0 d g o v o r na poslednja 3 pisma Tovarževa v l. 11., 12., 13. (Konec.) Dalje priterja T. str. 182 spodej v 12., da je naš rod v veri rps slabši od prpjšnih, pa hitro tudi vpraša: Koliko je pa Ijudska šola kriva teh zlegov ali djansko ali z zamudo? Naša Ijudska šola še ni en rod stara . . . tedaj šola sedanjega rodu ni popačila. Ta dokaz ima s korenom spodkopati tec popolno uničiti terpko ono očitanje v D., da je šola kaj kriva pešanja v dobrem. Pa oglejmo ga, morda se da cppin kje vanj zasaditi in zrušiti težka ta skala! D. ne govori megleno ali skrivnostno, ampak jasno in določno; ona nikjer ne terdi, da sola Ijudstvo pači t. j. djansko in nalašč v slabo napeljuje; terdi pač samo to, da je šola precej kriva pešanja v dobreru po napčni razlagi kerš. nauka in druzih ondi navedenih prcgreških v otročji odgoji. — Ali po T. ljudska šola še ni en rod stara, kako bi zamogla že ona kriva biti mlačnosti odraščenega rodii? —Jtes naš rod še ni imel sploh in povsod šol po sedanjem kraji s svetniini učitelji za branje, pisanje i. t. d. (pa saj D. ne dolži, da bi ti šolski predmeti ljudstvo kazili in pačili, ker so sami na sebi pač nedolžni, človek jih rabi in obrača na dobro ali na slabo) pa šolo za učenje kerš. nauka ima pri nas skor vsaka fara že vsaj dva rodii od tiste dobe nanireč, kar so začeli zoper staro prejšnjo navado dušni pastirji sami otroke učiti za pervo spoved in sv. obhajilo po več tednov in mescev, vsaki daa v tednu, časi celo po dvakrat na dan tako ostro, da topejši niso do 15. Ieta smeli k božji mizi pristopiti. Mladina je imela tedaj v krajšem času gotovo toliko ur za kerš. nauk odločenih, če ne vec, kakor v naših šolah; napeljevala se je, priganjala in deloma tudi učila slovenski brati; nekteri celd niso popred spuščali otrok k sv. obhajilu, dokler niso znali brati. \iso li tedaj itnele fare ostrih šol za kers. nauk ? Niso li ravno te šole matere priprava in prelaz v današnje vsakdanje? Pa ravno po teh šolah, t. j. po napčni razlagi kerš. nauka v njih, se je jela širiti vnemarnost in zanikernost v dobrem. Kako to? Takrat namreč je gospodoval, se košatil in šopiril v razlagi sv. vere prevzetni pa merzli um — pravi lutranski duh. Takrat so učili Maufgef(artm Seelforger oljne clcnbe Safuiftif eiti mnereč unb ed)tere$ S(jrifiettt!)uttt, ©otteS* unb ntd)t 9Men|djenit>ort mtt gnmblicfcer. 2luff(arung oljne %xau* tnerei, SKardjen «nb uberfpannter 3magiiutfiort". Učili pa so takrat ,,gelauterte SJioral, etne Sittenlcfire nad) bem neueften gortfc&ritte bcr ^ilofofie", ter so itneli drugačo službo božjo: einen »ernunftigen ©ottcžbienft, ganj geteimgte Slnbadjt nad? ber Sc&re Gfjrifii oljne 9ften* fd)enmacljtt>erf. *) Taki apostoli so vzeli Ijudstvo vse pomočke za mehčanje sprca: zasmphovala se je pogostna ustmena molitev, zaničeval sv. rožni venec •/. križevim potom, kteremu so hotli po sili postaje ali štacione spremeniti; odpravili so pogostna sv. obhajila, božja pota, vse bratovščine (cpIo presv. Serca Jezusovega je bila prepovedana); češčenje M. B. se je po vsi moči zatiralo, celo v pridgah zoper njo govorilo še po samotnih hribovskih farah. Da, lepih ,,štikelcevrt bi zamogel iz verjetnih še živih virov navesti, pa zakaj neki ? saj je dosti, da vemo, kje je korenina današnje spačenosti. Tadanji rod je stermel in zdihoval nad slišanimi in videnimi rečmi, mladina pa se je veselo oklenila toliko prijetne wdispenze" v molitvi, spovedih i. t. d., in tako je omerznila, da je jel plevel pšenico dušiti. Otroci tega rodii pa so še slabši postali in so menda ravno naš rod, njpgov zarod pa ima šola z lesnik v žlahtno pleme spremeniti. Oni škodljivi duh je zdaj skor do dobrega premagan, samo v suhoparni in merzli razlagi kerš. nauka še nekaj straši. Manjka namreč navode k boljši, serce raehčavni, zravno pa se kupujejo posebno na dražbah katehetike, pridige in kateheze bolj ali manj v onem duhu pisane, ki se prijema nehote človeka, če se ga še tako skerbno varuje. Kolikor merzleje pa se razlaga krrš. nauk, toliko manj se prijema serca, tuliko manj ga mehča in k dobrerau nagiba; toliko manj vsajenih čednost se prime, toliko bolj pa poganja plevel, raste ternje hudega nagnjenja i. t. d. Torej, ali ni res, da je šola z napčno razlago kerš. nauka bila precej kriva in je še, več ali nianj, da kerš. življenje peša in hira? Ali ni dalje oni nasprotni dokaz v T. — nerazletena bomba brez vspeha? T. zavrača str. 183 spodej v. 5. izrek v I). 12. str. 90, da izšolani ljudje sploh več znajo kerš. nauka, kakor neizšolani. •) Te besede so vzete iz predgovorov nekterih nemških pridig in katehez natisnjenih od 1. 1780—1820. če že predfovor tako evete, kak sad bo še le imela knjigal fu. Pa T. navaja le učene, omikane Ijudi, in Ijudi' po tnestih; ali D. govori vse skozi samo od Ijudske šole (posebno na kraetih, se od glavne želi bolj tečnpga opisa od kakega veščega ravnatelja). Iz Ijudske šole roenda vender Ijudje ne prihajajo učeni in tako omikani, da bi si bili že pokvarili želodecz oliko in omiko, s svobodo in prosto vestjo! Da je ljudstvo po mestih bolj nevedno, bi tudi lahko dosti vzrokov naštel, pa jih ni treba. Ljudstva na deželi sploh pa po skušnjah dušnih pastirjev pri velikonočnem spraševanji storjenih ve in zna tisti del več kerš. nauka, ki je hodil *e v šolo od onega, ki je zrastel brez šole. Da za to resnico lahko spričevala in poterdila dobim, stavim 100 goldinarjev na enpga! Zamogel bi fare imenovati, v kterih Ijudje čez 40 let skor nič ne znajo, pod 40 leti pa precej dobro, ker so se po novem učili. Trelje pismo (T. str. 300) grabi terjenje v D. str. 90, da bi omehčanje serc kmali zboljšalo kerš. življenje, pa podkopuje zglede ondi v spričevanje navedene. Tako je delala po T. pri pervih kristijanih in še dela vdaijnih misijonih milost boija. Da, zares! brez nje ne opraviš nič; ali ona razsvetljuje naj pred um, pa niehča tudi serce, in nagiba voljo; brez tega niehčanja in nagibanja bi še ona ne opravila nič. Marsikdo dobro ve, kaj ima storiti, pa ne ston, ustavljate se serce in volja; ali en sam potisljej od teh dveh, in glej ! vse bo storil. Resnice, da so zeld nevedni kristijani na Turškem vedno gotovi na boj za sv. vero, ne more po svojih tnislih presekati, torej preskoči k popolno drugim mislim o zedinjenji z Rimom, česar D. še zinila ni. Hic Rhodus, hic salta! — T. str. 201 spodej od besed: Zenski spol . . . meri na to, kakor bi bila D. samo mehčanje serca svetvala brez obdelovanja uma; ali I). vender nikjer ne govori, da ima pobožnost izvirati bolj iz serčnih čutil kakor iz umovih vodil; D. nikjer ne zametuje uraa (prosim lppo, berite skprbnejse oni spis!), ona zametuje le samo bistrenje uma brez mehčanja serca, tirja pa potrebno obdelovanje uma z skerbnim mehčanjem serca, kar se je že dva rodii skor popolnoma zanemarjalo. Nikar se pa ne bojite, Iedenih serc naših otrok ne boste z naj večjo kurjavo nikdar tako vneli, da bi postali fanatikarji, ker jih bode zmerzla okolica kmali ohladila. Cudno se mi pa še to zdi, da imenuje T. str. 205 ljudsko solo dete naj novejiih časov, domd v protestantovskih demelah pa naseljeno tudi v katoliskih deielah. S temi besedami se T. sam v obraz bije, ker dokazal je 1. 1862 I. 21. in druzih, da je Ijudska šola hčerka sv. kat. cerkve, tako stara kakor ona sama: jaz pa lahko spričam, da Luter sam je to spoznaval in ž njim spoznavajo to resnico še vsi pametni in misleči protestantje, ki sanio to terdijo, da so oni bolj pospešili šolstvo in vednosti sploh. S temi versticami sem menda odvalil skale na spis ,,ljudska šola" zavaljpne; inipl bi v ,,pretresovanji" še marsikak kriv sklep poravnati, pa za majhne kamničke se ne nienini , dosti je, da oni spis življenje ohrani in veljavo. Pretres v T. iraa po vsem obsežku menda naj bolj ta namen, da bi branil šolo zoper očitanja v 1)., ter jo zopet obdal z odvzetim blišem; pa še celo božje vstanova n. pr. papeštvo in škofovstvo so imele svoje madeže v osebah, tako ima ludi šola svoje lise v osebah in njihovem delovanji. Dokler bomo pa mislili, da je sola dobra in brezmadežna samo zato, ker je šola, se np bo golovo nič popravljalo in boljsalo v njej. tetinovii, učitelj.