rudniška področ¬ ja. V tej dobi so prihajali Sloven¬ ci v to obširno zemljo na razna de¬ la. Od 1929 leta, ko je gospodarska kriza zrahljala stebre gospodarskega sistema v raznih drugih industrij¬ skih centrih, je potreba pognala na¬ še delavce v rudnike. Danes so naši slovenski izseljenci s zelo majhno izjemo vposleni v rudnikih nikla, zlata, bakra itd. Zelo žalostno sliko vohunskega na- silstva imamo v Sudbury, Ontario. Tam se je delavcu težko sestati na ulici z drugim delavcem, brez čj,a bi pri tem ne bil zasledovan, zatem pa obtožen, ker pripada uniji, da pripada komunistični stranki ali ka¬ ki drugi kulturni napredni organi¬ zaciji. V tej vohunski mreži so vpo¬ sleni ’ vohuni različnih narodnosti. Med drugimi važnimi sklepi naše III. konference je sklep o povečanju lista na šest strani, ki naj se izvede do Novega le¬ ta. 1 Povečanje in poboljšanje lista pa ni odvisno samo od skle¬ pa, temveč predvsem od pravočasne izvršitve vseh predpogo¬ jev, ki so potrebni za povečanje. Od vsakega posameznika, od vsakega odbora in vsake naselbine je sedaj odvisno, v kolikor bomo v odrejenem roku izvršili kar smo si naložili, kar smo obljubili izvršiti. Eden prvih predpogojev, ki je omenjen v sklepu o pove¬ čanju je ta, da moramo vzdržati do jesenske kampanje brez pogrezanja v kake dolgove, tako da bomo na koncu kampa¬ nje imeli skromno rezervo, brez katere bi bilo skoraj nemogo¬ če izvesti povečanja. To lahko dosežemo, če v najkrajšem času obnovimo po vseh naselbinah zaostale naročnine, če bo v vseh večjih nasel¬ binah vsaj po ena dobra prireditev in če zagotovimo listu vsaj nekaj oglasov iz večjih naselbin. Najtežjo periodo je imel “Naprej” v času, ko je izhajal v mali obliki in samo vsakih štirinajst dni enkrat. Velik skok naprej, veliko oživljenje je nastalo, ko se je pred točno dvemi leti povečala oblika lista na sedanji format. S živejšim delom in s povečanim požrtvovanjem smo po štirih mesecih zamogli na oktoberski konferenci 1937 skleniti tedensko izdajanje. S tedenskim “Naprejem” smo vzdržali, kljub veliki krizi, ki je ravno v tem času nastala in ki nam je onemogočila namera¬ vano povečanje že tekom 1938 leta. Še lažje in uspešnejše bomo mogli mobilizirati nove sile sedaj, ko smo na tem, da storimo nadaljni velik korak naprej. Kakor je v preteklosti vse zaviselo od čitateljev in prijateljev “Napreja” po naselbinah, tako je tudi v tem momentu na njih ležeče, da izvršimo s skupnimi močmi, kar vsi želimo in kar je prepotrebno v današnjem času. Obnovite naročnino, organizirajte piknik, zabavo, večerin- ko, poskrbite za oglase, da bomo mogli izvršiti kar smo skle¬ nili. Glavne naselbine so: Sudbury, Ont. z okolico, (približno 500 Slo¬ vencev, zatem Timmins z okolico, s približno enakim številom, Kirkland Lake z manjšimi naselbinami jih i- ma tudi okrog 500. Manjše naselbi¬ ne so v Noranda, Val Dor in dru¬ gih rudnikih v Quebeški provinci in pa v Windsorju, okrog Hamiltona, Toronta, Montreala, Port Arthurja, Nanaimo BC. in Vancouvera BC. Razmere in drugo Delovne razmere v splošnem so tež¬ ke, posebno pa v rudarskem področ¬ ju. Zaslužek se kreče povprečno iz¬ med 4—5 dolarji. Delovni čas je različen, a ne v prid delavcev. Var¬ nostni pogoji so zelo pičli. Lahko re¬ čem, da jih ni, kajti v zadnjih letih se je število nesreč v rudnikih po¬ množilo v velikem obsegu, posebno v Severnem Ontariju. Drugo javno delovanje naših de¬ lavcev bilo je v zadnjih letih v pod¬ pornih organizacijah, namreč v društvih, ki imajo glavno upravo v Združenih državah. Eni so pripadali temu, drugi drugemu društvu. Naj¬ bolj je bila proširjena SNPJ, ki je imela 20 svojih društev v Kanadi. Totia ta društva so skoraj zaspala. Še ta društva, ki še do današnjega dne vkljub težkim razmeram obsta¬ jajo, protestirajo na glavno upravo radi izrednih asesmentov. Sklep za kritje v bolniški podpori, ki je bil na zadnji konvenciji sprejet ni brat¬ ski in škodi edino SNPJ. Kanadski člani morajo v slučaju primanjklja¬ ja sami svojo razliko nadoplačati s izrednim asesmentom, brez da ima¬ jo kako zastopstvo iz Kanade v gl. odboru. Zato in iz več drugih raz¬ logov, posebno pa vsled gospodarske krize, so društva eno ža drugim za¬ spala. V nekaterih naselbinah še ob¬ stoje maloštevilna društva, katera pa nimajo nobene privlačnosti za na¬ še izseljence. naših aktivistov po močjo dobrih v naselbinah. Obstoje velike možnosti, in njih bo treba izkoristiti v bližnji bodočnosti s zato potrebnim giba¬ njem in osredotočenjem v smerni¬ cah našega lista. Slovenska Progresivna Zveza Kirkland Lake, V Timminsu in naših slovenskih delav- kjer je bilo cev največ včlanjenih pri prejšnjem delavsko-kmečkem pokretu, smo 1936 sklenili ustanoviti Slovensko Progresivno Zvezo. Do danes mi ni¬ smo ta pokret razvili razen v Tim- Belež ke o tem in on e th T 1' srajco. Posojilo SDD je tZ Z avno razpravo in Bridge- poZZZ se je poslužil demokra¬ cije in objavil rezolucijo proti poso jilu Protest proti posojilu, ki je P mo«, »« “T”; Ijen. Colliimvoodska društva poslužila iste demokracije m spre¬ jela rezolucije za posojilo, e re lucije pa niso zagledale belega n v glasilu, ker urednik smatra, da je demokracija samo to kar njemu m njegovim interesom ugaja in prija. * * minsu. Smo pa na različne načine, v Kanado IZ UREDNIŠTVA: List je premajhen . . . Za drugič so ostale še tri rezolu¬ cije naše III. konference, članek F. Starmana o skupnem nastopanju, en dopis iz Clevelanda, dva iz Pennsigl- vanije, vse vesti iz Jugoslavije, čla¬ nek o prizadevanjih za sklicanje me¬ dnarodne konference delavskih or¬ ganizacij ter cela vrsta zanimivih in važnih krajših vesti. Še na šest stra¬ ni bi bilo težko spraviti ves mate¬ rija!, za katerega imamo samo 4 strani. Ker ni prostora, ni v današnji šte¬ vilki niti ene slike. Za razne doma¬ če novice, za zanimivosti in šale pa še nikoli nismo imeli dovolj pro¬ stora. Akcija za povečanje lista je nujna potreba, če hočemo, da bo list mogel zadostiti potrebam časa in željam čitateljev. ZAHVALA CLEVELAND- ČANOM! SENATOR DANDO OBSOJEN Workers Alliance protestira proti podpisu novega relifnega zakona, ki je ibil sprejet z nje¬ govim glasom Izvrševalni odbor lista “Na¬ prej” se tem potom najprisrč- nejše zahvaljuje pevskim zbo¬ rom “Slovan”, “Jadran” in “Sloga”, ki so s svojim lepim petjem pripomogli narediti naš piknik tako prijeten in za¬ baven, da bo ostal vsem poset- nikom in zunanjim delegatom in delegatinjam v trajnem spo¬ minu. Novi zakon, ki drastično o- mejuje relif za brezposelne de¬ lavce v Pennsylvaniji je bil sprejet z večino in pomočjo državnega senatorja Dando-ta, ki je bil izvoljen kot “New Dealer” v lanskih volitvah in ki je bil edini novo dealovec, ki je glasoval za ta zakon. Kmalu zatem pa je prišlo na dan, da je Dando zlorabljal WPA delavce v svojo lastno korist. Izkoristil je delavce, da so morali delati na njego¬ vem obširnem posestvu, na ka¬ terem so mu zgradili nov park, koterega bo sedaj rabil za iz¬ boljšanje njegove hotelske tr¬ govine. Vlada ga je za to toži¬ la pred sodnijo, ki ga je tudi obsodila kot zločinca, ki je iz¬ koriščal delavce in vlado. Ravno tako se želimo za¬ hvaliti vsem številnim poset- nikom in prijateljem lista, ki so organizirali tako lep spo¬ red in s tem dali dober vzgled svoje požrtvovalnosti za do¬ bro delavsko stvar. Prijatelji in prijateljice li¬ sta, ki so delali na pikniku in okrog naše tretje konference zaslužijo vse priznanje, ker so tako marljivo delali in pazili, da je bil vsak kar najboljše postrežen. Obenem se moramo zahva¬ liti družinam Lokar in Prezelj za lepe sveže cvetlice, ki so krasile konferenčno in jedil¬ no omizje, še enkrat vsem pri¬ srčna hvala. Iskreno se zahvaljujemo u- pravi S. D. Doma v Euclidu in prijateljskim izrazom njihove¬ ga predsednika Rottarja, ki je pozdravil zborovalce. Izvrševalni odbor “Napreja”. Te težke delovne in varnostne raz¬ mere lelavcev so zahtevale marsi¬ kaj, posebno pa dobro in pošteno de¬ lavsko unijo, da zaščiti interese ru¬ darskih delavcev. Kanadski rudni¬ ški delavci imajo svojo unijo Mine, Mili and Smelter Workers Unija, (priključena CIO), v kateri je pre¬ cej naših slovenskih delavcev, po¬ sebno v Timmins in Kirkland Lake. Marsikje pa vohunska mreža, ako ne popolnoma, vsaj delno onemo¬ goča delavcem, da bi pripadali u- niji ali kaki drugi napredni in pro¬ gresivni organizaciji. Celo čitatelji naprednih časopisov, pisanih v de¬ lavskem duhu, so izloženi preganja¬ nju. Medtem so pa začeli s ustanovit¬ vijo lokalnih društev v Kirkland Lake, ki se imenuje: Kanadsko Slo¬ vensko Podporno Društvo. Drugih organizacij, razen Slovenske Pro¬ gresivne Zveze v Timminsu in ne¬ kaj pevskih društev med našimi i- seljenci ni. Časopisje V Kanadi so naši iseljenci naro¬ čeni na sledeče časopise: Naprej, Glas Naroda, Prosveta, Enakoprav¬ nost in nekaj jih dobiva Ameriški Slovenec in druge katoliške revije. Največ naročnikov je imel Glas Na¬ roda, • v zaLijem času pa je število naročnikov Naprej že preseglo tudi njega. Upati je, da bo Naprej imel še boljšo postojanko v Kanadi, s po- posebno odkar prihaja Naprej, razvili naše delovanje, v ko¬ likor so nam sredstva in možnosti dopuščale. Manjka v glavnem finan¬ čnih sredstev, kakor tudi dobrih ak¬ tivistov v posameznih naselbinah, ki bi držali duh delotvornosti v sme¬ ri organizacije. Z eno besedo, orga¬ nizacijska stran je nekoliko zaosta¬ la, kar bo potrebno v bodočnosti po¬ praviti. Potrebno je ustanoviti od¬ seke SPZ, ne samo v Timminsu am¬ pak tudi v okolici in drugih nasel¬ binah. Mogoče bo treba ukreniti ne¬ kaj drugega za pričetek v nekaterih naselbinah, kjer razmere ne dopu¬ ščajo delovanja radi vohunstva in¬ dustrijskih magnatov. Vse to nas ne sme ovirati, da bi ne ustanovili po¬ trebne veje SPZ, ki bi tvorile živ- ljensko žilo gibanja in posebno pa lista Naprej. Mogoče bo potrebno ustanoviti odseke Slovenske Knjižnice. Naši delavci radi čitajo romane, uganke, šale in drugo bolj za kratek čas pi¬ sano čtivo. Takih knjig se dobi. Do¬ bi se tudi dobrih podučnih, znan¬ stvenih knjig itd. Na podlagi dobre knjižnice se lahko prirejajo tudi pre¬ davanja in razne prosvetne razprave in poduk v občem. Pri tem ni treba pozabiti dejstva, da je za vsako stvar prireditev, predavanje itd. potrebna dobro pripravljena podlaga. To po¬ meni, da moramo dobro proučevati ne samo obseg ene naselbine, am pak tudi srce naselbine, naklonje nost pri, delavcih itd. Ne s prazno in zastarelo besedo, temveč bolj in bolj z besedo, ki je lahko razumljiva. (Konec prihodnjič) Araguistan je nova zvezda, odkar so akcije prevaranta Krivitzkega ta¬ ko globoko padle. Kakor pa v Chi- cagi niso povedali, da je Krivitzki pravljena na večje spomladi. Rečeno poseben nemški zastop nik re na razgovor v Mosk Vo °'\ 3e bilo P°" ročam, da je tukaj težko delati za koristne svrhe, ker so majne spe zaprte. Med stavko smo lepo skebali, sedaj pa počivamo. Zato se pa mo ramo zahvaliti VVilliam Greenu, tem bom poročal kaj več drugič. F. M. HAGUE KRŠI SODNIJSKI ODLOK ' Fašistični župan Haguc poskusa prepovedati CIO shode v Jersey C ity potom novega zakona, da bi na¬ domestil pred kratkim razveljavljen zakon, ki omejuje civilne svobod- ščine. rju. kličem na veselo svidenje na 25. junija v Timmins-Schuma- ckerju. Našemu delavskemu listu “Naprej” pa želim še veliko novih naročnikov. Ivan Lavrich. IZ J0HNST0WNA Koncert se odpre s pozdrav¬ nim govorom in z našo sloven¬ sko himno “Naprej!” Temu bodo sledile razne točke, me¬ šani zbor, raznovrstni kupleti, moški zbor, ženski zbor in zo¬ pet mešani zbor itd., kar bo brezdvoma ugajalo vsem pri¬ sotnim. Pričetek koncerta ob 8 uri zvečer. Po koncertu se pa prikaže še eno dejansko-ša- loigl’0 “Carlijeva ženitev”. Pri našem “Triglavu” imamo nekaj članic, ki še niso bile nikjer izven naše naselbine. Tem s tem izletom dana prili¬ ka, da se spoznajo z našim Timminškimi Slovenci. Naši tam živeči prijatelji in znanci Vire, Krivec, Smrke, Vrabč, Benčina, Louis Hrib (Sablja), Košmrlj, in drugi poznani ro¬ jaki nam bodo gotovo šli na roke, da bode temvečja udele¬ žba. 'škoda, ker ne bo zraven Slaka in njegove soproge, ki sta v Združenih državah. Za¬ to že sedaj pozdravljam vse ■jgtale znance in prijatelje in Johnstovon, Pa. — Zelo nam je žal, da ni nihče mogel na konferenco. Štiri dni smo delali od 1. aprila, so¬ cial seeurity je potekla, nismo si mogli pomagati. Pa smo z vami sto odstotno. Da ne bodete mislili, da je res, bar so trdili v “Proletarcu”, prila¬ gam poverilnico od našega lokala UMW, s katero sva s'George Hum- pheryjem bila opolnomočena zasto¬ pati unijo V Harrisburgu. Kakor vse ostalo, je bilo tudi pisanje “Pro¬ letarca” o zastopništvu v Harris¬ burgu neresnično. Zaitz je bil na razstavi. Rad bi ve¬ del, kako se je počutil v sovjetskem pavilijonu, kjer je lahko z rokami otipal dokaze, da je bilo njegovo dvajsetletno pisarenje napačno. Morda bo rekel, da je pisanje bilo pravilno in da so dokazi napačni? J. Planton. Cleveland, Ohio. — Letos bodo spet volitve v našem me¬ stu. To se pravi, dali nam bo¬ do priliko, da s glasovnicami odločujemo, kako naj se go¬ spodari in vlada v našem de¬ lavskem mestu. Glasovali bomo oi našem kruhu in kakor bomo postiljali, tako bomo spali. Od¬ ločali bomo, ali naj davke pla¬ čujemo mi najbpdnejši ali naj jih plačajo oni, ki imajo vse¬ ga dovolj in preveč. Odločali bomo, kdo naj vodi občino, če bomo znali izbrati prave mo¬ že, ki niso izdali ljudskega za¬ upanja, katerim ni najglavnej- še oseben interes, bomo morda le popravili marsikaj, kar nas vsa leta peče in teži. Kandidatov bo dosti in ob¬ ljub še več. Osel gre enkrat na led, mi smo šli že večkrat. Ali bomo šli tudi letos? O New-Yorškem LaGuardiji slišimo dosti dobrega, posebno odkar je na krmilu s pomočjo delavskih volilcev. Tudi v Cle¬ velandu bo drugače, če posta¬ vimo moža delavskega zaupa¬ nja. LNPL je organizacija, ki zasluži zaupanje in ki v svo¬ jem okrilju zbira delavske li¬ nijske in druge sile za nastop pri volitvah. Hodimo na seje in shode L.N. P. L. da bomo vedeli kaj in kako postopati. 25. junija bo spet pomem¬ ben dan za Slovence v Cleve¬ landu. Na zapadni strani bodo otvorili Slovenski Narodni Dom in pri slavnosti bodo so¬ delovala mnoga naša društva in organizacije. Naj procvita in napreduje v vseh ozirih zbirališče Sloven¬ cev na zapadni strani našega mesta! F. O TEM IN ONEM IZ WINDSORJA I v Windsor, Ont. — Vroče je! S to besedo se je marsikdo za¬ letel ob srečanju na trotoarju ob pričetku meseca , junija. Težak soparni zrak je priti¬ skal na toplomer, da je kazal nad 90 stopinj, tako' da je mnoge prisilil razgaliti ovrat¬ nik in kravato — češ — hu¬ dič, ali je vroče! Na verandah so tudi tarnali in želeli, da bi kaj kmalu dež polil soparni cementni tlak na ulici. Poseb¬ no prizadeti so bili delavci pri vročih pečeh v topilnici žele¬ za. Eden mojih starih znan¬ cev mi je pripomnil: “danes sem pa res mislil, da bom crk¬ nil ob tisti razbeljeni peči. Ko¬ maj sem prestal, da je poteg¬ nil signal za domov.” V gneči med radovedno množico ob priliki obiska kra¬ ljevskega para je nastalo tu in tam razburjenje, ko je težak zrak spravil v omedlevico e- nega ali pa drugega. Danes, teden dni potem pa je nastopi¬ la vremenska sprememba, da je treba proti večeru zapreti vrata in okna in poiskati zim¬ sko pokrivalo. Ti presneta temperatura, ki je tako drzo- vita, da zahteva — protiakcijo. Poleg prirodnih sprememb imamo tudi življenske, delov¬ ne, socijalne, politične itd. Ta¬ ko je nekaj teh tudi v našem starem Windsorju. Izleti v Detroitu Detroit, Mich. — Michigan¬ sko okrožje IWO prirejuje ve¬ lik izlet v nedeljo 25. junija v “Libertjr Čamp”, 12th Mile Rd. in Halsted Rd. Pri izletu sodelujejo vse narodnosti in njihova društva IWO, zato pozivamo vse naše slovanske prijatelje, da se vdeležijo v največjem številu in se zaba¬ vajo med prijatelji in znanci. Za prvovrstno postrežbo pa bo skrbel ODBOR. Skupni izlet Hrvatov in Srbov V šestih tedni, 7 milijonov posetiteljev Svetovno razstavo si je tekom pr¬ vih šestih tednov ogledalo že nad 7 milijonov posetiteljev. Gd posame¬ znih pavilijonov beleži največ po- seta sovjetski pavilijon. — Pri ljubljanskem tramvaju ima vladna strokovna organizacija 180 članov. Pri volitvah obratnih zaup¬ nikov pa je dobila ta organizacija samo 28 glasov. Volitve so bile se¬ veda tajne. Detroit, Mich. — V nedeljo dne 2. julija priredijo hrvaški in srbski odseki IWO svoj skupni izlet na Horvatovo far¬ mo, W. Warren in Gully Rd. Pričetek zgodaj zjutraj. Igral bo tamburaški zbor “Bodoč¬ nost”. Pečen janček in vse k dobri zabavi potrebno bo pri¬ pravljeno. Hrvatova farma je vsem Slo¬ vencem dobro znana in vsi se bomo prav domače zabavali v veseli družbi. Pripravljalni odbor. Kot znano, je -tukaj največ avtomobilske industrije. Smo namreč sosedi Detroita. Glav¬ ni stan nekaterih podjetij je v Detroitu in zalaga Windsor s posameznimi deli k popolnitvi avtomobilskih potrebščin. Za¬ služek delavcev je različen. V nekih ozirih po izurjenosti, splošno pa po industrijskih re¬ gulacijah. Največja spremem¬ ba je nastala od časa, ko je bi¬ la tudi tukaj stavka potom ka¬ tere so morali zvišati zaslužek iz 35—45c na uro na 50-65c na uro. Ker je bila stavka u- spešna imamo sedaj svojo uni¬ jo. Toda obrat v tovarnah je še dosti slab. Neki delajo po dva do tri dni v tednu. Med srečne se štejejo oni, ki delajo pet dni v tednu. lavsko dvorano, za pripadnost v unijo in delavsko agitacijo. Na zadnji seji mestne upra¬ ve je odbornik R. Moris, ki je bil izvoljen na delavski listi, predložil osnutek zakona za unijsko gibanje, ki je bil ne¬ davno sprejet v federalni vla¬ di. Po kratki debati v mestni zbornici je bila razprava od¬ ložena za prihodnjo sejo. Ako bo predlog sprejet na prihod¬ nji seji, bo to za delavce v Windsorju velika zakonska zaslomba proti zalezovanju in vohunstvu in proti odslovitvam delavca, ako spada v unijo. To bo tudi vzgled vsem ostalim in¬ dustrijskim mestom v Kanadi, da se delavci enotno borijo za uresničitev tega načrta v vsa¬ kem mestu. To pa potrebuje moralne in organizirane pod¬ pore od strani delovnega ljud¬ stva, ki bo tudi imelo velike koristi od tega. Največ pritožb pa je radi razdiralne vloge Homer Mar¬ tina, posebno pa proti njego¬ vemu vmešavanju v času stav¬ ke. Pritožbe so tudi proti vo¬ hunski raboti, katero še ved¬ no vodijo industrijski magnati s tem, da zasledujejo delavce v razgovorih, pri posetih v de- Mestna zbornica je sprejela resolucijo, da bo izvajala boj¬ kot agresorskih fašističnih de¬ žel, da ne bo kupovala fašisti¬ čnega blaga. Tega blaga se najde največ v 5 & lOc trgo¬ vinah. Ta bojkot vključuje tu¬ di japonsko svilo. Zato je ve¬ dno treba pogledati na vsak predmet, če nosi japonsko, nemško ali italijansko znam¬ ko, ga odložit^ v znajc hum^- nitarnega sočutja, Z bpjkotom. bomo pomagali streti japon¬ ski imperijalizem in pomagati ubog|emu kitajskemu narodu, da se svobodno razvija in na¬ preduje brez japonskega jar¬ ma, takisto bomo pomagali češkoslovaškemu narodu, da bo v doglednem času vrgel germanski jarem, kajti sve¬ tovno delavstvo, če je v vseli slučajih solidarno, lahko raz¬ bije jeklene oklepe. To je kar vsaj vsak lahko stori, brez da bi prelival svojo kri, kakor smo jo morali prelivati v Špa¬ niji in katera se še mora pre¬ livati v Kitajski. G. MatežiČ. Petletna mati Vlada republike Peru je vze¬ la v svojo zaščito in oskrbo' petletno deklico Lina Medina, ki je v petem letu svoje sta¬ rosti povila zdravega dečka. Najmlajša mati na svetu je sa¬ mo 3 čevlje in 9 inčev visoka' in je pred porodom imela vse¬ ga skupaj 66 funtov teže. VELIKE PRIPRAVE ZA SLOVENSKI DAN V ZAPADNI PENNSVLVANIJI Složno in sporazumno delo rodi sadove !i Vsesokolski 'zlet v New Yorku 2. julija se vrši na telovadišču Randalls Island prvi Vsesokolski zlet v Ameriki, kateremu predseduje predsednik Edward Beneš. Sodeluje¬ jo češke, slovaške in ameriško-češke telovadne organizacije. Cilj teh or¬ ganizacij je, manifestirati pred A- merikanci, da so Čehi in Slovaki v Ameriki sposobni in pripravljeni or¬ ganizirati delo in boj za novo svobo¬ do svojega naroda v Evropi. — V Nemčiji je v šestih letih Hi¬ tlerjeve vladavine prenehalo izha¬ jati 6000 časopisov, revij, publika¬ cij. V nedeljo 18. junija sta govorila na radio tajnik odbora za Slovenski Dan Matt Spcler (SSP£ in SNPJ) in član publicijskega odbora Frank Kress (JSKJ in SNPJ) o pripravah in pomenu prvega Slovenskega Dne¬ va v Zapadni Fennsylvaniji, za ka¬ terega se vršijo pri vseh slovenskih društvih in organizacijah velike pri¬ prave. Ker je 8. julij dan vseh Slovencev brez razlike na strankarsko in ver¬ sko pripadnost, vlada po naselbinah tako zanimanje in pripravljanje, kot ga še ni bilo za nobeno drugo slič¬ no priliko. Vsako društvo in vsaka organizacija hoče biti čimbolj za¬ stopana. Iznajdjlive glave so na delu in iščejo najrazličnejših načinov, ka¬ ko na skupnem slovenskem dnevu najboljše predstaviti slovenski del a- meriške Pennsylvanije. Pesimisti pričakujejo 5,000, opti¬ misti nad 10,000 ljudi. Vprašanje transporta rešujejo po naselbinah na različne načine. Eni pridejo z po¬ sebnimi pouličnimi vozovi .drugi so si izbrali buse kot svoje prevozno sredstvo, tretji organizirajo kolone avtomobilov. Eni bodo vozila okra¬ sili na en, drugi na drugi način. Zelo razveseljivo je dejstvo, da i- ra mladina s svojo mladeniško raz- boritostjo važno vlogo pri pripravlja¬ nju Slovenskega dneva. Po nekoja je celo tako, da ima mladina še več smisla za celo prireditev kot stari, ki so pri tej priliki tudi oživeli. Odbor Slovenskega dne, sestavljeni od zastopnikov vseh v Pennsyivaniji poslujočih podpornih Jednot in dru¬ gih društev ima polne roke dela 2 organiziranjem. Tisoči in tisoči ro¬ jakov se bodo zbrali na skupni pri¬ reditvi 8. julija v West View Parku, da na skupni in složni manifestaciji pokažejo, da smo Slovenci tudi en in ne naj zadnji del pennsylvanskega prebivalstva, da smo Slovenci v ta¬ boru demokracije, socijalne pravice^ med nasprotniki fašizma, reakcije ia njihove gonje proti tujerodcem. ; V nedeljo 25. junija in 2. julija go¬ deta spet govorila po dva člana od¬ bora Slovenskega dne na radio in sicer na postaji WWSW ob pol dese¬ tih dopoldne. Poslušajte, da zveste še več, kako napreduje in raste velik Slovenski dan, prva skupna prire¬ ditev vseh slovenskih organizacij in dru8tev * J _ _ 4 UTTSI S TTI. KONFERENCE Windsor, Ont. — Konferen¬ ca v Clevelandu je za nami. Pred nami so sklepi, ki jih i- mamo za izvršiti. Dobro pa je radi bodočega našega delova¬ nja povedati par besed o kon¬ ferenci sami .ugotoviti dobre in slabe strani, da bomo pri¬ hodnjič sposobni izogniti se po¬ manjkljivosti in zagotoviti še večji uspeh. Rezolucije, ki bodo objavlja¬ ne v listu, govorijo za sebe in zato ne bom omenjal tega, o čemur smo razpravljali in ka¬ ko je debata tekla. Največja pomanjkljivost kon¬ ference je bila v tem, da ni bilo dovolj časa in da je ostala nedotaknjena cela vrsta zadev, ki so enemu in drugemu bila na srcu. Prihodnjič bo treba bolj preračunati čas, zagoto¬ viti več časa ali pa manj stvari dati na dnevni red. Nekaj stvarnega bo treba podvzeti, da se že med letom zbirajo in pripravljajo sred¬ stva, s katerim bo mogoče za¬ stopnikom iz naselbin priti na konferenco. Dosedanji način, da pride vsak na svoje stroške ni pravilen, ker izostajajo mno¬ gi radi pomanjkanja sredstev, ki bi mogli zelo mnogo koristi¬ ti pri razpravah in sklepanju. Na vsak način bo treba u- kreniti nek/aj tudi za dviganje političnega nivoja čitateljev. Posebno za naše vodilne ljudi bo treba organizirati kake šo¬ le, predavanja in slično, ker list sam vsega tega ne zmagu¬ je. Zelo se nam je vsem dopa- del piknik, na katerem sem vi¬ del, da Clevelandčani pridno delajo na pplju kulture. Pev¬ ska društva “Slovan”, “Sloga” in “Jadran” vsako posebej in vsa tri skupaj so peli nad vse imenitno. Imajo dobrega in sposobnega pevovodjo g. Na- glicha, ki je pevce zelo dobro izšolal. Nisem ravno premeh¬ kega srca, toda ko sem poslu¬ šal te pevce, me je nekaj dre¬ galo v srcu, v duši. Dom v Euclidu,‘kjer je bila konferenca, je povečan in po¬ pravljen. Poznam še domove v Collinwoodu in na St. Clair- ju in povedali so mi, da jih je še pet drugih. Vsi so na do¬ brem stališču in tudi v tem je treba čestitati Clevelandča- nom. Bolj slabo pa stojijo Cleve¬ landčani kar se političnega življenja tiče, posebno v de¬ lavskem političnem življenju. Pravijo, da je mnogo razlogov zato, zdi se mi pa, da je glav¬ ni razlog le ta, da ni složnosti in edinosti, da se vse preveč črno gledajo med seboj. Zato so množice brezbrižne, med tistimi posamezniki pa, ki so aktivni, so pa razne sorte pti¬ či, ki pojejo pesem zdražbe in prepira med delavci. Namesto, da bi se skupaj z združenimi močmi trudili poboljšati svoj položaj, jih je večina pasivnih, drugi pa se delijo na demokra¬ te, na republikance, socijali- ste, komuniste, katoličane in svobodomiselneže, na napred¬ njake in nazadnjake itd. Ce¬ lo tehnokrati so zastopani med clevelandskimi Slovenci in videl sem jih nekaj v njiho¬ vih uniformah tudi na pikniku. Če pa govoriš z ljudmi iz teh raznih grup, pa vidiš, da so vsi za delavske pravice, da so vsi proti fašizmu, da so za svo¬ bodo in kruh in skoraj vsi za socijalizem. “Zakaj pa ne ho¬ dite skupaj”, sem vprašal. “Mi bi, pa oni nočejo” so odgovar¬ jali eni in drugi. Vse to izvira iz politične ne¬ zrelosti in slabosti, pri nekate¬ rih iz špekulacije. To stanje je spravilo v pasivnost že mnogo dobrih delavskih borcev, ki so izgubili upanje, da bo kedaj boljše med nami. “Naprej” je prinesel spet malo oživljenja in upanja. Pol tisoča “Naprejevcev” v Cle¬ velandu lahko mnogo stori in bo tudi storilo, to sem prepri¬ čan. Posebno če se list preseli med nje. Joe Miketich. BELEŽKE 0 TEM IN ONEM (Nadaljevanje s 2. strani) se moglo uvesti komunističen dru¬ žabni red. Tekom III petletnega pla¬ na pa bodo tehnični in drugi gospo¬ darski pogoji začeli dosezati ono stopnjo, na kateri bo mogoče začeti praktično uvajati komunizem. Kaka je razlika med komunizmom in socijalizmom? V komunističnem družabnem redu, daje človek druž¬ bi delo po svojih sposobnostih, do¬ biva pa vse po svojih potrebah. Raz¬ like v zaslužku bodo začele igrati manjo vlogo in polagoma odpadati, vsak človek, brez ozira na kvalifi¬ kacijo in množino produkcije, bo do¬ bil vse, kar potrebuje v neomejenem obsegu. G. Trunk iz vsega srca želi, da bi komunistično drevo ne zrastlo do neba. To se pravi z drugimi bese¬ dami, da ne želi, da bi človeštvo tu¬ di na nesovjetskih petih šestinah sveta doseglo stopnjo, na kateri bi ‘ bilo za vsakega člana človeške . DRUŽBA PRASKUPNOSTI J. SMELNIK (Nadaljevanje) Z nastankom privatne last¬ nine so starešine, poglavarji itd. s svojim vplivom najlažje dosegli, da se je njihovo pre¬ moženje večalo mnogo bolj kot premoženje ostalih. Nekdaj jim je rod zaupal mnogo skup¬ ne stvari, katere naj bi uprav¬ ljali in nadzorovali n. pr. sku¬ pno zemljo, plen, vodne izvire (važne v brezvodnih krajih) itd. Vse te stvari so si starešine polagoma prisvojili ali pa za¬ htevali odškodnino za upora¬ bo. Tako se je smisel za za¬ sebno lastnino razvil redno najprej in najbolj pripadajo¬ čih, medtem ko je med širše plasti počasneje prodiral. S tem pa, da so se starešinske rodbine gospodarsko jačale, s tem so se tudi politično. “Voj- ro, ki so jo vodili prej le v svr- ho maščevanja radi kršitve pravici in radi razširitve ozem¬ lja, ki je postalo premajhno, vodijo sedaj samo radi ropa; postala je stalna pridobitna panoga. Ne strme zaman pre¬ teči zidovi okoli novih utrjenih mest . . . Ravnotako pa je tudi v notranjosti. Roparske vojne večajo moč vrhovnih poveljni¬ kov in tudi nižjih voditeljev” .(E. 115). _ . Kot smo že rekli, preide “o- bičajna volitev naslednikov. . . posebno po uvedbi očetovske¬ ga prava v najprej tolerirano (trpno, brez odpora, pa tudi brez odobravanja sprejeto), potem zahtevano in končno u- zurpirano (s silo prilaščeno) dednost; položeni so temelji dednega kraljestva in dednega plemstva. Tako se organi ro- dovske ureditve polagoma iz¬ koreninijo iz ljudstva, iz rodu, iz bratstva, iz plemena in vsa rodovska ureditev se spremeni v svoje nasprotje: iz organiza¬ cije plemen v svrho svobodne ureditve svojih lastnih zadev nastane organizacija za ropa¬ nje in zatiranje sosedov in nje¬ ni organi se spremene temu primerno iz orodja ljudske vo¬ lje v samostojne organe go- spodstva in zatiranja ljudstva. To pa ne bi bilo nikoli mogoče, če ne bi pohlep po bogastvu ločil rodovskih sodrugov na bogate in revne, če ne bi “last¬ ninske razlike v okviru istega rodu spremenile enotnosti in¬ teresov v nasprotje med ro- dovskimi sodrugi.” Toda ne samo pri starešinah, pri večini nekdaj demokrati¬ čnega, svobodoljubnega in ča¬ stnega rodovskega prebival¬ stva je zasebna lastnina iz- SREDA, 21. JUNIJA ‘NAPREJ” JE RAZLIKA, LE MOLEK JE NOČE VIDETI Chisholm, Minn. — V Prosveti sem čitala razgovor med Molekom in Keržetom. Razgovor je zdaj Molek zaključil prav po babje. Molek je diktator pri Prosveti, vse mora biti tako kakor on reče, pa če je prav ali ne. Več dolgo pisari v Prosveti o demokraciji in diktaturi, ter meša s tem čitatelje. On sam pravi, da je danes demokracija le na papirju v Ameriki, ali on je tako dober, da bi tako demokracijo privoščil ruskim delavcem, ki imajo pravo demokra¬ cijo. Nadalje piše, da ima Rusija dikta¬ turo, katera se ne loči od Hitlerja in Mussolinija. V nemčiji je taka dik¬ tatura, da so nemški delavci prisi¬ ljeni delati 10 ur na dan težka dela, a pri znižanih plačah in za kapitali¬ ste, ruski delavci so pa medtem “le¬ nuhi”, ker delajo samo po 6 'in 7 ur pet dni v tednu, za sebe in pri vedno boljših pogojih. Prosveta pa piše, da hi razlike med Rusijo in Nemčijo. Molek straši Keržeta, če bi šel danes v Rusijo, bi se mu slabo godilo, in nadalje pravi, da kdor hoče ostati v Rusiji in delati, mora biti komunist in da je le komuni¬ stom tam dobro; cele noči da ple¬ šejo, (Prosveto lahko pokažem.) Molek trdi, da so komunisti razdi- rači, da vse razdirajo, kam pridejo. Sebe naj pogleda! Svetujem mu, da prečita svojo knjigo “Veliko mrav¬ ljišče”. Tam je odprto povedal, kako je pomagal razdirati socijalistično stranko v Chicagi. Bilo je v vojnčm času, ko so slovenski socijalisti za¬ vozili v Chicagi, ko so odobravali kapitalistično vojno. Med temi je bil tudi Molek. Molek večkrat vprašuje v Prosve¬ ti, zakaj so bili stari ruski boljševiki enkrat dobri, danes pa niso več? Se¬ be naj pogleda, ker z Molekom je ravo tako. Zakaj je bil Molek enkrat dober socijalist, a danes ni več? Na¬ dalje Molek pravi, da Kerže ne po¬ zna poglavitni klic Karla Marksa “Delavci vseh dežel, združite se”. Pa je Marks pozival vse delavce brez politične in druge razlike, ne pa samo delavce ene ali nobene vere. Marks ni imel tolike žlahte, da bi samo Marksiste klical v stranko in tudi Stalin nima toliko sorodnikov, da bi samo Stalinovci vladali Rusijo. Moleka pač boli, da socijalisti s svo¬ jo napačno politiko zapravljajo dr¬ žavo za državo, medtem ko komuni¬ sti trdno držijo svojo Rusijo. Thats ali! Neža. NESLOGA SE MAŠČUJE Poročilo Slovenca iz nemških koncentracijskih taborišč družbe zagotovljeno, zadovoljno, brezkrbno (kar se bolezni, starosti, nesreč tiče) in srečno življenje. To se pravi, da ne želi odprave onih vzrokov, ki povzročajo današnjo mi- zerijo, krivico, bedo, nekulturnost, vojno, barbarizem. Ko sem se peljal v Španijo, so me v Nemčiji zaprli radi ne popolnih dokumentov. Ho¬ teli so me izgnati nazaj v Ju¬ goslavijo. Proti temu sem od¬ ločno protestiral, zato so mi dali na izbiro: ali v Jugoslavi¬ jo, ali v koncentracijsko tabo¬ rišče. Izbral sem si taborišče. Zaprli so me v oklopen vagon, ter me kot leva v železni klet¬ ki, odpeljali v koncentracijsko taborišče Kislau. To je precej veliko posestvo na močvirnatem mestu, ki je bilo pred nastopom Hitlerja last nekega škofa. Posestvo je fašistična Nemčija kupila. Na¬ cizem je drago plačal več sla- borentabilnih veleposestev v močvirnatih krajih, da jih je izpremenil v letalska vojaška pristanišča in koncentracijska taborišča. Tako Hitler “rešu¬ je” agrarno reformo. Mnogi kmetje, ki so se ograrne refor¬ me najbolj veselili, imajo še danes priliko, da v koncentra¬ cijskem taborišču premišljuje¬ jo o dobrotah fašizma in na¬ cizma. V velikem poslopju, kjer je stanovala nekdanja škofova u- prava, je bila žandarmerijska kasarna. A v nekdanjih hle¬ vih in svinjakih je stanovalo in delalo okrog 500 nemških delavcev in kmetov, ki so bili obsojeni od policije na kon¬ centracijsko taborišče od 6 mesecev do nedoločenega ča¬ sa. To so bili delavci in kmet¬ je, ki so bili nacističnim funk¬ cijonar jem osebno nesimpatič¬ ni, ali sumljivi, da so politični nasprotniki nacizma. Velika večina od njih je bila obsojena na nedoločen čas. Neenotnost kmetov in delavcev pred na¬ stopom Hitlerja, se sedaj nad obema grovozito maščuje. Spalnic je bilo pet in sicer za vsakih sto ljudi ena soba. V vsaki spalnici je vso noč stal žandar s puško. Vsi smo se morali sleči do golega in svojo lagersko uniformo zložiti pred posteljo. To je bilo februarja in marca meseca, ko je v Nem¬ čiji najbolj mrzlo. V sobah ni bilo nikdar zakurjeno, niti ni bilo peči v sobi. Kljub temu smo bili pokriti le z tanko o- dejo. Ni čuda, da sem se noči bolj bal kot dneva. Komaj sem čakal jutra, da bi se z gibanjem mogel ogreti napol zmrznjene noge. Zjutraj smo dobivali kruh za cel dan in čaj brez slad¬ korja. Čaj je imel le ime čaj, sicer pa je bila to le topla vo¬ da, v kateri se je kuhalo robi¬ dovo listje, kruha je bilo le majhen košček. Nisi vedel, ali bi ga pojedel takoj zjutraj, a- li bi ga gledal do večera. Bil je temno sive barve, napravljen iz raznih nadomestkov moke in bolj podoben kosu tesno zbite zemlje kot pa kruhu. Ka¬ dar si ga jedel se ti je lepil v ustih in grlu tako, da si iz gubil vse simpatije do kruha vobče. Po zajtrku ob 6 smo odšli takoj na delo. Razdeljeni smo bili v več kategorij. Eni so de¬ lali krtače in metle, drugi ko¬ šare iz vrbja, tretji so sortira¬ li in čistili vrbove šibe, četrti so kopali v kamnolomu, peti so bili odrejeni za poljska dela — šesti so čupali suho tobakovo listje. K tem raznim katego¬ rijam si bil dodeljen po dol-i žini kazni, ki ti jo je bilo tre¬ ba odsedeti. Oni do šest me¬ secev so čopali tobak; k temu delu so dodelili tudi mene. Za kosilo smo dobili krom¬ pirjevo juho brez trunka masti ali mesa. Že od 1935 leta so po celi Nemčiji uvedene karte za kruh, za jajca, mast in meso. V taborišču se jajc, masti in mesa nikdar ne vidi. Edino vsak teden enkrat še dobijo za večerjo en slanik in enkrat na teden opoldne eno čebulo, ki naj bi krila količino vitaminov, ki so potrebni človeškemu or¬ ganizmu. H kosilu si prišel lačen in lačen si tudi odšel. Za večerjo so trije krom¬ pirji (v oblicah) in isti čaj kot zjutraj. Jasno, da krompirja nihče ne lupi, ker bi bilo pre¬ veliko razkošje, ki bi si ga mo¬ gel privoščiti pri tako pičli hrani. Lačen si odšel spat, kjer te je radi pomanjkanja masti in tudi krompirja zeblo dvakrat bolj, kot je bil stva¬ ren mraz. Način dela je bil priganja- ški. če te je fašistični stražnik videl, da ne delaš dovolj hitro in vestno, si dobil temnico, kjer se je dajala hrana samo vsake 4 dni enkrat (samo en obrok). To je vražja -kazen, če pomisliš, da dobiš na štiri dni samo 3 krompirje. Mlad Slovenec iz Maribora Se je peljal v Španijo pod va¬ gonom brzovlaka. Napol zmr¬ znjenega so ga v Nemčiji iz¬ vlekli izpod osovin. Pripeljali so ga v isto taborišče, kjer sem bil jaz. Dodeljen je bil polj- FIRST ANNUAL SLOVENE DAY IN WESTER|j PENNSYLVANIA As a member of the American Slovene Day Committee, I want to W arn you that before many days the throttles will be wide open for a minute trip to Pittsburgh s West smile-a- Suggestions have been made th American Slovene r,o„ a t Ten Thousand an attract ieu i nuusann or Slavs and their friends fro m p *bor e V sylvania and other nearby s t a t e most beautiful playground, West sponsored by the Fraternal, ^ View Park tor the biggest event I and Cultural orgamzations 0 f % ever held by any Nationalistic group ern Pennsylvania. organization namely the gieat American Slovene Day on July 8th. Every year various groups of the Slav origin throughout the United States observe, each in their own particular way, their purely national gatherings, picnics, outings, ete., ex- hibiting in a truly fitting and digni- fied manner their national ideals, eustoms, their mušic, songs and na¬ tional dress. The bill-boards seem covered dur- ing the Summer season with large and conspicuous signals announcing Croatian-Day, Slovak-Day, P olish- Day, Serbian-Day, in one or the other of amusement, parks through¬ out United States. Likewise we find similar events being observed by the Irish the Scotch, and the Italians along with many other nationalities, each of them tracing in this manner the background of their ancestry, re- calling to mind the old traditions, eustoms and folklore of their native land. It is expected that this ev en t naturally gain the support of 1 kr«. groups of our people, and it become inviting to Slavs and w Hj es. %!- as pecially our fellow country the Croatians residing i n p er)| vania, Ohio and West Virgi nia well. This year the Fraternal, Civi c Cultural organizations 0 f Pennsylvania have already complj^ plans for an American Slovene n ■*-% Vfe* 18 be. and to be held July 8th, at West Park, announcement of whieh ing carried in various papers radio programs located States area. The thought of * the T,i atl Arne. rican Slovene Day has been p] atl] really nej 1% su PPort, With for sometime. The idea, rits consideration and Every loyal American Slovene the cooperation of their friends fellow country-men should and W jjj help make this the greatest 0 f a ii affairs ever held by any Ameri ca# Slovene organization. F- J- Kress. vršila ogromne izpremembe: “Najnižji interesi — nizkotni pohlep, brutalno poželenje za uživanjem, umazana lakom - posesti — so uvajali novo, civilizirano razredno družbo najsramotnejša sredstva — tatvina, nasilje, zvijača, izdaj¬ stvo so izpodkopavali in upro- pastili staro brezrazredno ro- dovsko družbo” (E. 60). 8. Prva znanost: vera — Du¬ hovi — Morala. Prvotni ljudje, ki so morali vse svoje življenje iskati hra¬ no in loviti, pač niso imeli ča¬ sa za razmišljanje. Toda raz¬ voj produkcijskih sil, ki je na¬ pravil življenje lažje in ugod¬ nejše in povzročil nastanek starešine, ki je imel dovolj ča¬ sa za razmišljanje o raznih na¬ ravnih pojavih — saj mu ni bilo treba opravljati telesnega dela —, ta razvoj je imel za posledico tudi razvoj znanosti. Sprva so ljudje sprejemali naravo takšno, kakršna je pač bila in niso o njej razmišljali. Sčasoma pa so se začeli pojav¬ ljati vprašanja o vzrokih raz¬ nih naravnih pojavov: zakaj je n. pr. dež, grom, suša itd., ki so često povzročili lakoto in druge katastrofe v življenju narodov. Jasno je, da si tedaj niso znali teh pojavov tolmači¬ ti tako, kot nam jih razlaga današnja znanost. Tedaj so ljudje mislili: dež itd. je zato, ker tako hočejo duhovi — bo¬ govi, ki so nad njimi v nebesih. In da bi ti duhovi- ne povzro¬ čali preveč težav, so jih rodovi prosili po svojem starešini ali duhovniku, naj se jih usmilijo. Tako je nastalo prvo gledanje na svet, prvi svetovni nazor, ki mu pravimo vera ali religija. Kako so si ljudje razlagali razne prirodne pojave itd., nam lepo -kažejo Mojzesove in druge židovske knjige (za ka¬ tere je nastajala snov stoletja in tisočletja), ki so se začele pisati približno 1400 1. pr. Kr. in ki se imenujejo danes sveto pismo starega zakona. V teh knjigah so razložena prav za prav vsa vprašanja, s kateri¬ mi so se takrat bavili ljudje in s katerimi se bavimo še danes: vprašanje nastanka sveta, ras¬ tlin, drugih svetov (sonca, lu¬ ne), živali, človeka, vprašanje podrejenosti, nastanka raznih jezikov itd. Gotovo je vsem znano, ka¬ ko Mojzesove knjige na vsa ta vprašanja odgovarjajo: Svet, rastline, sonce, živali ter člove¬ ka je ustvaril Bog v 7 dneh. Sveto pismo (prva knjiga Moj¬ zesova, ki se imenuje Genesis, to je ustvarjenje) piše o tem sledeče: “V začetku je ustva¬ ril Bog nebesa in zemljo. In zemlja je bila pusta in prazna in tema je bila nad brezdni in Duh Božji je plaval nad voda¬ mi ... In reče Bog: Zbero se naj vode ... in prikaži se suši- na. In zgodilo se je tako . . . Še reče Bog: zemlja poženi travo, zelenjavo . . . In re.če Bog: Obilo naj rode vode gib¬ kih teles, stvari, živečih in pti¬ ce naj letijo nad zemljo . . . In reče Bog: Naredimo.člove¬ ka po svoji podobi . . . Tedaj upodobi Gospod Bog človeka iz prahu zemeljskega in vdah¬ ne v nosnice njegovi dih življe¬ nja in tako je postal človek živa duša ... In Gospod Bog pošlje trdno spanje Adamu (prvemu človeku), in zaspi; in vzame mu eno izmed reber njegovih ... In Bog vstvari iz tistega rebra, ki ga je vzel A- damu, ženo (Evo). Ker pa E- va Boga ni ubogala, ji je Bog rekel: “ . . . v bolečini boš ro¬ dila . . . in po možu tvojem bodi poželjenje tvoje, in on ti gospoduj” (3. pogl. 16. sta¬ vek). O nastanku jezikov go¬ vori sveto/pismo v zgodbi o zi¬ danju babilonskega stolpa itd., itd. Novejša odkritja so dokazala, da te misli o nastan¬ ku sveta itd. niso bile lastne samo Judom, temveč so jih poznali v več ali manj izpre- menjeni obliki vsi narodi te¬ danjega kulturnega področja: Egipčani, Babilonci itd. (Dalje prihodnjič) skemu delu in ker je bil spre¬ ten, se mu je iz njive posrečilo pobegniti. Vjeli so ga 30 km od Kislaua. Pripeljali so ga nazaj in ga kaznovali z mesec dni temnice. V tem mesecu je dobil jesti sedemkrat, kar je znašalo 21 krompirjev. Torej niti 3/4 krompirja na dan. To je najbolj sadističen način u- bijanja človeka, ki si ga more izmisliti le nacizem. Poleg tega upotrebljavajo pretepanje. Vsak žandar je i- mel poleg puške tudi pasjo pa¬ lico. Takoj te je kresnil po glavi, če si pri delu spregovo¬ ril s tovarišem na levi ali des¬ ni. Tudi v spalnici in med jed¬ jo se ni smelo govoriti. Razgo¬ vor je bil dovoljen samo po ve¬ čerji in še to samo tri četrt u- re. še posebno nam je bjl pre¬ povedan razgovor z Judi. Z njim nisi smel spregovoriti be¬ sede niti v dovoljenem času. V spalnici, jedilnici in delav¬ nici so bili Židje ograjeni z omarami, kar je dajalo vsem tem prostorom bedasto, smeš¬ no lice. Značilno je, da je hitlerizem hotel umetno napraviti razliko in sovraštvo med Judi in Nem¬ ci v taborišču, da bi s tem la¬ žje pritisnil k tlom ene in dru¬ ge. Kljub temu pa tu nisi videl najmanjšega sovraštva med Judi in Nemci. Enako so bili maltretiram, zato so bili enotni med seboj kot nikjer na svetu. Videl sem, kako je žandar udaril Juda s puškinim kopi¬ tom. Solza ni prišla v oči Ju¬ du, nego Nemcu, ki je stal po¬ leg mene. Nobena stvar v taborišču ni tako hitro padla v oči kot med¬ sebojno tovarištvo in harmo¬ nična enotnost vseh teh 500 ljudi. Tu so bili komunisti, so¬ cijalisti, eentrumaši (klerikal- c 9v Dok * er je pred Hitlerjem bil še čas, niso bili enotni. T 0 s® J e nad njimi strahovito ma¬ ščevalo. Sedaj so jim enotnost utolkli globoko v spomin. To je draga šola, od katere se la¬ hko sedaj naučijo delavci in kmetje v vseh ostalih deželah. Naj bodo enotni sedaj, ko je čas, da se jim enotnosti ne bo treba učiti šele v koncentracij¬ skih taboriščih. Mnogo je še zanimivih stva¬ ri, ki sem jih doživel v nem¬ škem taborišču. Zaenkrat naj zadostuje le ta slika iz življe¬ nja v Kislau, o katerem so mi jetnik! sami trdili, da je ena najboljših m najvljudnejših. Temu primerno si lahko vsak ustvari sliko, kako obupno mo- ra biti življenje v ostalih nem. ških taboriščih. Naj povem sa¬ mo še to, kako sem prišel na svobodo. Hitljerjevci ne trpijo, da bi tujci videli sliko nacizma v pravi luči. Najmanj pa taki tujci, za katere vedo, da gle¬ dajo objektivno in da znajo svoje gledanje podati tudi drugim. Že od prvega dne sera čutil, da sem v taborišču zelo nedobrodošel gost. Po treh mesecih me je uprava obvesti¬ la, da lahko odidem, če podpi¬ šem izjavo, da bom prekora¬ čil nemško mejo v 12 urah. Z ozirom na kratek rok in pre¬ cejšnjo razdaljo do francoske meje, je bila to nevarna mišo- lovka, kljub temu sem podpi¬ sal. Podpisati sem moral tpdi izjavo, da ne bom pripovedo¬ val, kar sem videl in da ne mi¬ slim iti v Španijo. Saj tudi ni¬ sem mislil, da se mi bo ta že¬ lja izpolnila. Tako se mi je posrečilo, da sem se izmuznil iz nemškega pekla, ter dospel v Španijo z 4 mesečno zamudo. Janez Radečan. JUGOSLOVAN OBSOJEN NA SMRT V BARCELONI Pred sodiščem v Barceloni je bil obsojen na smrt jugoslo¬ vanski arhitekt Cik, katerega so obdolžili, da je za časa i' e publikanske vlade zasledo' 3 špijone generala Franka, to se nahajali v zaledju repub kanske Španije. , / Cik je bil v Ameriki fo) 1933 prišel v Španijo, kjer J delal kot arhitekt. — Pri volitvah obratnih zaU ^_ kov po Sloveniji, ki so se s nitvijo vršile šele majnika ksistične strokovne organizacije so ® aI bile veliko večino. Krščanski sod' jalisti in narodni socijalisti so o žali svoje število zastopnikov,' ^ organizacije (Jugoraz), P a nlS ° bile niti 10% oddanih glaso'- DENTlSTkJ Čitatelji “Napreja” imajo popusta pri vsakem delu- Zlomljene plošče poP ra ' tekom 3 ur po nizki ceni- DR. M. RASN1<> 30 letna praktična ^ 6201 Penn Ave., East l' be Cor. Collins MO THREE STAR BOTTLING tvolit ramovrstnth p« , *•>** ■ 50 « ° kraiU ' Razpeževa, cJ vseh vrst piva. . _' LROA P ave. _ Phone: Oakmont 305 — VER<> nA ’ */ni •” tI C ’ 0 gl »v e h° J th’ 1 0*v rK S i° f ] v 2' r> vsei ° s - |,atU I-an pes °P re J poz dru žabn pačijo 5 poda t> e '0i i de0 proletar šističnitr itva, na : rnu, v avskeg' Use Rezana tvorimo. ško del« jih izvoj smatra, so naj te linijah i vseh sla dustrijsk ja živi j < Vb solidarni liki sila jev, nez podpora solidarn imamo i lic vzdi se v sili Ku športni bili in s< IH,.: slovensl lične vl< skem bc sebne p katerih »o pros- itvu širi »ju v u: fenih Pravo i; V I Polit: »»dem i» bolj »fenke ®tavc aiientj l 5 a * fee f, lom v, loosev iz %0, 2 ahte v hitiaiv »mer. Mo, j Vsli f' io Pi fetič, K ( °i4 V hiit S '»I, ‘h * 'K I.