Gospodarske stvari. Goipodai'sk.1 dela meseca junija. V biši in dvoru. Škednj in žitnice se morajo dobro zesnažiti in prevetriti, zmje premetati, sirovo raaslo se mora delati iu iz njega maslo. V hlevih. Hlevi se morajo marljivo snažiti gnoj vsaki dan izraetati (zarad zelene klaje); konji in goveda se morajo večkrat skopati in ovce ostriči. — Koaca tega meaeca vržeai prasci se pašeajo za plerae; aviBJe se po veliki vročiai ne smejo vea goaiti ia se morajo večkrat kopati karjim zlo koriati. Mladi peteli se aiorajo vkopiti ia goaem večje perje izpipati. Na polja ia seaokošah. Kesfli laa ia vodeaa repa se iaora sejati; zeljiae aadike, če so ktere izostale, se aiorajo posaditi; sladko korenje ia krumpir se mora okopati; prabe tretjokrat preorati. Seao se pokosi ia aa seaokoše taki voda aapelja. V vrtib ia aadovnjakib. Drevesa se aaj cepijo ia ia okalirajo ia sicer aa izhodaib ia večeraih straaeh drcves; prestavljeaa drevesa se aaj marljivo zalivajo; žive plote obreži. Sparga se od Jaaževega aa saie dalje več rezati; vse se aa vrtu mora niarljivo okopati ia pleti ia goseaice ia drag mrčea pobirati. V viaogradih ia kaieljaikih. Dokler trs cvete se fa ne staeš dotekaoti, ko pa je ocvel se začae vezaaje ia ruga kop. Hmelj se mora k drogoai aapeljavati ia okapati. V ribaikih. Karpi ia liai aiečejo ikre. Iz žlemastib ribaikov ae mora žleaia izvoziti. Pri ulnjaku. Rojeaje se mora dobro opazovati ia roji loviti. Log ia lov. Drevesaice dobro varovati, brestovo seme nabirati; če je kaj posekaaega drevja zaostalo, ae raora odstraaiti, paziti aa auimii požar. — Ptice roparice ia mlade race strelaj, zaajke aaatavi. .Taine in jczi po viiiogradih. (Konec.) Kar se tiče zemlje, ktero voda v doliae splavi ia viaograde all grabice zorje zlasti peščeae, pomaga sledeče več ali maaj. Treba je do8tojae jame pri koacih ali krajib pa tudi po aredi aiejic ia aepov aarediti, da ae leti aaravaoč voda z zeailjo vred v doliae ia grape, ki aaj imajojeze više ali aižje, kakor grabice dopustijo. Ja celo to je koriatuo če se po takih krajih, kder ae o vsakeai dežju zeralja odplavi, da se pri krajih sepov jezi aapravijo, ki aaj so za toliko aižji od sepov kolikor bližaje grabice trsi zabtevajo, da ne bodo zapaljeai, ia le toliko aasipaai, kolikor viaokost trsa potrebaje, kadar se kaka ploba vlije. Kder ao pa kake jarčkaste daike, aaj se sepi više aadelajo kakor dolgost trt dopašča, ia dobro Ttrdijo, da jib voda ne pretrga, pri krajib pa tadi jezi aaredijo toliko aižji, da voda preobilaa čez jez odteka, zeralja pa pred aepom ostaja; kar spet veliko pripoaiore, da bo aaBošeae zemlje blizo za aasipavaaje sepa prihodBJič. Veaio, da je navada železaa srajca, ia da se živiaa veliko poprej privadi aove šege, le človek je taka trma, zabutaBa bača, da ji je sila težko razumao kaj dopovedati, ia ga prepričati česa boljsega. Tak človek bo vedao drugdej vzrok iskal, aa priraer bo trdil: Ta niora biti aova grabica, tam sep ali mejica; misli pa aa travo v svoj prid ali lahkeje delo, da Ie jemu koristi, še vesel bi bil, če bi s koso po viaogradu travo kositi aiogel! — Sicer verje, da voda aavzdol teče a ae navzgor; če pa laarsiktere grabice pogledaš, boš zapazil, da nekteri težaki tako grabice ali jarke iztrebijo, da bi po ajihovem delu aa breg raoralu svoji tek vzeti! Zakaj aeki delavec samo gleda, da si aog ae ziae, kako je pa za ajira ia pred, je že preumetao, tega ae vidi ia si ae ve zračaaiti; zadost, da si laisli: Saj služira, kaj mi je za drugo raar; jutrej je spet daa. — 0 vest ia um kde pa sta ? ! — Zato jame po mejicab ia jezi pri sepib, kder je aamreč naj bolj nadujena mejica ali sep, so prekoredae koristi ali baska, da voda zeailje ne odaese v doliae ia grape, ia je o potrebi pri rokah brez drage aoaitve. N J a a č a r.