Naša vas Naša nekdanja vas umira. Kdor jo je poznal pred desetletji in jo opazuje danes, bo z žalostjo v srcu potrdil to bridko resnico. Ni treba, da bi bil človek črnogled, a še bolj nespametna bi bila vloga ptiča noja. Resnici je treba pogledati naravnost v oči, preiskovati vzroke te izpremembe in iti brez odlaganja na delo. Gotovo ni nastopila ta izprememba samo pri nas, ampak je v vzročni zvezi s svetovnimi pojavi, ki so vrgli svoje valove tudi na naše kraje. Vse to mora zanimati zlasti nas učiteljc, ki moramo delovati med narodom. Delo v temi pa bi bilo popolnoma brezuspešno. Poznati moramo vse socialne, gospodarske in tudi duhovne spremembe, ki so se izvršile in se vrše še naprej v našem narodu. Pri nas je izšlo že nekaj del, ki raziskujejo te probleme za posamezne okoliše, nimamo pa še večjega dela, ki bi posegalo v tej zadevi dalje in globlje. Kaj takega ne bi zmogel posameznik, ampak le organizirana družba znanstvenikov s pomočjo dobro orientiranih sodelavcev, ki bi jim pripravljali material za posamezne kraje ali območja. Čuli smo že o nekih pripravah za tako delo in prav skrajni čas je? da se tudi prične. Marsikomu, ki ima opraviti z narodom, bi se odprle oči in ne bilo bi mu treba v popolni temi iskati često kažipotov do narodove duševnosti. Koliko razočaranja. krivih sodb in drugih neprilik bi bilo a tem odstranjenih. Seveda bi tudi tako delo ne bilo za vse primere nezmotljiv vodnik, temveč le pripomoček za nadaljnje študije, a v mnogih primerih pa vendarle vesten svetovalec. Razkroj naše vasi se je pričel že pred desetletji z nastopom liberalizma in klerikalizma. To je sicer moralo priti, vendar ni zapustil pri nas ne ta ne oni kakih večjih pozi-tivnih vrednot, ki bi bile vredne tolikih in takih žrtev, kot jih je zahtevala ta doba. Pri nas je šel ta boj do skrajnosti kot malokje drugje. Zelo nam je to škodovalo zlasti v začetku vojne in med vojno, ko se je državotvornost ocenjevala tudi po politični pripadnosti. Mnogi so v teh časih bili prav po nedolžnem preganjani, ker so politični nasprotniki kazali s prstom nanje, da jih je moralaopaziti tudi vojaška oblast in storiti svoje. Šele skrajna vojna stiska je izpametovala že zadnji hip nepomirljive na- sprotnike, ko je vsem tako rekoč že tekla voda v grlo. Žal, da je ta smisel za skupne narodne zadeve v novi državi tako hitro minula. Začel se je zopet oni stari, pri mnogih drugih narodih že preživeli boj, ki pa mnogokrat ni temeljil niti na svetovnem nazoru, kot se tako rado poudarja v opravičilo, ampak so bili v ozadju vsi drugi, največkrat goli materialni interesi. Svetovni nazor je bil le krinka. Vse te, rekli bi nenormalne razmere, so zadele tudi našo vas. Vaška skupnost je postala žrtev političnih hujskačev te i,n one baže, ki navadno niso imeli niti kakega trdnega in določnega svetovnega nazora, izvzemši duhovščino, pač pa za svoj nezmotljivi evangelij kak zmašen politični program. Tako je nastala kasta vaških mogotcev te in one stranke, ki je zaradi svoje materialne nadvlade zagospodovala tudi duhovno nad goispodarsko šibkejšo množico. Tip takih mogočnjakov je bil vaški gostilničar, trgovec, boljši obrtnik, dostikrat tudi bivši Amerikanec, ki je prinesel od tam čisto samosvoje ideje in sta mu bila duhovnik ali učitelj manjvredni bitji, saj nista pogledala izza domačega plota kot on. Z menjajočimi režimi so prihajali ti najbolj strupeni strankarji po vrsti na površje kot vaški oblastniki, župani, odborniki in podobno. Zal, da so imeli največkrat ravno taki ljudje odločilno besedo tudi pri šoli. Če je bil učitelj slučajno njih stranke, je še šlo, a tudi v tem primeru ne vedno. Ko je pa prišla druga stranka na površje, tedaj se je politično maščevanje preneslo tudi na čisto šolske zadeve. Tako se je zgodilo isredi Slovenije, da častiti odborniki niso hoteli napraviti pri šoli vodnjaka samo zaradi upravitelja, češ da jim je politično nasproten, dasiravno so priznavali njegovo vestnost pri pouku. Tako daleč seže slepa politična strast. — Seveda je oblast kljub temu ukazala napraviti vodnjak. Taki kričeči primeri uče, da k čisto narodnim ustanovam ne spadajo zagrizenci in demagogi ne te, ne one stranke. Naš pravi, preprosti kmet ni bil nikoli proti šoli. Proti so le oni, ki imajo oblast nad njim in svoje osebne interese. Kadar bodo ti iztrebljeni, tedaj zasijejo tudi šoli in pravemu narodu boljši časi. Lir.