Praktična slovensko-nemška gramatika. (Dalje.) Povračavni zaimki in povračavni časovniki. d) Povračavni zaimek sc nam ne služi samo za tretjo osebo, kakor v nemsčini, ampak tudi za pervo in drugo, kedar se namreč djanje na osebek povrača , od kterega je bilo izšlo. (Janež. Slov.). Pritneri ,,Gram." in ,,Tov." 1.1. str. 326. Kako pa to, da je tukaj razlagano oziravno zaime se, pa ne takrat, ko je bilo govorjeno od prisvojivncga zaimena svoj —a —e? Ravnokar govorili snio , da se v slovenskem terpivna podoba nareja s pomočjo povračavnega zaimka se; tukaj pa tedaj pride govorjenje od povračavnega zaimka se. ft) Povračavni časovniki so tisti, kteri povračavne zaimke zraven sebe imajo. Zakaj pa imajo povračavne zaimke zraven sebe ? Naznanjajo namreč kako povratno ali vzajemno djanje. Vsi prehajavni časovniki se niorejo rabiti kakor povračavni, kajti, ki se zamore prenesti na drugo osebo ali reč, prenesti se more tudi na samega sebe, p.: Klobuk denem na glavo; pokrijem glavo = pokrijem se; — roke umivam, umivam se; — tolažim žalostnega, tolažim samega sebe; — hvalimo pridnega, delo mojslra livali; nikar se ne hvalite! Goli in razširjeni stavki. (Glej nGram." in nTov." 1. 1. str. 154.) Besede za se še nič ne ponienijo; le kedar jih primerno skupaj zložimo in zvežemo, povedo še le niisel. Kamnje na kupu še nima podobe; pridejo pa zidarji, kamnje skupaj zlože, zvežejo ga, poteni je še le poslopje. Če pa besede v misel zvežem, naredil sem pa stavek. Govorili sme dosihmal od vec verst stavkov in sicer a) od pripovedavnih stavkov, 6) od velivnih stavkov, c) od nikavnih stavkov, rf) od terdivno-prašavuih in nikavno-prašavnih stavkov. Glej tudi razlago v ^Tov." I. 1. str. 115. Dalje pravi ,,Gramatika": ,,Stavek, v kterem osebek ali povedek še z drugimi besedami natančneje določimo, se imenuje razširjeni". Preden se v daljno razpravo spusčam, moram naj poprcj omeniti, da je v tem poglavji (XXVII.) wGramatika" iz svojega tira prišla, bodi si, da se ji je nepotrebno zdelo ali saj od več zdclo, da bi tukaj nekoliko časa se zaderževala. Sicer se ,,Gramatika derži teh vodil, da a) prinaša vaje nemško-slovenske, 6) opombe, c) vaje slovensko-nemške; tukaj pa razun nekaj malo bornih zgledov ni vaj ne slovenskih, ne nemških. Vaje o golih stavkih povedane so bile res da poprej v I. predelku , vaje v razširjenih stavkih pa v II. predelku. Ali tukaj se mora v kratkem vse še enkrat v spomin poklicati in v splošnem pregledu pred oči postaviti, da otroci zavedno delajo. Nemara, da se je pa ,,Graniatika" bala, da bi zavoljo 2 ali 3 listikov, ktere bi bila tukaj privzela, ne bila postala pretolsta; naj bi pa bilasperstom nazaj pokazala na tisto , kar je že enkrat povedala, kajti tako pozabljivi smo, da kmali sled zgrešimo. Da pa vendar ,,Gramatika* ne bo opešala pod tolikimi bremeni, naj ji pa še ^Tovarš* toliko bolj z veseljem to stori, ker je nGramatika" tudi v drugem pristavku marsikakšnih zgledov premalo v bisago nabasala ali nadela. Vaje nemško-slovenske. t. «) Ein fauler Mensch muss Noth leiden. Frisches Wasser erquick(. Ein morscher Ast bricht leicht. Stille Gewasser sind am tiefsten. — Ein gutes Wort flndet einen guten Ort. Kleine Vogel baucn kleine Nester. Das Leben ist das kostbarste Gut. Das Gold ist ein edles Metall. Das Naschen macht leere Taschen. Das Handiverk hat einen goldenen Boden. 6) Diese Stadt ist gross. Jener Ort ist klein. Wie heisst diese Kirche ? VVelche Thiere sind reissend? Mein Hut ist schwarz. Dein Rock ist neu. — Der Alensch liat funf Sinne. Der erste Scliritt auf dem Wege des Lasters ist nicht immer auch der letzte. Auf einen Hicb fallt kein Baum. c) In Josefs Zeiten folgten auf sieben fruchtbare, sieben unfruchtbare Jahre. Die Zaline des Elcfanten liefern das Elfenbein. Die Gewalt des Dampfes treibt die grdssten Masohiuen. Die Meeresarme haben weder Haut noch Knochen. Der Gesang der N&chtlgall ist lieblich. Der Blutdurst des Tigers ist spricrmortlich geworden. — Die Hoffnung auf Gott ist trostlich. Rosen ohne Dornen gibt es nicht. Dic Liige ist der Eingang zur Holle. Ein Gebet ohne Andacht ist ein Lippengebet. Diese drei Arbciter sind selir fleissig. Die drei crsten Gebote Gottes enthalten die Pflichten gegen Gott. Die sieben letzten Gebote entlialten die 1'flichten gegen den Nachsten. Die fruchtbaren Obstbaume des Nachbars auf »einem Landgute bliihen. 2. a) Der Samann streut Saincn aus. Der Muller mahlt das IVlehl. Der Hatmacher verarbeitet VVolle. Gott liebt die Tugend. A) Dcr Selmache steht dem Starkeren bei. Ein guter VVind ist den Schiffern vvillkommen. Deni Faulen ist jede Arbeit liistig. Gott sind alle unsere Gedanken bekannt. c) Der Fiihrer muss des Wegcs kundig sein. Kain war des Brudermordes schuldig. Der Arme bedarf der Hilfe. Der Mcnsehenfreund nimmt sich der Unglucklichen an. Der Adler horstet auf Felscn. Die Schwaibe nistet auf Diicliern. Der Fuchs wohnt in Hohlen. Dic Erlen wachsen beim VVasser. 3 ii) Das Gras grunt im Friihlingc. Die Kirschen sind im Sommer reif. Die Trauben reifen im Herbste. Im Winter deckt Schnee die Erde. Wann zielien die \ ogel fort, \vann kommen sie nieder an? i) Der Fleissige arbeitet unverdrossen. Was man gern thut. kommt uns leicht an. Die heilige Messe soll man mit Andacht lioren. Die ersten Christen wurden grausam verfolgt. <¦) Judas verrieth Jesum aus Geiz. Kain erschlug seinen Brader aus Neid. Des strengen VVinters wegen sind die Saaten zu Grunde gegangen. Opombe. *) Z gnlim stavkom se ne da vsaka inisel določno razodeti; zato obsegajo stavki mimo osebka in dopovedka navadno še druge besede, ki glavne deli (glavne člcne) niestno pojasnujejo ali na pomenu dopolnujejo. Take pojasnila in dopolnila so: 1. prilastki ali pridevki, ki pojasnujejo obseg .samostavnih imen; 2. dopolnki ali predmetje, po kterih se dopolnuje pomen glagolov in pridevnikov; 3. prirečja ali prislovni (adverbijalni) določki, po kterih se določa kraj, čas, način ali vzrok kacega djanja. Red priIastkov (pristavkov) kakega imena je naslednji i. d. kakor ,,Gramatika" pove In poslednjič: Po navadi se stavijo okolisčine časa pred okolisčine (določke) mesta, po teli pa še ie druge okolisčine ali dostavki v raznib sklonih. •) Glej Janei. nSlov."! Vaje slovensko-nemSke. Nerodovitno drevo se poseka. Skesan grešnik zadobi odpusčenja. Močne pijače so otrokom škodljive. — Zelezo je naj koristnejša rudovina. Lev je dereča zver. Zajec je boječa žival. — Ta človek umeje malo. Kteri otrok je odgovoril? Tiči imajo po dvoje nog. Štiri so poslednje reči človekove. — Smerekov les je mehek, bukov les je terd. Brezova skorja je bela. Človeška duša je neumerjoča. Oči Gospodove so obernjene na pravičnega. Vera brez dobrih del je mertva. Brez olja svetilnica ne more goreti. Barka brez sidra ne more obstati, človek brez vere ne more zveličanja doseči. tn.ije priu.)