I GLASOVA kranj, 24. marca 1962 — leto ii. ŠTEVILKA 11 OBTOJF.NA KRAVA Pred nekim z^hodnonem-šklin sodiščem so obsodili kravo z zvoncem. Neki tujec, ki je prišel na počitnice, je tožil nekega kmeta, da mu je njegova krava, ki nosi zvonec okoli vratu, požrla vse živce. Na počitnice je tujec prišel z dobrimi živci, vrnil pa se je domov živčno bolan. Sodišče je obtožilo kmeta na _denarno kazen. Vtisi s poti po Franciji Poe slo V trenutku, ko sem prišel, jo ;e nekdo poklical: »Therese!« Videl sem, kako se je nasmehnila in vrgla lase nazaj. Prišla je s svojimi svetlimi lasmi in nekoliko nenavadnim nasmehom in me vprašale: »Selite portret?« »Portret?« »Samo dva franka, gospod.-« Nasmehnil sem se. »Nimam denarja.« Zdaj se je vnovič nasmehnila in pripomnila: »Jaz tudi ne,« in nadaljevala: »Sicer ne bi postopala tukaj in iskala takih cenenih Zaslužkov. Toda tudi v latinski četrti je za študenta s pr^-.-ince drago življenje.« Njena domačnost mi je ug?/a!a in hotel sem še neka; pripomniti. Toda Therese je zagledala svojo novo žrtev in njen lov je bil tokrat uspešnejši. Cez hip sem ugotovil, da Therese ni edina študentka slikarstva, ki išče po Montmartru svoje »žrtve«. Življenje je težko in končno je tudi Goethe svoje dni pisal svojtm ljubicam verze po naročilu. bet3n, ZIMSKI KOSTANJI, IN TVVOJNA MERILA Stal sem pod stopnicami. Na griču je kipela v zrak sredi tega sončnega zim-sk?ga popoldneva povsem bela in nenavadna cerkev Sacre Coeur. Hipni vtis je tuj in nekoliko nenavaden. Belina marmora in modrina neba! Stopnice so strme. Ob njih so v betonu kostanji. Zdaj goli in črni. Na Montmartre pride človek lahko peš po stopnicah ali v dvigalu na zobatih kolesih. Povsod je dvoje meril. Na °nem izmed majhnih trgov se j? tamkaj rodila moderna umetnost. Pesniki dekadence, slikarji dekadence so v tistih krčmah in ozkih ulicah skovali svoj boleči svet preteklega stoletja. Tudi danes so na enem izmed trgov, ki je de1 Pariza — prvega mesta sveta — tega neznanega in nepomembnega dne. ko sem bil slučajno tam. ljudje iskali v svojih barvah in platnih nekaj podobnega. Ko - opiš v ta svet, te nenadoma obide občutek, aa vsi ti ljudje nekaj pričakujejo, nekaj, kar bo prišlo samo po sebi. Tam se sprejema vse. kar življenje navrže. Na takem trgu so torej tega dne stali za svojimi stojali bradati in nebradati slikarji. Bili so Francozi, Flamcu Norvežani in Avstralci. Bili so slikarji vseh smeri, raznih veroizpovedi in tudi taki, ki sploh niso govorili. Toda nekaj je blo v tem popoldnevu! Vsi so čakali, kot že toliko popoldnevov v svojem življenju, da bi prodali vsaj eno svoje platno. DELČEK NEKa. Žalostne mladosti ob ZIDU Flamec je. V zelenih platnenih hlačah pričenja svoje novo delo. Sliko, ki po je končal, je postavil ob kostanj. To je visoka in ozka slika. Na njej je majhen, zelo majhen deček, ki stoji ob steni. Njegove hlače so zelene, lasje so črni. Zid, ob katerem stoji, je odvratno siv, a obraz papirnato rumen. Človeku je težko ob tej ozki sliki, ob tem majhnem dečku, ki ima papirnato orumenel obraz in ki nekoliko sključen tiho stoji ob nekoliko sivi (Nadaljevanje na 5. strani) Mladina HoiIyvvooda je v zadnjem času razvila novo obliko zabave, ki ji pravijo »eruising the boulevard«, ali po naše, križarjenje po ulicah. Ta igra ima veliko podobnosti s plesi divjih plemen. Hollywoodsko križarjenje se začne vsak petek in soboto in traja približno dve uri. Avtomobili z mladimi fanti in dekleti se podijo po najbolj prometnih ulicah. Ob rdeči luči na križiščih fantje izstopajo, navezujejo poznanstva z dekleti in plešejo na cesti. Toda zabava traja samo do prižiga zelene luči na semaforjih. Takrat je namreč treba sedeti že zopet za volanom. Vožnja se nadaljuje do naslednjega križišča z rdečo lučjo. »Sladko življenje« ima v vsaki deželi svoje posebnosti. Na sliki, ples pri rdeči luči Mišelovka z »dobro voljo T""" 77 pj'ipcan ja ?. (p mthii UHUmilUlillll!tlll!lilllimit;''ll!,:i!l|i!:; i ■■«!!»• Dr. Vladimira Stiasnvja sem pozabila vprašati, kako se pravzaprav ujema (po mojem mnenju sila nepo-etično) delo zobozdravnika s skladanjem popevk. Vendar vsekakor drži, da je to sožitje za popevke kar ugodno. Prejšnji teden smo spoznali »Golobčka«. Poslušalci radijske oddaje »Izberite melodijo tedna« so ji med desetimi slovenskimi popevkami prisodili 1. mesto kar z 925 točkami. Zdaj pa dovolite, da vam predstavim njenega skladatelja. Skladateljev „golobček" Prosim, povejte mi, kaj vse je potrebno, da nastane popevka? Malo fantazije, prav toliko dobre volje In poznavanje kompozicije. Katere svoje popevke imate najrajši? Tiste, ki so usnele: Spomin, Prišla je pomlad, Golobček in Mandolina ter Marjana, ki bosta predvajani na blejskem festivalu. Ob kakšni priložnosti najlaže dobite motiv za svoje popevke: v avtu, pri popravljanju zob, na ulici, za klavirjem ...? Motivi se pojavljajo kjerkoli. Velikokrat jih pozabim, še preden jih utegnem zapisati. Pišem za klavirjem, že večkrat sem se spravil k pisanju popevke samo zato, ker sem bil jezen, če so preveč hvalili katero izmed tujih. Tako je nastala tudi Mandolina. Kranj še nima svoje popevke tako kot mnoga druga naša mesta. Ker ste sedaj Kranjčan, jo morda lahko pričakujemo od vas? Kaj menite, da bi morala taka pesem opevati? Že Marjana je punčka Iz Kranja in je zato to posredno tudi pesem o Kranju. O stvareh, ki bi jih bilo potrebno opevati, nisem razmišljal, ker je to stvar pisca besedila. Vem pa, da je Kranj veselo mesto In da bi morati biti popevka v veselem, živahnem ritmu. m. Sosič Dr. Vladimir Stiasnjr UtlUi PERZIJSKI \ Po »vetu ze lep t-as kroMjo glasovi, da perzijskemu šahu »gori pod nogami«. Ta požar je tako nepričakovan, da ga gasilci ne morejo preprečiti. V zadnjih treh letih je perzijski šah zamenjal nekoliko vlad, pred tremi meseci pa je brez razlogov razpustil parlament. Za predsednika ministrskega sveta je postavil Alija Aminija, ki je zadnja »težka figura« na šahovski plošči. Kaj predstavlja ta figura na perzijski šahovnici: konja, tekača, trdnjavo ali kmeta? OBISK NA NEMŠKEM ski 6tolček. Je človek dvora Iranski študentje, ki ?tu- po prepričanju in po poreklu. dir!i°-.™ N?mfke^'!° VLADA BREZ PARLAMENTA Amini je neke vrste perzijski »mali diktator-«. 2e nekaj mesecev vlada brez parlamenta z izgovorom, da ni mogoče razpisati novih volitev zaradi korupcije v deželi. Pri tem se sklicuje na zadnje volitve, ko 60 bili volilni izidi ponarejeni. Pravi vzrok za njegovo samovlado je strah pred volitvami, ki bi se prav gotovo iztekle v njegovo škodo. Po sedanjem razpoloženju v deželi bi najmanj z ostrimi vzkliki pričakali svojega predsednika vlade dr. Aminija, ko je ta obiskal Zahodno Nemčijo. »►Diktator, morilec in krvnik!« 60 bili najbolj pogosti vzkliki, ki so prihajali iz študen-tovskih grl. Mali možakar — z angleškim klobukom — je na vse to pripomnil zelo kislo: »Bilo bi bolje, da manj vpijete in več študirate.« V zadnjih tednih se je ta pritlikavi bogataš predstavil na političnem prizorišču Perzije kot nezadržen samozva-aiec in diktator. Amini v svojih postopkih pomeni nad dve tretjini volivcev glasova- lo za levičarsko usmerjeno Perzijskl §ah na Sprejemu v EHzejskl palači. Med perzijskim dvorom in perzijsko vasjo je J , ..... , , . Nacionalno fronto. Njegov „l^u^t „„„„j povprečno politično brutal- . .... gloDOK prepad „ ... . , namen je: vleči v Iranu dik- Pnstevajo ga v vrsto . , • , , , , . . _ .__ " . .. taturo tako doleo. dokler DO Teheranu. Njegova kritičnost da bi 6e za njegovim hrbtom do skrajne desnice je zabri- lahko še naprej skrival, ni sala njegov pravi obraz. Tuji mu pa bil pripravljen dati opazovalci v Teheranu so preveč oblasti. Ne gre pre- takrat menili, da je šahu cenjevati dejanske oblasti prišla voda že do ust in je novega predsednika, čeprav moral spraviti na prestol mu je vojska bila venomer za posest, ki jo želijo zadr- osebnost ki ni samo pridi- za petami in je pristajala žati. Ostalo zemljo ob odku- gala o reformah v državi, samo na tiste reforme, s ka- pila država v desetih obrokih, ampak je imela dobro pod- terimi je soglašal dvor Zemljo bodo začeli razdelje- laeo da se teh reform v Ko se Je sedanji predsednik vati na severu na meji proti zmern" obliki tudi loti Te- usedel v vladni naslonjač, je Sovjetski zvezi. Postopoma bil položaj 6ilno zapleten: bodo odplačali zemljo in kon- nost. Prištevajo ga v vrsto najbogatejših veleposestnikov. Po svojih nazorih je zmerni reformator, ker meni, da bi bilo veleposestništvo treba omejiti na zmerno mero. Sedanji predsednik 6pada v »klub stotih«, ki pridejo taturo tako dolgo, dokler bo mogoče. PRAZNE BLAGAJNE Alini, ki je bil dalj Ča6a iranski veleposlanik v VVashingtonu, je prišel na čelo iranske vlade po štu- SAMO ENA VAS Po zakonu o odpravi lati-fundij oi veleposestniki lahko zadržali 6vojo posest samo v eni vasL Po svobodni izbiri se lahko odločijo Perziji v poštev za ministr- dentovskih demonstracijah v C PREGANJANI * BRIVNICE NA ULICI FILOZOF Na ulicah japonskega Francoski filozof in knji- mesta Osake so se poja- ževnik Jean Paul Sartre vil« "ieče hišice, ki so je med redkimi Francozi, P°dobne telefonskim govo- ki s3 mu desničarski rilnicam. V njih niso po- s i ^o:Va';n:Ii že dve stav,Jeni telefonski apa- , v Zadnja mi- rati' amPak aparati za m je p -ecej poškodovala brit-k- K° stranka vrže v hišo, v kateri je stanoval. P^bno odprtino kova- Pred kratkim je novinar- nee- zacne električni briv- jem zaupal: »Nihče več mi *™ ™£* noče dati v najem stano- vanja. Lastniki se bojijo novih atentatov.« e SKRAJŠANO STOPNIŠČE šestinosemdesetletni za-hodnonemški kancler Konrad Adenauer ne hodi več po stopnišču z 59 stopnicami do svojega urada. Našel je drugo pot, ki je mnogo manj naporna in lažja za pešce. Se pred meseci je Adenauer vzpon po se aparat avtomatično očisti. Nove brivnice na ulicah najbolj izkoriščajo poslovni ljudje in mladi zaljubljenci, ki se jim mudi na zmenke z dekleti. # HISA IZ STEKLA IN PLASTIČNE MASE Zelo nevsakdanjo hišo so zgradili v neki leni-grajski ulici. To je poskusna hiša, ld so jo zgradili iz stebla in pla- stopnicah ocenjeval kot sti5ne mase- V 50 na" »vir mladosti«. meščene naprave za ogre- \Tanje in zračenje. Fasa-O LJUBEZEN da "^e J* narejena iz po- IN PEHOTA sebne vrste stekla, ki pre- pušča ultravioletne žar-Bivšl predsednik ZDA ke ,tako da se stanovalci Dvvifjht Eisenhovver je v lahko sončijo v natranjo-svojih memoarih, ki jih sti hiše. V hiši še za se-objavlja neka ameriška daj ne živi nihče. V n?ej revija, odkril zanimive po- so postavili naprave, ki drobnosti iz svojega živ- beležijo odpornost mafe-Ijenja. V rani mladosti je riala. Konstruktorji želi-general želel postati leta- jo priti do podatkov, kaleč, za pehoto pa se je od- ko bo nova hiša »prena-ločil iz ljubezni do svoje šala« dež, sneg, mraz in ^ene- poletno vročino. žava Aminijeve vlade je bila vek, ki je imel politično moč, ^ valute fgg b_ nov. lafitniEi zemlje dvojna: m se smel zamena pokradenaj inflacijska zna- utrdili kmetijske zadruge, ki šahu in zadovoljiti je moral menja ^ sušila gospodarstvo bi obdelovale zemljo na mo- Ijudi. Sahu je bil potreben čio- ^ cene ^ skakale kot opice deren način, vek, ki je imel politično moč, v živalskem vrtu. Te mere so povzročile od- Dr. Amini je dosegel skrom- por med veleposestniki. Kot ne uspehe. Zadržal je nara- protiukrep 6o sledile veliko Iščanje inflacije, prištedil ne- študentovske demonstracije^ I kaj deviznih zalog, vendar so ki so jih preprečili z brutal- gibi njegove roke odločno nimi ukrepi. Univerzo v Te- j prepočasni. Amini ni »poli- heranu so zaprli za mece dni tična duša«, ki bi imela ki- in policija je pri tem vdrla v rurško roko. Njegovo ravna- prostore univerze. V neredih nje je bilo malodušno. Morda je bilo 180 študentov ranjenih bi Amini korakal bolj od- in 1 mrtev, ločno, ko ne bi naletel na Zaradi notranje gnilobe 'e odpor veleposestnikov, ki 60 bil šah prisiljen izgnati vodi« bili iločeni, da 6e uprejo telja obveščevalne službe. Ali sleherni reformi. bo ta ukrep dovolj, da bo na V januarju je vlada skle- šahovski plošči nastala konč- t' i, da bo odpravila perzij- niča, ki obeta manj uspelo ske latifundije. Cilj tega pozicijo ali pa se bo dokonč- koraka je zmanjšati notranja no spletla šah mat mreža nasprotja v r>~-7";-'-! .--e-: okoli perzijskega šaha? Slehii so »V drn"i svetovni vo/ni so Nemci bombardirali Co-ventry, središče britanske avtomobilske industrije. Če pristopimo k Skupnemu trgu. bodo Nemci uničili našo avtomobilsko industrijo brez bomb.* Citat iz britanskega dnevnika »Daylly Express« »Državniki so kot kirur«} — napake, ki iib napravijo, pomenijo smrt.* Francois Mauriac, franc. književnik »S politiko je tako kot s pravopisom: napake, ki lih vsi delajo, postanejo pravilo.* Francoski minister I Sahistka Uhl'OUIA/A ( HH'OUIVh - MI'OHIA/A MIMIKI V/A ■ UiiPOit! \/A Ob i ubile ju Tesel? ga teatru, t Tržiču ogata torba domačega humorja ali smeh med hržolami Tržič oz. Tržičanc bi lahko imenovali gorenjsko Ribnico oz. gorenjske Ribničarje. Humor je povsod doma. Razlika je morda le v tem, da so se nekateri I v gvetu že bolj uveljavili kot drugi, če govorimo o humorju, sicer pa so bili lesena roba, pile, kose ali čevlji j približno enako iskani proizvodi doma in v tujini. Toda j Rihničani so imeli večjo srečo kot Tržičani. Vse kaže, da je višnjegorski pclž hitreje in prej izvozil ribniški humor, kot pa je tržiška lokomotiva tržiškega. MNENJE TRZICANOV O INFORMIRANOSTI eiikanska zemelj. obla e postala majhna, majhna kot mestece Tržič. In ko se je Meti ob 11. uri zasmodil fižol, čez pet minut za to vedo že Polonca, Med Tržičani šaljivih do- nislic nikdar ne zmanjka. Zanimivo je, da na njihovem tein ku ob vsakem aktualnem dogodku obrodijo smešnice. Pred dnevi smo lahko prisostvovali »reviji« desetletnega dela tržiških veseljakov, ki jih :e 1952. leta združil v posebni skupini DPD »Svobode« - VESELEM TEATRU -akademski slikar Milan Bati-sta. ki je avtor vseh tekstov veselih večerov, scenarist, dramaturg, režiser, lektor, la-suljar. koreograf, šepetalec, odrski mojster in tudi akter. Na žalost pa so tudi pretekli ponedeljek obtičale njihove emešnice v bolj ali manj zaprtem Tržiču. In ker vsi radi slišimo kako okroglo, naj nam Tržičani ne zamerijo, če z njihovim smehom razvese- Štefka, Zofka, Prcjunkula in limo širši krog smeha željnih Mara. Ob 11.10 so za dogodek »PUMPA« Pumpa je potrebna 6tvar, ki jo dobiš le za drag denar. Pri pumpi 6e bencin napumpa, fusbalist z njo tudi žogo pumpa in kolesar si kolo napumpa. Zena možu denar izpumpa, Pikar tudi balon napumpa in TT naš vse skupaj pumpa. Atom- 2 kg mesa so koline; 3 kg mesa — filmska zvezda. $ En liter vina je rojstni dan; 2 litra vina je dobiček; 3 litri vina — pretep. £ Ena copata je vzorec; 2 copati pomenita zimo; 3 copate so zima in mož pod copato. 9 En prosvetni delavec je ska bomba je tudi pumpa in človek, ki je rezerviran za »štacuna« vsaka vsakogar iz-pumpa. Služba tudi za denar je pumpa (torej ne samo za socialno zavarovanje!) in življenje sploh je ena velika pumpa. ljudi. 1 PLAKATI SO ZE OCENA ZA GODRNJACE dinarjev. Seme dobrodošle: R-jfren: Večji plakat, velika vsirvrnina in velik obisk šem! p> C-rromen plakat: Cirkus, bomba smeha! Revija bedu-insk'h artistk. Baletna prire-'ditev. Mladina ima popust. Rezervacija vstopnic. — Bomba smeha ... baletke, levi in .. . Vstopnina po dogovoru od 1000 dinarjev navzgor. — Vse ?a delovne ljudi! 3«?fren: Ogromen plakat, Ogromna vstopnina in razumljivo — ogromen obisk! zvedeli še Pepca, Mirko, Urška, Marička in Poldka. Ob 11.15 vedo za Meto in njen zasmojen fižol že V6i Tržičani! Ob 12.30 si je B. B. postrigla lase, cb 12.35 ve to že ves Pariz, ob 12.40 vsa Francija, ob 12.45 vsa Evropa s Tržičani in ob 13. uri že ves svet! Toda norica o zasmojenem fižolu se lahko in se tudi največkrat spremeni, da pri Meti kuhinja gori in da si je B. B. estrigla lase, ker hoče biti še mikavnejša in da fci imela eimmanj problemov, ko se bo že šestindvajseti 8 poročila! PROCENTI IN CENE In če ne bi bilo toliko vrst »pump«, verjemite mi, bi bilo nepopisno dolgočasno. Na žalost pa vendar manjka še ena »pumpa«, in sicer takšna, ki bi tržiški VESELI TEATER »napumpala«, da bi imel več veselih večerov! - PRISPODOBE O En kmet je en kmet; dva kmeta sta sodni ja; trije kmetje zadruga. f) En kg mesa je nedelja; vsestransko izkoriščanje; dva prosvetna delavca — šola z 12 oddelki; trije prosvetni delavci — pretep v zbornici (zadnje mesece bolj nevaren kot kdaj koli prej). O Ena negativna ocena v šoli je znak slabega učenja; dve negativni oceni sta značilni za slabega dijaka; tri negativne ocene — slab profesor. O Ena krava — prežvekovalec; dve kravi — mlekarna; tri krave — Kravji bal v Bohinju. Dodatek: En Tržičan — ljubitelj kulturnoprosvetnih prireditev; dva Tržičana — prijatelja v gostimi; trije Tržičani — Veseli večer v »Lj!-turni dvorani« na skali. UVOZNO-IZVOZNO PODJETJE aš plan je veličasten. Uvažamo in izvažamo v Italijo, Nemčijo, Francijo, Holandijo, Kitajsko, Cile, Japonsko in ostale dežele sveta. — Kakšno je vaše sodelovanje z Japonsko? N Koli 14 iiko ostane, če odštejemo od 4000 dinarjev odstotkov? — 4000 dinarjev! — Koliko bi ostalo, če bi odšteli 10 odstotkov? — 4000! — Pa če bi odšteli 50 odstotkov? — 4000! — In če bi odšteli 100 odstotkov? — Štiri tisoč dinarjev!!! — Kaj je to sploh kakšno računanje?! — Da. Takšna je najnovejša metoda računanja procentov pri znižanju cen! Komentar ni potreben. Samo jabolko se lahko odšteva No, domislica je na žalost od jabolk in po tej logiki — precej resnična. denar od denarja! — Uvažamo svež paradižnik.' — Kaj pa potlej proizvajate? — Paradižnikovo mezgo. — Po kakšni ceni mezgo prodajate? — Saj je ne prodajamo. Izvažamo jo v Italijo in v zameno uvažamo zobotrebce iz plastične mase. — Potlej prodajate zobotrebce? — Kje neki. Te pošiljamo v Nemčijo, od koder za njihovo vrednost uvozimo igračke z električnimi napravami. — Za takšne igračke je v trgovinah verjetno veliko zanimanje? — Morda?! Toda mi jih izvažamo v Cile za rumove bonbone. — S temi se človek res z veseljem posladka. — 2e lahko, toda mi jih izvažamo v Holandijo in uvažamo umetno cvetje. — Čudovito! — Kaj še, kdo pa bo kupoval v zimskem času umetno cvetje? Izvoz na Kitajsko nam daje boljši izkupiček, saj od tam uvozimo za *o cvetje otroški jedilni pribor. — Otroški jedilni pribo- — Da. Toda ta pribor izvažamo v Grčijo in dobimo zanj prašek za preganjanje mrčesa. — In kje lahko dobim ta prašek? — Našega že ne, ker ga izvažamo na Japonsko, da lahko za proizvodnjo paradižnikove mezge uvozimo svež paradižnik! Tovarna kos in sreov: Zmogljivosti so premajhne, da bi zadovoljile pogreb- na tujih trHš?i!i Runo: Majhen uvoz in So manjši izvoz povzročata neprijetne probleme. Tovarna pil »Triglav«: Kam s pilami? Podobnih hudomušnih in največkrat tudi resničnih je v tržiš. " torbi humorja še štelo in verjetno bi jih lahko zbrali za precej debelo knjigo. In če verjamH- ali ne, vsaj Tržičan! bod«> le iri-šli na svoj račun. Tako so obljubili člani vese-ler? ansambla po končanem ponedeljkovem jubilejnem veselem večeru. Rekli so: »Cc se vsi resno lotirm obljub, ki smo jih že toliko« krat dali, Tržieancm ne bo manjkalo prijetnega razvedrila.« — Upamo, da to ni šala! B. Fajo»*> ZgOTO ML «5 številke lam statistika uvršča (aor^K^sko in Gorenjce Ko bi se sedajle začeli pogovarjati o naših babicah ln prababicah, bi stej ko prej prešli na pomenck o velikem številu potomcev, ki so jih rodile naše prednice." Roditi 10, 12 ali celo več otrok je bila včasih vsakdanja stvar — tako rekoč malenkost, ki se ji nihče ni čudil. Toda tedaj je umiralo zelo veliko dojenčkov in tudi v poznejših letih so vrste mladih in mlajših ljudi najrazličnejše bolezni naglo redčile. Ki Sedanji mladi zakonci bi se najraje pogovarjali samo o enem otroku. No, kljub temu imamo družine z dvema, tremi in več otroki, le takih, ki bi imeli več kot 5 ali celo 10 otrck, je zelo malo. Naš standard se je v zadnjih desetletjih močno dvignil. Boljši življenjski pogoji in zdravstvena zaščita so podaljšali povprečno življenjsko starost in vplivali na to, da je smrtnost dojenčkov minimalna. Obstoj naroda zato zaradi občutno zmanjšanega števila rojstev ni prav nič v nevarnosti. MED NAPREDNIMI DEŽELAMI •er šo pokazatelji smrtnosti in števila rojstev "ter še nekateri drugi pokazatelji, ki jih imenujemo demografski podatki (umrljivost dojenčkov, odstotek zaposlenega prebivalstva itd.) popolnoma odvisni od splošnih razmer v posameznih deželah, nam lahko služijo kot merilo standarda posameznih narodov. Ti podatki ns6 uvrščajo med dežele z višjim standardom. Na Gorenjskem imamo skoraj popolnoma tako stopnjo rojstev in stopnjo smrtnosti ter tako tudi narodni prirastek kot na Norveškem. Na tisoč prebivalcev se pri nas rodi letno okoli 18,3 ljudi, umre pa 8. Naša stopnja smrtnosti je nižja kot na primer v Belgiji, na Danskem, na Norveškem, v Švedski in ZDA. Naravni prirastek (10,3) nas uvršča blizu povprečju razvitih dežel (Belgija 4,1, Danska 8,5, Švedska 5,4, ZDA 15,3, Norveška 10,4). Pred zadnjo vojno se je mon-v Jugoslaviji rodilo letno na tl«OČ kar 40 prebivalcev, toča ?5 jih je umrlo zgodnje er-rti. Ce primerjamo naravni prirastek v našem okraju z drugimi slovenskimi okraji, vidimo, da vodimo skupaj z mariborskim okrajem. Povprečje naše republike pa je le 8,7, cele države pa 13,4. Število rojstev na tisoč prebivalcev je na Gorenjskem nekoliko višje kot republiško (18,33 — 17,19) in precej nižje od jugoslovanskega pov-P elja (23,1). Za primerjavo si bežno c- c.rno še stopnjo rojstev in t ■ o smrtnosti v nekaterih nerazvitih državah: Indija (30,5 - 12,7), Mehika (46.4 - 13,1), Venezuela (47.1 — 10,2), Malaja (43,8 - 12,2). možje umirajo prvi a se je povprečna starost našega prebivalstva res dvignila, nam je lahko dokaz že to, da je na Gorenjskem vsak šesti pre D bivalec star nad 55 let. Spio-kar drži, 6aj je med starej- Štručke čakajo na malico šen vtis, ki ga lahko dobimo, šim slojem našega prebival-da naše' žene dosegajo večjo stva na vsakih 9 moških 12 povprečno starost kot možje, žensk, medtem ko po pregledu števila celotnega prebivalstva lahko ugotovimo, da je na 11 moških po 1 žena več. Kratek obisk pri nekaterih drugih narodih nam služi za zanimivo primerjavo. Zakonci v Danski skupaj doživljajo visoko starost, v Franciji je število starih žena dvakrat večje kot število starih mož* pri Norvežanih se razmerja med obema spoloma v starosti ne menja. Menda ja največ vdov v Ameriki. Strokovnjaki menijo, da je to posledica prezaposlenosti mol,' po drugi strani pa mnogih olajšav v gospodinjstvu, Id omogočajo ženam precej lagodno življenje. — M. S. ^ Lan i e Pred kratkim je iz spi rt- val nem zavodu. Naši časopi- ske ladjedelnice izplula si so pisali, da je ta ladja ladja, ki jo je naročila zgrajena na najsodobnejši neka pomorska družba iz način. Ladja »Lago Trafulla«. Buenos Airesa, Ladja je tež- razvije hitrost 17 milj na uro. ka 10.500 ton. To je druga Na ladji so spalnice za 12 ladja od treh, ki so jo naro- potnikov, številni prostori za> čili argentinski pomorščaki v potnike in bazen za kopanje, splitski ladjedelnici. Pomor- Ladja, ki j.' /a-.. • : .- Samo dve stanovanjski hiši se v Chicagu dvigata visoko v zrak. Nebotičnik, ki ga vidimo na sliki, ima 25 nadstropij in je drufja stanovanjska hiša s tako visokim krovom v tem mestu nebotičnikov. Nebotičnik stoji na jeklenih. stebrih. Pred nebotičnikom se vidijo vhodi v podzemeljski prostor za parkiranje avtomobilov ščaki in vodilni ljudje argentinskega trgovskega pomorstva so pohvalili delo naših graditeljev. Stari pomorščak Oscar Ruso je za ladjo dejal, da je najlepša plovna ladja argentinske trgovske mornarice. Tej pohvalni izjavi so se pridružila tudi druga priznanja: ladjo so uvrstili med najvišji razred pri ;-r.neriški družbi »Amerikan Biro of Shipping« in v najvišji razred pri Llovdovcm zavaro- sko pristanišče, bo kmalu plula na redni progi Argentina — Severna Evropa. Pri gradnji ladje pa niso sodelovali samo gradil;! j.. Pritegnili so tudi splitske slikarje, ki so opremili notranjost že nekaj naših ladij. Naše potniške ladje »Jugoslavija«, »Jadran« in »Enotnost« so prave mojstrovine na morju. Splitski mornarji so okrasili stene v prostorih, kjer se zadržujejo potniki in pomoršče.*«'. ZANIMIVOSTI £ OTROŠKA KLINIKA V MOSKVI V Moskvi so pred nedeljskimi volitvami odprli novo otroško kliniko. Klinika je opremljena z najmodernejšimi napravami za fizioterapijo, za rentgenske preglede in za zdravljenje otroških obolenj. Razen tega ima nova klinika športne naprave. RAZSVETLJAVA NA AVTOCESTI V Zahodni Nemčiji so na avtocesti med Frenkfurlom in Mannheimcm, ki je znana kot »cesta smrti«, postavili cesin-a razsvetljavo ob cestišču. Podatki o pramet-n>"h nc?rrčah so pokazal', da so veliko nesreč zakrivili avtomobilski žarometi, ki so potnike ovirali pri , vožnji. Obcestno razsvetljavo sta napravili dve veliki nemški podjetji Siemens in AEG. Luči in stebri za razsvctji-vo so stali dva milijona nemških mark. 0 RAZSTAVA AVTOMOBILOV v Ženevi Prvi letošnji avtomobilski salon, ki so ga odprli pred dnevi v Ženevi, je pokazal nekatere nove đSsežk i evropske in ajnerii!:e e. >io-fcilske industrije. V Ženevi razstavlja 13 različnih '~"r.v. Največ zanimanja zb:i'xi» novi avtrmobili znamke Fiat in Mercedes. Poezija tega (Nadaljevanje s 1. strani) za smešno vsoto denarja, je samo tvoje in kar je bilo, ko Bteni. Flamec je nosil zelene bilo nekaj težkega. Bilo je si tc doživljal, tako strahotno hlače in imel je nenavadne veliko uboge in zakotne mla- težko, da 6i zdaj lahko samo črne lase. Bil je nekoliko dosti, tiste čisto ob steni, ponosen na tisto, kar si pre- eključen, pa čeprav jih ni Kako jalov posel! Za nekaj živel. mogel imeti čez trideset. V večerij ali za pijano popoldne Tudi Italijan Mario Belli tej slik!, ki jo je prodajal prodati del tistega, kar je doslej ni prodal niti enega platna. Pač — ondan portret —. xr*>s m m m m» pegastega mačka lastnice me- IVllSGlOVKd. Z »Cl053rO VOljO({ Kari^e la«tai*J mesarije. Bilo je majčkeno naročilo. Zdaj je (Nadaljevanje s 1. strani) Sekretar podjetja zanika, slikal cerkev Srca Jezusovega ni položaj. Trije vodilni ljud- da bi se maščeval za članek, v rdeči jarvi. Doslej je to je naj bi se dan pred 29. no- ki ga je šofer Krmelj napi- cerkev naslikal že v vseh vembrom dogovorili, da bo- 6al in ga je objavilo »Delo«, modnih barvah — v zeleni in do poslali na izredno vožnjo Zagovarjal se je, da je bil to modri, končno je poskusil še Kranj-Jezersko šoferja Iva- noč na Jezerskem, kjer ima v rdeči. Slika pa ni bila pre- na Krmelja, ki je v časopisu družino. Po kratkem zadrže- več upadljiva in upanja, da grajal postopke vodilnih vanju v hotelu je šel mimo W jo prodal, ni bilo. uslužbencev tega podjetja. Krmelja, ki ga je prijel za Italijanka v ozkih kavboj- Soferja so želeli op^aniti in hlače in mu dejal, da »bodo skih hlačah in pisanem šport- ga pijanega med vožnjo pri- čez štirinajst dni že vsi v za- nem puloverju je prodajala i javiti, kar je povzročilo, da poru«. Bil je v družbi z Ber- najnovejše posebnosti svoje- | je prišlo do upravno kazen- toncljem. * ga moža. »Abstraktno«, je skega postopka. Avtobusni nadzornik Bertonoelj je še Avtobusni nadzornik Ber- pripominjala. »Ljubite abstraktne umet- JUH 1 MAJI J11IL l/Cl IVllVVi J IV j -j , m_ -*--- —----~------- —----- istega dne nagovoril znanko tPgg *a dan Jff*™ jih ogledoval. Mislil sem ji voznie srečal na avtobusni ........ - iz hotela na Jezerskem: »Ce boš imela kaj časa, bodi v družbi s Krmeljem in ga spravi v dobro voljo.« Šofer (je v tisti noči res popil no- reči, da ljubim ženske in postaji natakarico z Jezerske- kvečjemu še francoski bur-ga in ji naročil, naj pazi, kaj gundec. Ker je v tistem trenutku nekdo prišel in ji povedal, da je njen mož pijan v krčmi Au Cadet de Gascog-ne, sem rajši molčal. .'EMU SE PRAVI NAVDIH . .. To je del Montmartra. Ljudje, ki živijo tam, iščejo svoj navdih za rdečimi mizami v krčmah pri Au Cadet de Gascogne in Au berge de la Boheme. Tam potem popivajo ter razmišljajo, kaj je pravzaprav življenje in kakšen smisel ima. Včasih so tam posedali tudi drugi, včas'h celo Modigliani. Therese je opravila svoje delo. Vrnila se je in povprašala: »Od kod pa si?« »Jugoslovan.« »Jugoslavija, rada bi jo videla. Toda to je tako prekleto daleč.« Nasmehnil sem se ji in ji dejal, da je tisto, česar si želimo, vedno tako prekleto daleč. Mračilo se je. Spodaj pod stopnicami je 6tarka prodajala »Francois soir«. Na ulici za oglom pa je dobrodušni in debeli Pierre prodajal pe:ena kostanje. Z barelko in širokim brki ter bleščeče belim nasmehom je delil tople kostanje v ta mrzli večer. To je bila najtoplejša slika Pariza. Zabredel sem v reko ljudi na ulici. Imela je neonsko bleščeče bregove. Človeku je kar nekako tesno pri srcu, Morda tudi zaradi tistega dečka z zelen: mi h,o*ami na Montmartru. Morda? Veliko osvetljeno platno z naslikanimi zeleno oblečenimi vojaki, ki drže »šma:ser-je« v rokah, je vabilo k ogledu filma »Le canon da Na vara«. Smajserji in tisti deček ob steni (vse je zelo ob steni) je ob neonskih re-* klamah pravzaprav »poezija« dvajsetega stoletja. J. Kcbal bo šofer popil, ker ima zjutraj vožnjo nazaj. Sredi noči, . ko so sedeli v hotelu, je pri- kai alkoholne pijace, kr jo je ». • • „ , , . , . * L. sla natakarica mimo m mu na pobudo natakarice sam ..... ., , . , ,. . • dejala, da je popil en konjak, naročil ali pa mu jo je naro- „. . . * JT>, —' Veter se obrne ob devetih čila natakarica. Zgodaj zju- avtobus odoeljati, ga je za-trai ie na ukaz avtoousnega . «. . •'• . * i ; J ., „ . ,. • .„ drzeval, vinjeni šofer pa je nadzornika Bertondja vmje- k J SVoio roko ni šofer odpeljal avtobus s c pc'niki proti Kranju. Po od-horlu avtobusa je avtobusni nadzornik po telefonu poklical direktorja Zupančiča in mu z besedami »Odhod — 400, 500« sporoeil, da je šofer odpel: al v vinjenem stanju. Direktor je kmalu za tem poki i eal prometno milico, ki je šeferia zalotila na cesti. Pri pregledu krvi so ugotovili, da je imel šofer Krmelj 2,1 promila alkohola v krvi. Prebivalci (zlasti kmetje) Zjutraj, ko bi moral posebni ., , ~ . , J. . J' . .. , posameznih krajev Gorenjske presenetljivo dobro poznajo posamezne vetrove, ki so — ali skupni širšemu področju Direktorju je sporočil, da je šofer odoeljal pijan in nai ah pa. ep^ba za njihova pripazi, da čez dan ne bo več vas ah nekaJ sosednih vasi; voz-j poznajo smer in kdaj pihajo, ime vetra, čas (z ozirorn na leto «li dan), vremenske posledice, ki jih prinašajo in s tem zvezane pregovore itd. To morajo poimati zaradi dela na polju; predvsem pride tu j7e pred sodiščem poVe^ v P°5tev sušenJ« poljskih j d-dal, da ga je avtobusni nad- de,lkov- zlasti «uSenJe ▼ pozornik že popoldne v Skofii zoIcin- Samo ^zen sprehod Loki silil, da bi pil. Po pri- P° Gorenjski zadošča za zahodu na Jezersko s posebnim nimivo ugotovitev, da je ori-avtobusom ga je natakarica entacija našega kozolca razen , Anžičeva ves večer silila, da °* nekaterih drugih elemen-nje vodfcU uslužbenci pom>ČI ^ tov( fane* oblike in razpore- zavracajo krivdo, da so , ,___i*««« ditev oareel zemliišča) moč- Zvečer spet prevlada »Go-renc«. Ce je menjava taka (lahko bi rekli »pravilna«), potem bo gotovo lepo vreme. Ce pa se ob devetih dopoldne smer vetra ne spremeni, je to znak, da se bo vreme poslabšalo: prebivalci tega področja z vel'ko gotovostjo še istega dne popoldne pričakujejo dež ali sneg. Prečno na ti dve glavni( in strogo nasprotni) smeri vetrov v Zgornjesavski dolini 60 oo-stavljeni tudi skoraj vsi kozolci — veter je torej tisti element, ki igra tu glavno vlogo pri sušenju. — A. Triler PRIČANJE PO VESTI IN PRIČA Z DVOJNIM OBRAZOM ofer Krmelj, ki je »padel v postavljeno past- ZAGOVOR -6 PROTISLOVJI . dala za pijačo, šoferju« _, ' ,J J Prnt) nitni it zavračaj »upornemu Proti jutru je prišel k nje_ .nastavili past% Njihovi zago- mu nadzornik in von se ne ujemajo z «javarm mu dal ^ mora ^ prič. Direk or Zupančič trdi, ^ Kranj, da ni določil šoferja za po- Bertonoelj je vztrajal, da mo- - •ebno vožnjo na Jezersko. ra t y ^ litev parcel zemljišča) no odvisna tudi od vetra; zdi se, da v nekaterih krajih bolj kot v drugih. Brez podrobnejših raziskav je težko rcH, kateri od omenjenih treh "e-m en tov je za orientacijo ko- Te'r'onski razgovor, ki ga je avt<^)UiS,J ^ malo potnikov zolcev v posameznem predelu na Dan republike imel z av- Jn go nckateri ^ § prej§J1.0 že na prvi pogled malce rre- je no telefonu obvestil daje yed> w jo je po^sJ« v pre- seneča stroga pravilnost v šofer Krmelj odpeljal avto- ifikar. Povedala ^ da je bi. orientacii: kozolcev: z redki- s v v.n-nem stanju, vpra- ^ 2medena in da KO jo med m. izjer-ami ^ postavi; ni zasliševanjem silili, da je iz- p0prek čez dolino, približno v povedala stvari, ki ne ustre- smeri _ jus Zakaj? zajo resničnosti. Kaže, da je eden bistvenih Za točno ugotovitev dejan- razlogov prav smer glavnih skega stanja je zelo važna vetrov v tem področju. Tu poklical po uradni dolžnosti, izpoved direktorja hotela na poznajo dva glavna vetrova, ker :o mora storiti za var- Jezerskem. Ko ga je avto- ki oba pihata po dolini: »Go-nost pot-vikov. Naročil je še, busni nadzornik Bertonoelj renc« piha po dolini proti Jena' -^"st;:o avtobus tam, kjer prosil, če lahko telefonira, je senicam, »Severn* (severni) je. Se isti dan ga je po te- z njim odšel v pisarno. Naj- pa v nasprotni smeri — od Je-" fonu poklical šofer mel] prej je Bertonoelj poklical senic navzgor po dolini Save in »i ozmerial z besedami, vratarja in ga vprašal za di- Dolinke. Ponoči in do prida bodo ori šli vsi v zapor, rektorjevo telefonsko števil- bližno 9. ure dopoldne piha Po••- 'al mu Je. da mu je bilo ko. Ko je zavrtel drugo šte- »Gorenc«. Okrog 9. ure do-©dvzeto vozr»5?ko dovoljenie, vilko. je povedal po telefonu poldne pa ©e smer vetra nate pa ga je d rektor vpra- samo tri besede: »Odhod—400. obrne in do večera piha »Sesal, če je bil pijan. 500«. — Z. T. vern« — v nasprotni smeri. Tapetniška delavnica v Radovljici je podobna reklamni filmski hiši, Na stenah so nalepljene fi'mske igralke z različnih zornih kotov. Kam bodo začeli lepiti igralke, ko bodo stene pome? Morda pod blazine? RADIO LJUBLJANA Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 6., 7., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22.. 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. 19.05 Panorama zabavnih zvokov 20.00 Izberite melodijo tedna 20.45 Četrt ure z zabavnim orkestrom Mantovani 21.00 Glasovi od včeraj in danes 22.15 Orkestri in solisti RTV Beograd 23.05 Plesna glasba PONEDELJEK - SOBOTA - 24. marca 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji 8.35 Češka zabavna glasba 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo 9.25 Pevec Ivo Robič 9.40 Koncertne drobtine 10.15 Od tod in ondod 11.00 Operetne melodije 11.15 Angleščina za mladino 11.30 Drugo dejanje Gorenjskega slavčka 12.05 Tri ameriške pesmi zapoje Komorni zbor RTV Ljubljana 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Instrument in glas 14.00 Osma simfonija 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.20 Napotki za turiste 15.25 Scene iz Massenetovega Wertherja 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Gremo v kino . .. 17.50 Orkester Martin Gold 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Pevka Gabv Ncvak 18 25 12 i--?;"-"':v in 18.4T ~ na tujem 19.03 V ' ' - " v zvedbi Ye!iuJ:;a Manohina 20. C0 Polke in valčki z velikimi zabavnimi orkestri 21. C0 Za prijeten konec tedna 22.15 Oddaja za naše izseljence 23.05 Do polnoči v plesnem ritmu 6.00 6.30 7.30 8.00 8.47 9.05 9.45 10.00 10.30 11.30 11.51 12.05 14.. J 14.15 15.15 15.30 16.00 16.20 17.05 17.15 18.15 18.30 NEDELJA - 25. marca Vedri jutranji zvoki Napotki za turiste Radijski koledar in prireditve dneva Mladinska radijska igra Iz albuma skladb za otroke Z zabavno glasbo v novi teden Koncert za flavto, godala, harfo in -^lesto Se pomnite tovariši . .. Veliki David Ojstrah Nedeljska reportaža Orkester Roberto Rossi Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. Zabavali vas bodo Zadovoljni Kranjci Naši poslu "Ve i čestitajo in pozdravljam — II. Trio Horwendel in Ansambel Willy Fantel Arthur Rubinstein igra Chopina Humoreska tega tedna Za nedeljsko popoldne Vesela godala Radijska igra Dumka in Furiant iz Dvorakovega klavirskega kvinteta v A-duru Športna nedelja 26. marca" 8.05 Orkestralna matineja 8.55 Za mlade radovedneže 9.25 Instrumentalne skladbe iz filmov in glasbenih revij 9.45 Iz skladb Rista Savina 10.15 Od tod in ondod 11.00 Dunajski valčki 11.15 Naš podlistek 11.35 Ansambli iz Mozartovih oper 12.05 Deset minut s triom Avgusta Stanka 12.15 Radijska kmečka univerza 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Simfonietta 13.55 Zvočni kaleidoskop 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.20 Sonata v D-duru 15.40 Literarni sprehod 16.00 Vsak dan za vas 17.05 55 minut za ljubitelje operne glasbe 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Rendez-vous z glasbo 18.45 Radijska univerza 19.05 Veliki zabavni orkestri tega tedna 20.00 Glasbena skrinja 20.45 Kulturna tribuna 21.00 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe in kvintet Jožeta Kampiča 21.20 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije 22.50 Literarni nokturno 23.05 Plesni orkester RTV Ljubljana 23.20 Za ljubitelje popevk TOREK - 27. marca 8.05 2enski zbor »France Prešeren« iz Kranja 8.25 Glasba ob delu C.55 Radijska šola za srednjo stopnjo 9.25 Simfonični diptih Blagoje Berse 10.15 Izberite melodijo tedna 11.00 Narodne pesmi jugoslovanskih narodov 11.15 Napredujte v angleščini 11.30 ^laude Debussv — skladbe za klavir, violino in violončelo 12.05 Zabaval vas bo Borut Les jak s svojim ansamblom 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Skladbe slovenskih avtorjev poje Mariborski komorni zbor 13.50 Zabavni orkester Raphaele 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo 14.35 Arije iz oper Giacoma Puccinija 15.20 Orgle in orglice 15.30 V torek nasvidonje 16.00 Vsak dan za vao 17.05 Izbor iz Ca'kovskeja 17.55 Pojan Adamič: • Plesalka 18.00 Aktualnosti doma l.i v svetu 18.10 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe 18.45 S knjižnega trga 19.05 Od dunajskega valčka do sodobnih plesnih ritmov 20.00 Pred mikrofonom je Slovenski oktet 20.30 Radijska igra 21.30 Pomladna sonata za violo in klavir 21.45 Zabavni orkester RTV Ljubljana 22.15 Uvod v glasbo 20. stoletja 23.05 Zaplešite z nami SREDA - 28. marca 8.05 Owen Branningan poje arije iz Haendlovih oper 8.30 Sovjetska, češka, poljska zabavna glasba 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb 9.25 Sonata za trobento in klavir 9.38 Poje baritonist Vladimir Ruždjak 10.17 Od tod in ondod 11.00 Balkanske pitoreske 11.15 Človek in zdravje 11.25 Ali vam ugaja 12.05 Vaški kvintet z Božom in Miškom 12.15 Radijska kmečka univerza 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Italijanski operni pevci pojo 14.03 Radijska šola za srednjo stopnjo 14.35 Godala in zabavni zbori 15.20 Majhen koncert klarinetista Giorgia Br igarja 15.46 Sc ata za štiri flavte 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Šoferjem na pot 17.50 Plesni orkester Max Greger 18.00 Aktualnosti doma in v 6vetu 18.10 »Temni se« 18.45 Ljudski parlament 19.05 Tri popularne domače sladbe 20.00 Dva velika zabavna orkestra 20.30 Štiri sto let klavirske glasbe 21.00 Potujoči mozaik 22.15 Po svetu jazza 22.45 Lirični intermezzo 22.50 Literarni nokturno 23.05 Iz operne ustvarjalnosti 23.40 Plesna glasba Četrtek - 29. marca 8.05 Uvertura in ^.ido 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo 9.25 Klavir v duetu 9.40 Pet minut za novo pesmico in Pozdravi za mlade risarje 10.15 Od tod in ondod 11.00 Prizor iz opere »Iris« 11.15 Ruski tečaj za začetnike 12.05 Prisluhnite kvintetu bratov Avsenik 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Pisani zvoki z Dravskega polja 13.50 Ir-ar.o za vas 14.15 Stari napevi in plesi za lutnjo 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo NEDELJA - 25. marca 15.20 Segava klaviatura 15.30 Turistična oddaja '.- ik. dan vas 17.05 Koncert po željah poslušalcev 13.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Štiriindvajset kapric za vloiino 18.28 Flavtist Jean Pierre Rampal 18.45 Kulturna krcnika 19.05 Radi bi vas zabavali 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20.45 Zabavni orkester Alfred Scholz 21.00 Litc'.arni večer 21.40 Nokturno za violino :n klavir 22.15 Naši tonski tehniki vam 20.45 Mednarodna radijska 12.00 Nedeljski koncert ob dvanajstih 13.10 Operne melodije 14.00 Veseli izlet v deželo ritmov 14.30 Melodije in ritmi .iz romanskih in slovanskih dežel 15.15 Glarsbena pripovedka iz naslovov znanih popevk 19.00 Ples z orkestroma Francis Bay in Billy Vauhan 20.00 Iz repertoarja Slovenske filharmonije univerza 21.00 V nedeljo ob devetih zvečer 22.15 Preludiji in fuge za klavir in druge skladbe PONEDELJEK - 26. marca 19.00 Pesmi in plesi iz starih časov 20.00 Zaključni prizor iz opere »Valkira« TOREK - 27. marca 19.00 Vedno lepe melodije 20.00 II. concertino za klavir in orkester 20.15 Hitri prsti in priljubljeni napevi 20.57 Madžarska pianistka Lyvia Rev v Ljubljani predvajajo 22.45 Vedri zvoki 23.05 Nočni koncert z deli sodobnih avtorjev PETEK — 30. marca 8.05 Popevke se vrstijo 8.25 Petnajst minut z orkestrom Les Baxter 8.40 Ljudske pesmi raznih narodov 8.55 Pionirski tednik 9.25 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe 10.15 Od tod in ondod 11.00 Obraz iz stare francoske glasbe 11.15 Naš podlistek 11.35 Ritmi Latinske Amerike 12.05 Vesele domače v izvedbi Komornega zbora RTV Ljubljana 12.15 Radijska kmečka univerza 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Pojo jugoslovanski basisti 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo 14.35 Umetniki iz sosednjih dežel 15.20 Zvočna mavrica 15.45 Jezikovni pogovori 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Popoldne s slovenskimi skladatelji 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 V narodnem in zabavnem tonu 18.45 Iz naših '""oktivov 19.05 Slovenske popevke 20.00 II. brandenburški koncert 20.15 Tedenski nn,n zuna"J€Politi^m Pre8led 19.00 Godalni kvartet 20.30 Glasbena med:gra 20.35 Spoznavajmo svet in domovino 21.35 Zabavne melodije 22.16 Oddaja o morju in pomorščakih 23.05 Walter Gieseking igra Ravela 23.35 Plesna glasba SOBOTA - 24. marca 18.00 Koncert v muzeju 19.00 TV pošta 19.15 Panorama 20.CO TV dnevnik 20.20 Propagandna oddaja 20.35 Na tajnem kanalu 21.05 Glasbena revija 22.15 Poštna kočifa 22.15 Vremeplov - reportaža 22.45 TV dnevnik II. NEDELJA - 25. marca 10.00 Oddaja za kmetovalce 10.30 Potres - TV film iz serije Veter 18.45 Prenos športnega dogodka 20.00 Sedem dni 20.45 Državno prvenstvo v plavanju PONEDELJEK - 26. marca 18.00 Veter - serijski film 13.30 Zn-n-st In tehnika 20.30 Napredujte v angleščini 19.00 Izkušnje upravljavcev 20.45 Koncert ansamblov 19 00 TV pregled rr -iborskega jazz-kluba 20 00 TV dnevnik 20.20 Tedenski športni 21. Mednarodna radijska in televizijska univerza 21.15 Jazz ob 21.45 sreda - 28. marca 19.00 Angleščina za mladino 19.15 Poje Tony Dallara 20.00 Robe-t Schumann - mladini 20.15 Veliki zabavni orkestri 20.30 Ruski tečaj za začetnike 20.45 Igra vam Jožo Privšek 21.00 2. dejanje opere Prodana nevesta 21.40 Za lahko noč Četrtek - 29. marca v A-duru 20.00 Rodelmda - III. dejanje 20.40 Vsak eno 21.15 Odmevi iz Varšave 21.50 Glasbeni intermezzo Drugi program SOBOTA - 24. marca 19.00 Italijanske, francoske in španske melodije 20.00 Arije iz francoskih oper 20.45 Radi bi vas zabavali -1.15 Jazz na koncertnem odru 22.15 Plesna glasba PETEK - 30. marca 19.00 Zapišite narek 19.15 Sestanek z Ljubljanskim jazz ansamblon in Marjano Deržaj I .00 Radovanove pesmi 20.20 Komorni intermezzo 20.30 Štirikrat petnajst 21.30 Nenavadne zgodbe iz znanosti in domišljije 21.45 Jazz ob 21.45 pregled 20.35 Trije slučau — slučajno TV priredba 21.20 Lesorez danes 21.50 TV dnevnik li. TOREK - 27. marca Ni sporeda! SRED \ - 28. marca 1P.00 Mali vrtiljak 18.40 S kamerama Afriki 19 05 Sodobna kirurgija 19.30 TV obzornk 20.00 TV dnevnik 20 20 Propagandna oddaja 20.30 TV magazin 21.30 Loto 22.00 Dnevmk II. CTRTEK - 29. marca 10.00 TV v šoli 18 00 Dobrodošli — spored za -^roke 18.45 Kratki film 19.00 Cas. Ijud'e in dogodki ^O1 TV dnevnik 20.20 Dokumentarni fil m 20.30 Iz kraja v kraj 21.40 Koncert violimsla Roka Klobčiča 22.10 Veliki nemi filmi 22?5 7adnie ve.~ti 22.25 TV dnevnik II. PETEK — 30. marca 18.30 Tajni dnevnik dr. Hudsona 19.00 Ma«9Zin vsakdanjih skrbi 19.30 Doma in na tujem 19.31 S":ke in sk.lpiure 20.00 TV dnevnik 2">.2D S TV po sve'u 2f.35 S-vzJSvajmo svet in domovino 2? 30 TV dnevnik II. Radovljica 24. marca ameriški barvni film KONJENIKI ob 20. uri 24 marca nemški kriminalni film STRELEC V ZELENEM ob 18. uri 25. marca ameriški barvni film KONJENIKI ob 16. in 20. uri 25. marca nemški kriminalni film STRELEC V ZELENEM ob 18. uri 25. marca francoski barvni film SVET TIŠINE matineja ob 10. dopoldne 27. marca ameriški film GRAND HOTEL ob 20. uri 28. marca ameriški film GRAND HOTEL ob 18. in 20. ari 29 marca ameriški barvni CS film V 80 DNEH OKOLI SVETA ob 19.30 uri 30 marca ameriški barvni CS film V 80 DNEH OKOLI SVETA ob 19.30 uri SOBOTA - 24. marca »Center« —' slovenski film PLES V DE2JU ob 16., 18. in 20. uri, premiera ameriškega barvnega W filma DVORNI NOREČ ob 22. uri »Storžič« — premiera sovjetskega barv. filma ŠOFER PO SILI ob 10., 16., 18. in 20. uri, premiera argentinskega filma VODJA BANDE ob 22. uri »Svoboda« — nemški barvni film MOMPTI ob 19.30 uri »Krvavec Cerklje« - itall-»anske barvni CS film HF.R-KULES IN LIDIJSKA KRALJ TC A ob 20. uri »5erčur« — amsrffki film HUDIČEV UCrNEC ob 20. uri NEDELJA - 23. marca »Center« — ameriški barvni film JEZDILI SO NA ZAHOD ob 10. in 14. uri. slovenski film PLES V DEŽJU ob 16., 18. in 20. uri »Storžič« — nemški barvni film MOMPTI ob 13. uri. doma?! film SREČALI SE BODO ZVEČER ob 15.. 17. in 19. uri sOTPe^sk! barvni film ŠOFER PO SILI ob 21. uri »Svoboda« — argentinski film VODJA BANDE ob 14. uri, nemški barvni film MOMPTI ob 16. in 20. uri, ameriški barvni film JEZDILI SO NA ZAHOD ob 18. uri »Krvavec Cerklje« — italijanski barvni CS film HER-KULES IN LIDIJSKA KRALJICA ob 15., 17. in 19. uri »Nakio« — ameriški barvni film DREVO ZA OBEŠANJE ob 16. in 19. uri »Voklo« — ameriški film HUDIČEV UČENEC ob 16. liri »Kokrica« — ameriški film HUDIČEV UČENEC ob 19. uri TOREK - 27. marca »Center« — ameriški barvni VV film DVORNI NOREC ob 16., 18. in 20. uri »Storžič« — sovjetski barv-n' film ŠOFER PO SILI, ma-*-neja ob 10. uri, argentinski ';;m VODJA BANDE ob 16., 18. in 20. uri »Svoboda« — sovjeteki barvni film ŠOFER PO SILI ob 19. uri SREDA - 28. marca »Center« — ameriški barvni V V film DVORNI NOREC ob 16., 18. in 20. uri »Storžič« — sovjetski barvni film ŠOFER PO SILI, matineja ob 10. uri, argentinski film VODJA BANDE ob 16., 18. in 20. uri ČETRTEK - 29. marca »Center« — ameriški barvni VV film DVORNI NOREC ob 16., 18. in 20. uri »Storžič« — argentinski film VODJA BANDE ob 10., 16., 18. in 20. uri »Svoboda« — sovjetski barvni film ŠOFER PO SILI ob 19. uri PETEK — 30. marca »Center« — ameriški barvni VV film DVORNI NOREC ob 16., 18. in 20. uri »Storžič« — argentinski film VODJA BANDE ob 10. uri, ameriški barvni CS film HRFPENENJE PO MOŠKEM ob 16., 18. in 20. uri Jesenice »RADIO« 24. do 26. marca nemški film ZALJUBLJENI DETEKTIVI 27. do 28. marca poljski film "LOČITEV 29. do 30. marca ruski color film MELODIJE IN PLESI Jesenice -PLAVŽ« 24. do 25. marca indijski color film MATI INDIJE 26. do 28. marca nemški film ZALJUBLJENI DETEKTIVf 29. o 30. marca poljski film LOČITEV Žirovnica 24. marca italijanski CS film SLADKO ŽIVLJENJE 25. marca jugoslovanski film VZKIPELO MESTO 28 marca indijski color film MATI INDIJE 31. marca nemški film ZALJUBLJENI DETEKTIVI Dovje — Mojstrana 24. marca jugoslovanski film VZKIPELO MESTO 25. marca ameriški film HUDIČEV UČENEC 29. marca nemški film ZALJUBLJENI DETEKTIVI Koroška Bela 24. marca poljski film LOČITEV 25. marca italijanski CS film SLADKO ŽIVLJENJE 26. marca indijski barvni film MATI INDIJE Ljubno 25. marca ameriški barvni CS film ZBOGOM OROŽJE ob 16. uri 24. marca jugoslovanski film MARTIN V OBLAKIH ob 19.30 uri Kropa 24. marca ruski film IVAN GROZNI I. del, ob 20. uri 25. marca ruski film IVAN GROZNI II. del, ob 15. in 19.30 uri 29. marca poljflkf barvni film PLANETI SMRTI, ob 16. in 19.30 uri Skofja Loka »SORA« 24. marca ameriški film LINIJA ZA TAKSON ob 18. in 20. uri 25. marca ameriški film LINIJA ZA TAKSON ob 17., 20. in matineja ob 9.30 uri 27. marca jugoslovanskrfilm NE UBIJ ob 20. uri 28. marca jugoslovanski film NE UBIJ ob 18. in 20. uri 29. marca ruski film DRZNI PODVIG ob 20. uri 29. marca ruski film DRZNI PODVIG ob 18. in 20. uri nedeljo, 25. marca, tradicionalni »Kramarjev veleslalom« (zaradi pomanjkanja enega) na Kofcah in ne pod Storži-čem, kot je bilo' objavljeno v razpisu. Start bo ob 11. uri. Prijave bodo sprejemali do 9. ure. Hkrati vas vabijo na lepo smuko. OSTALE PRIREDITVE KRANJ — Lutkovna sekcija Delavsko-proovetnega društva »Svobode« Primskovo uprizori jutri ob 10. uri dopoldne lutkovno igrico »Čudežno zdravilo«. Predstava bo v Zadružnem domu. dobile na Turističnem drutt-vu v Tržiču, za lov pa na upravi državnih lovišč v Kamniški Bistrici. Danes zvečer bo začela v Tržiču na Trgu svobode številka 25 v gostinskem podjetju »Pri pošti« obratovati nova kavarna. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE v Kranju NEDELJA — 25. marca ob 10. uri URA PRAVLJIC, zadnja uprizoritev v sezoni 1931-62. ob 16. uri John Stein-beek: LJUDJE BREZ ZEMLJE za IZVEN TOREK - 27. marca ob 16. uri Moliere: TARTUF-FE za red ISKRA, ob 20. uri Moliere: TARTUFFE za red DIJAŠKI. Gostuje SNG Drama iz Ljubljane Turistični informator Športne ureditve ZIRI: Judo — V okviru republiške judo lige se bosta jutri dopoldne tu srečali ekipi kranjskega Triglava in domače Alpine. TRZIC: Smučanje — Smučarska sekcija Partizan in Planinsko društvo Tržič organizirata v TRZIC: »Pri pošti« — V tem gostišču je na razpolago še 7 prostih prenočišč. Prenočišče si lahko rezervirate na telefonsko številko 329. V privatnih sobah pa je v Tržiču prostih še 12 postelj. Pcdljubelj - Pri Marti An-keletovi je na razpolago še 10 prenočišč. Rezervirate jih lahko na telefonsko številko 386. Planinski dom pod Stor/i-čem — Tu je prostih še 70 ležišč. Planinski dom na Kofcah — Turisti imajo tu na razpolago še 30 ležišč. Ljubeljski prelaz je preko zime neprehoden, medtem ko je ljubeljska cesta do gostišča na Ljubelju (1050 m) vedno splužena. Tudi vse ostale ceste na tržiškem področju so dobro prevozne. Iz Ljubljane vozi v Tržič in nazaj dnevno 23 avtobusov. Dovolilnice za ribolov lahko BOHINJ: Hotel »Zlatorog« - Prosta ležišča, ki jih je na razpolago še 100, si lahko rezervirate na telefon 43. Hotel »Pod Voglom« - Prostih je 100 ležišč. Rezervirate jil lahko na telefon št. 52. Hotel »Jezero« — Prostih je še 40 ležišč. Mladinski dom — Na razpolago je še 56 ležišč. Crna prst — Prostih je še 7 ležišč, v privatnih sobah pa še 3 ležišča. Dom na Komni — Prostih je še 30 ležišč. V privatnih sobah, ki so prijavljene pri Turističnem društvu, je prostih še 47 ležišč. Ceste proti Bohinju so vse prevozne. SPOMLADANSKI KROS Občinska zveza za telesno kulturo Kranj organizira v izvedbi kranjskega atletskega kluba Triglav spomladanski kros, in sicer 1. aprila pri novem stadionu za kopališčem. Tekmovanje v krosu bo sa posameznike in ekipno ter sodi v okvir PIONIRSKIH IGER Jugoslavije. Zlasti za šole (osnovne in srednje) naj bi veljalo, da 6e spomladanskega krosa udeležijo kar v največjem številu. Prijave sprejema prireditelj 1 uro pred pričetkom tekmovanja pri kranjskem kopališču. Iz Gornjesavske doline Foto: F. Perdan Dom • družina • moda PRIPRAVA ZA POMLAD Znanka vam je nenadoma dejala, da se ji zdijo vaše oči_ nekam čudno motne. Pa sta" menili da je to le utrujenost. No, najbrž bo držalo; samo da j« to spomladanska utrujenost. Ce vas muči slaba prebava in ne jeste kaj dosti sadja, se bo to najprej poznalo na koži in očeh. Poskusite se temu izogniti; za začetek izpijte na tešče kozarec vode z limonovim ali pomarančnim sokom. Vendar ne pijte vedno limonade na prazen želodec, drugič poskusite z banano ali skuto ali kamel ičnim čajem. Morda pa je vzrok motnim očem slabokrvnost; posvetujte se z zdravnikom. Zdravnik bo najbrž predpisal uživanje zelenjave, ki vsebuje železo (regrat, radič, špinača). Po kosilu pa je obvezen polurni počitek. Res je, da se nam oči včasih zameglijo od ganjenosti, vendar poskusite po dolgem in napornem napenjanju oči osvežiti s kamelično kopeljo. Pazite, da oči pri tem ne prehladite. Ko si jih osušite, počivajte z zaprtimi očmi nekaj minut. Ne mislite na ničesar, da vam za vekami ne bo neprijetno migljalo. (uaj 1 clcfarslc) Ce slabo vidite, ne napenjajte oči; ljudem z oslabljenim vidom se kaj hitro pojavijo številne gubice okrog oči. Sicer jih z masažo in mastno kremo delno odpravimo, toda vzrok nastajanju gubic bodo odpravila le očala. Morda ste že pozabili, kako se je treba smejati z očmi. Poglejte se v ogledalo, če je ostalo nekaj leska v očeh. Nekaj telovadbe za oči zvečer pred spanjem, tople obloge in sadni sokovi — pa boste pripravljeni za pomlad (vsaj koledarsko). Pomladno čiščenje , Pomladno čiščenje si zamišljamo v obliki metle in krpe. S temi stvarmi smo konec zime navadno tako zaposleni, da niti ne pomislimo nase, na stvari, ki smo jih nabrali preko dolge zime; pa naj bo to živčna utrujenost kot posledica prevelikih skrbi z ozimnico, z boleznijo otrok in podobno ali hrana, premalo gibanja, nečist zrak in podobno. Čeprav vas nagonsko obide misel, da je stanovanje potrebno čiščenja in »generalnega« pospravljanja, raje prej poskrbite zase, za svoje »očiščenje«. Verjemite, da bo za začetek kar dober celodnevni »dopust« nekje na bližnjem travniku, posebno če se bo družina potrudila, da mami Ste preveč nestrpni - ali reč prev m?rn!? So nekateri ljudje, ki se pri najmanjšem šumu zdrznejo, drugih spet ne moti nevihta. Nekateri se v jezi nemogoče obnašajo, nekatere pa ne more ničesar vreči s tira. Pravimo, da so temu vzrok živci. Preberite test in skušajte ugotoviti, kako je z vami. 1. Ali zvišate glas, kadar se prepirate? DA ali NE 2. Ali lahko mirno prenašate, brez vidnih znakov razburjenja tuje nevzgojene otroke? 3. Ali včasih kakšno stvar razbijete? 4. Ali v jezi namerno uničite neko dragocenost? 5. Ali lahko spite kjerkoli in kakorkoli? 6. Kakšno reakcijo vzbudi v vas telegram? Ali pokadite, zardite ali vas strese? 7. Ali Imajo vremenske spremembe na vas vpliv? 8. Ostanete mirni, ko slišite, da je nekdo za vašim hrbtom izgovoril vaše ime? 9. Ali težko prenašate hrup, ki ga povzročajo drugI; n. pr. sosedov radio? 10. Ali imate mogoče kakšne čudne navade (drobite s prsti kruh, udarjate s prsti po mizi, čečkate ali pišete med govorom na sestankih? 11. Ali gledate vznemirjeno v svojo bodočnost? 12. če vas kdo užali, ali najprej razmislite ali takoj reagirate? 13. Ali lahko sedite, ne da bi karkoli delali? 14. ATi se vznemirjate za vsako malenkost? 15. Ali govore o vas, da ste nervozni? Pripišite si po eno točko za DA na naslednja vprašanja: 1. 3, 4, €, 7, 9, 10, 11, 14 in 15. Prav tako pripišite eno točko, če ste odgovorili NE na vprašanja: 2, 5, 8, 12 in 13. če imate več kot 10 točk — ste nervozni, toda lahko se še pozdravite. (Predvsem se izogibajte vseh zunanjih vzrokov razburjenja — doltega sedenja v noč, hrupnih prijateljev, nerednega uživanja hrane, neurejenega življenja itd.). če imate pet do deset točk — ste kar precej mirni, okretni, če je to potrebno, po drugI strani pa ste dovolj mir-^. da lahko ostanete ravnodušni, če je treba. Manj od pet točk — preveč ravnodušni. To bi bilo lahko nevarno, ker mora včasih človek pokazati oko-hai, da živi in »občuti«. ne bo treba pripravljati hrane, ampak bodo vse pripravili sami. Odpove naj se tudi nadzorstvu nad pripravo, pa čeprav bo potem kaj presoljeno ali kaka druga podobna nesreča. Sedaj se pač ne morete več izgovarjati, da je zunaj pre-mraz, da se ne bi vsaj dvakrat tedensko sprehodili na svežem zraku. V vsakdanjo prehrano še ni treba vnesti pomladne revolucije, se pravi — črtati z jedilnika močno zabeljene jedi, pač pa to delajte postopoma, ker bo najbrž še hladno in bo organizem še potreboval malo več maščobe. Potrudite se, da bo hrana kar najbolj vitaminska, čeprav na škodo denarnice. Ko rte si tako opomogli, se lahko lotite brisanja in pospravljanja po stanovanju, toda ne sami. Bilo bi napačno, da bi vso družino poslali ven, da vam ne bi bila pri delu v napoto, vi pa bi sami prestavljali omare in nosili vodo. Ze dan prej premislite, kako bi vam vsa družina lahko pomagala pri delu. Ce niso vsi ves dan doma, jih zaposlite, kadar imajo čas. saj bi vsi naenkrat gotovo delali preveč hrupa. Pospravljanje brez skrbi za-vlecite vsaj na tri dni in delajte le po nekaj ur. Tako boste manj utrujeni, kot pa bi bili, če bi naredili vse v eni 6api. Ce stanovanje redno pospravijafe in čistite, to spomladansko čiščenje pravzaprav nima za vas nobenega pomena. Nevarno za dober glas pa je, če je stanovanje urejeno le na videz, omare so razmetane, pod posteljami so ode^e prahu. Več časa vam bo vzelo čiščenje kleti in podstrešja, če iu imate, sel se ie čez z:mo nabralo polno prahu, gnile ozimnice in druge ropotije. Morda je to že ne vem katero leto. ko ste si obljubili, da boste stanovanje redno čistili in ne bo spomladi to,:ko dela, pa vas ie vedno nekaj »zmotile--. Pomislite, kaj je temu vzrok: morda vaša orezaooslenost, če hodite v eluTbo. al: premajhna sno-sobnost da bi v domače de1 o pritegnili vso družino. Ce boste u<*otov;li pnavi vzrok, kar spremen^te hišni red, ki vam do sedaj ni bil naklonjen. Modela iz nemške konfekcije, zaobljena ramena, navpični šivi, zvonasto razširjen rob, globoke gube Pomlad t znamenju redingota Sicer so vse modne kolekcije za pomlad natrpane s kostimi, vendar ni niti ena, ki se ne bi ponudila tudi ob lahkih plaščih — redingotih. Za novo linijo sezone je značilna že tolikokrat izgovorjena ženskost, da se ji podrejajo tudi plašči. Seveda bomo videli na naših cestah prav gotovo še ravne klasične ali široke brez ovratnika, kot je bilo to lansko leto. Ker pa letošnja moda zel« poud-rja mladost, vitkost, ženski šarm in je '■skratka pozabila na močnejše postave, se je mladostna linija uveljavila tudi na redingotu. Pla5č sicer pristaja skoraj vsaki, saj lepo podaljša premajhno postavo in poudari vitkost telesa. Zgornji del plašča je navadno oprijet z ozkimi reverji ali brez ovratnika oziroma enkrat zavezanim majhnim trakom. V bokih se zvončasto razširi ali pa k temu nrioo-raorejo še 6krite globoke gube. i>va navpična šiva ob straneh tečeta do ramen ah pa že po sredini rokava zavi-jeta ob stran. Žepi so vrezani: če se našiti, je njihovo mesro tik pod prsmi oziroma visoko nad njimi. Nekateri kre->*orji ©o eo odlomil1 za zaobljena ramena pri kimono kro^u, drug; spet priporočajo rahlo podložena. Rokavi so. vedno prekratki in nikoli no pokrivajo členkov. Gumbi so lahko prav majhni, posebno če se odločite za dvovrstno zapenjanje. Barvna lestvica'se omejuje na vse tone modre barve, rdeče in zelene. Blago je lahko tweed, volneni jersev ali druga mehkejša blaga. MALI NASVETI Medtem ko smo lani nosile lase počesane na čelo, so se pariški frizerji odločili v skladu s svežo in mladostno modo za nov način česanja, ki najbolj pristoja mlademu obrazu. Celo je popolnoma odkrito, lasje počesani naza,, kjer so na temenu na široko razčesani. Te frizure pogosto pridržuje trak — zavezan na vrhu glave v pentljo. Ušesa so največkrat odkr-ita. Frizure so na moč podobne tistim, ki pmo jih nosile v oTro*kih letih. — Ce ste zelo mladi, ne nosite hipermodernih stvari, ker vam ne pristajajo. S tem seveda še ni rečeno, da ne smete iti v korak z modo. samo brez pretiravanj. živi risba! Kratek pregled razroja filmske risanke z e dolgo risani film ni več krajih sveta. V Ameriki je trak, ki je tehnična osnova samo zabaven uvod v odkril »-skrivnost« snemanja risanega filma, neznan tehnik, filmski program, toda še posameznih 6lik na filmski v Franciji pa Emile Cohl. vedno ne tako dolgo, da bi mu vsi priznavali -resnost« in možnost umetniške vrednosti. Pa vendar nam dostikrat nekaj minut dolga risanka da mnogo bogatejše umetniško doživetje in pove mnogo več, kot pa pove dve-urni igrani film. Jasno, da ne govorim o kakšnem Dis-nevevem Plutonu, ampak o tistih modernih (v najboljšem pomenu te besede) risanih •filmih, ki včasih zaidejo v naš program iz Zagreba ali pa n. pr. še iz Poljske ali Češke. Prav zaradi teh ei tudi velja na hitro ogledati razvojno pot, ki jo je moral risani film prehoditi, da se je od svojega v triku spočetega rojstva povzpel preko Film bolj ali manj zabavnih otroških, let do svoje sedanje zrele dobe. Prazgodovina risanega filma je taka kot prazgodovina filma sploh, zato 6e z njo ne Ameriki je nato Stuart Black-ton posnel »-Smešne izraze zabavnega obraza«, Francoz Emile Cohl pa »-Lov na buče«. EVROPA Pomembnejši je Cohl, ki tudi velja za očeta risanega filma in ki je najbolj uspel z deloma »Fantaz-mogorija« in »-Marionete«. Ko se je pod vplivom ameriške risanke francoska šola med prvo svetovno vojno na novo razmahnila, je ustvaril Cohl še »Ponikljane noge«, pridružilo pa se mu je nekaj karikaturistov, od katerih sta Lortac in Cheval več let izdajala svojo risanko v mesečnih nadaljevanjih »-Raca v kinu«. Ob koncu nemega oSdobja pa je francoska šola zamrla. V Rusiji je bil začetnik risanega fftma Vladimir Star-čevič z risano grotesko »Dedek Mraz« (1912). vendar je bil Starčevič pomembnejši kot ustvarjalec lutkovnih fil- Za Nemčijo je bila po-in celovečerni risani filmi so n.rv. Sledil mu je Jurij Mer- membna Lotte Reiniger z tako popolnoma izčrpali pod-kulov z »Modpianetarmm Vrsto »senčnih filmov« po ročje dogodivščin poeloveče- Sovjetska filmska igralka Eva Kivi, ki je postala priljubljena in oboževana na sovjetskih filmskih platnih vzoru kitajskega senčnega nih živali, ki so razen tega potovanjem« (1924). V tridesetih letih pa je Sergej gledališča, od katerih so naj- dostikrat že kar neokusno Aleksejev napravil odlično pomembnejše »Dogodivščine razgledniško pobarvane, da je trg z njimi že prena- AME.'IKA kaže posebej ukvarjati, razen Francoski filmski igralec Jean risanko na temo »Noč na princa Ahmeda«. toliko, da opozorimo, da je CIaude Brialy poje ob sprem- Golem brdu« Modosta Mu- bila to predvsem prazgodovi- |javi metle. Ce zmanjka elek- sorgskcga; Jevgenij Solpo je na risanega filma — ker je trike ali pa se vam pokvari z direktnim risanjem zvočne šlo v vseh primerih pač za radio, se lahko zabavate po proge dobil neslutene zvočne risbo. Od predhodnikov je vzorcu tega igralca, ki je naš učinke v »Simfoniji sveta«; T Tndar Je nsam fum res- vsekakor treba omeniti zad- dobri znanec iz filma »Oči skupina Ivostoni se je prav \J -j"*?0 m najbolj uspeval njega - Emila Reynauda in ljubezni«. Ce pa metle ne tak oukvarja z »risano glas- ln se uspeva v Ameriki, njegovega »Ubogega Pierro- uporabljate več, je sesalec za bo«; razen tega pa so v SZ K temu so v veliki meri pri- ta« Vendar pa se je filmska prah še veliko bolj primeren, nastajali in 6o še zdaj zna risanka resnično rodila šele ker izvablja modernejše čilni otroški risani filmi leta 1907 - in sicer na dveh zvoke narodnem 6logu. sičen. Reakcija nanje je bila torej nujna. Mislim, da D:s-nevevih risank nima smisla navajati po naslovih, ssj so splošno znane. NOVE POTI ova iskanja preko in mimo Disnevevih obrazcev so se začela nekako po koncu vojne, ko je odpadel Disneyev sodelavec Bcsustov in z nekaterimi uglednimi karikaturisti začel uvajati moderen stil karikature v risani film. Razen te skupine pa je nastopila še vrsta posameznih ustvarjalcev in nacionalnih šol: Kanadčan Mac- N pomogli popularni, a zato nič manj bedasti stripi. Od njih so si filmske risanke izposodile nekaj likov, n. pr. »Mutt in Jeff« Hama Fishcrja. Se več likov za serije risank (po zgledu stripov) pa je dala risanka sama. Brata Fleischer, dolgo med najpomembnejšimi ustvarjal :i na tem področju, 6ta ustvarila štiri take serije: Tintni možic, Klovn Coco, Betty Boop, in Mornar Popa i. , Larren, ki rise neposredno na Vendar pa je za ameriško filmski trak,. Poljak Jan Le-risanko še značilnejša druga niča in naš Vatroslav Mimi-smer: risanke z živalskimi ca, ki uvajata moderno gra-junaki, pri čemer imajo ži- fiko in umetniški plakat v vali skoro čisto človeške risani film; Američan John lastnosti. Prvi je krenil na Hubley, ki uvaja moderno pot Pat Sullivan z Mačkom slikarstvo, češka šola z Jiri-Feliksom, ki so se mu pri- jem Trnko in pa naš Dušan družile kot tekmeci mnoge Vukotič, ki je začel po Dis-živali drugih avtorjev, od nevevih tradicijah in jih prekate n so najbolj uspeli rasel ter razvil samosvoj Mickez Miška, Racman Jaka, stil. (Z »zagrebško šolo« se Pluto in Silja - junaki Walta tu žal ne moremo podrobneje Disneya. Walt Disney, čigar pot lahko z nekaj besedami označimo kot pot človeka, ki jo začel z 280 dolarji in končal s pravcatim velepodjetjem, ki zaposluje 2000 ljudi, ie ukvarjati.) Razen teh oblikovnih značilnosti pa je pomembno in morda najpomembnejše, da se ti novi ustvarjale: na področju risanega filma ne za- Gine. klasično ameriško risanko dovoljujejo z zabavnostjo, pripeljal do vrha in obenem ampak često spregovorijo posamezniku in družbi tehtno . la, lepa Rimljanka v HolIywoodu, je zaigrala najdražjo prostitutko vsega v 6lepo ulico. Komercialno mesta v .Trnu »Pojdi gol v svet« ali, kakor so ga krstili Francozi, »Naslada«. Ob njej sta zaradi močne reklame njegovi zaigrala Ar.thony Franciosa naivnega fanta in Ernest Borgnfne njegovega očeta. Pravijo, proizvodi še danes uspevajo besedo kot svarilo, da komedija ni tako slaba. Toda njegovi serijski kratki Dušan Ogrizek JaCK Finnev: ::::::::::S:::*iw:: Si Povedal sem ji, kaj smo se dogovorili. Poslušala je in tu in tam zastavila kakšno vprašanje. Ko sem končal, si je spet pričela čistiti nohte. Čakala je, zakaj vedela je, da imam še nekaj za bregom. Opazil sem, kako skrbno ravna s svojo haljo. Nenehno jo je popravljala, tako da ji še členkov nisem videL Nasmehnil sem se in segel v hlačni žep po cigareto. Tina je dvignila pogled, opazila moj nasmešek in se še sama zrasmejala ter skomignila z rameni. Nato sem vdahnil in dejal: »Prav, poglej! Morda bom čez nekaj tednov že mrtev. Oni drugi se gotovo ne bodo šalili, Tina. S podrezali me bodo, če bodo le megli; pognali mi bodo kroglo v glavo. Tina, morda bom živel le še nekaj tednov. »Nepremično je držala pilico za nohte in gledala vame. »Ali pa me bodo vrgli v zapor za dvajset let. Tina, to je resnica. Lahko se pripeti. Morda se bo zgodilo.* Počasi je prikimala in v očeh ji je bilo opaziti strah. »Lahko se zgodi, da te po vstopu v Haroldov klub ne bom nikoli več videl. In če bi bilo tako, potem gotovo ni bilo dovolj, Tina.* Nisem mogel več sedeti. Nenadoma sem vstal, stopil k njenemu stolu, pocenil poleg nje, jo prijel za roko in se za zrl v njen obraz. »Veš, kaj mislim?* sem nežno dejal. Prikimala je in dejal sem: »Želim, da bi živela z menoj, Tina. Svojega stanovanja nimam, da bi prišla k meni, zato se hočem preseliti semkaj. Dokler se ne bova razšla.« Gledal 6em jo in iskal prave besede. »Mislim, da je tako prav,« sem pričel, vendar sem čutil, da ri prav, pa sem znova začel. »Prepričan sem, da je tako najbolje za naju. Oh, ljubi bog, Tina!* — Vstal sem, pripravljen, da se razburim, če bi me zavrnila. Tina je prav tako vstala, vendar ni več pazila na svojo haljo. Strmela ja vame in preračunano naslonila težo na eno nogo, tako da sem videl lepo cblino njenega boka. Potem se je z rokama pogladila po halji, tako da se je obleka oprijela telesa. Roki sta se ustavili in legli na boke. Stala je izzivajoče, kakor je vedno znala, in se našobala. Potom se je zasmejala z otroško veselimi očmi, me nenadoma zgrabila za brado in jo stresla. Majala mi je glavo sem ter tja, dokler nisem omahnil nazaj. Verjetno sem bil kakor dveleten, šibak otročiček. Z glavo je pokazala k postelji na drugem koncu sobe. »Tole je ozko. Mislim, da ni dovolj udobno za dva.« spet se je zasmejala. »Morda ne verjameš.* Zgrabil sem jo in pritegnil k sebi, tako nenadno in trdno, da je omahnila. Moral sem jo držati, dokler se spet ni ujela na noge. Ni se branila ali poskušala ubežati, le dejala je: »Ne sedaj. Al. Ne bi rada, da bi te morala potem zapustiti in oditi v službo. Nocoj...« »Vrag naj vzame službo!« Odkimala je. »Nimava denarja, da bi pričela, Al. Zdaj še ne. Delati bom morala. Nocoj, Al,« je neino vztrajala. »Ko mi ne bo treba oditi in te zapustiti. Pojdi po svoje stvari in jih prinesi semkaj ,dala ti bom svoj ključ. Le zdaj ne, saj bi te morala zapustiti čez pol ure.* Vstala je rn šla s konicami prstov preko mojih lic, tako da sem čutil vsak prst posebej. -Skupaj bova do konca življenja m hočem, da bi bil začetek lep. Vrnila se bom nocoj ob enajstih. Čakaj me tukaj!* Polovico popoldneva sem presedel v dnevni sobi internata in čakal na Ducka Pulverja. predsednika študenlovskega združenja, da se bo vrnil 3 predavanja ali od koderkoli. Ko je končno prišel po stopnicah — svetlolas, zdrav, poinoličen dečko — sem se zieknil v stolu in izzivamo položil noge na mizo, ki je stala nekje v sredini sobe. Pulver je odšel v nasprotno sobo m slišri sem, kako je obesil klobuk na kljuko v oblačilnici, namesto da bi ga položil na stol ali centralno peč. Potem je prišel v dnevno sobo, me pogledal in utrujeno vzdihnil. Ena njegovih najnevšečnejših navad je dolgočasiti odrasle s tem da ravna z njimi kakor s porodnimi otroci. -Poglej, Al,« je dejal z utrujenim, nemarnim glasom, kakršnega je imel ob takšnih prUožnoetih, »kolikokrat sem ti že dejal, da snemi noge z...« »Vrag vzemi tvoj kolikokrat,« sem rekel, »sit sem ga že, utruja me. Tele propadla skupna lastnina ni noben muzej, bila bi naj prostor, kjer naj bi živeli.« Prekrižal sem noge in se naklonil nazaj na stolu. »Poslušaj,« je počasi dejal. »Ce te bom na prihodnjem javnem Zborovanju moral prijaviti .. .« Podrobnosti — kaj je dejal on in sem povedal jaz - niso bistvene. Nameraval sem se izseliti, še preden sva se začela prepirati. V sobo je prišlo pet ali šest dečkov, ki so naju slišali. Zavpil sem: »Vrag naj te vzame, Pulver, odselil se bom! «in odšel po stopnicah, da bi se pripravil za selitev. Tega nisem storil rade volje. Pulver mi ni bil posebno pri srcu, vendar ga n rom sovražil. Vedel sem, da ga bom užalil in razsrdil, vendar ni šlo drugače. Večkrat sem se že sporekel tudi z drugimi fanti in tako se nisem počutil nič kaj prijetno, ko sem stopal po stopnicah proti svoji sobi. Toda zdaj sem imel razlog, da sem zapustil internat. Vedel sem, da bo kmalu vsa šola vedela, čemu sem odšel, ne da bi bilo treba še posebnega pojasnila. Odšel bom iz internata, še preden se bodo Brick, Guy in Jerry orikazali pri kosilu. Jedel sem v javni restavraciji, kamor študentje nikoli niso zahajali. Potem sem s svojo torbo za perilo in oprtan z drugimi stvarmi po strar.sk.h ul.cah odromal proti Tininemu stanovanju. Nad štiri ure sem sedel v n;=r.em stanovanju in jo čakal. Poskušal sem erati. ver.dar nič tiskanega ni mcg'o pritegniti moje pororrvesti. Ves čas em kadil. In ko sem si takole prižigal cirareto ob drugi, ki je degorevala v p' elaiku poleg mene. sem si de.'?l. da ne bom kadil, dokler se Tina ne Vlite, Cez pet minut sem se rr>et zalotil s c:23reto v roki. Nekaj časa sedel z ioiio piel o."mi, da bi jih umiril, trebaša* nišice pa so mi drgetale od napetosti. Končno sem sedel na stol in tiho navil radio, čakal in premišljeval, kje pravzaprav sem in čemu sem tukaj. Cez nekaj trenutkov sem spet premišljeval, čemu pravzaprav nameravam v RenOj zakaj zdelo ee mi je nenic^oče in čudil sem se, v kakšne nemogoče situacije se spuščajo ljudje. Dolgo sem čakal, potem pa so se odprla vrata in vstopila je Tina. Prišla je po stopnicah po prstih, da bi me presenetila. Za seboj je zaklenila vrata in ko je to storila, mi je srce pričelo divje biti in nisem mogel spregovoriti. Bila je prekrasna. Oblečena je bila v svoj boljši plašč, nosila je klobuček in 6ive nogavice. Videl sem ovratnik njene nove 6wovijolrčaste pletena obleke. To je bilo najlepše, kar je imela, in do nog me je spreletelo, ko sem ugotovil, da se je tako oblekla prav za ta trenutek. Potem sem ji pomagal sleči plašč in se pri tem zmedeno smehljal .Niti beseda mi ni prišla na misel in želel sem, da bi lahko povedal kaj prelepega, kar sem poprej pripravljal. Potem je Tina obstala, tako da sem jo lahko gledal. Bil sem resnično zmeden. Obleka, ki jo je nosila, je poudarjala vsak obris in oblino njenega telesa. Imela je postavo, ki je navduševala in presenečala. Imela je brezhibne in očarljive noge in členke .Tina Greyleg je bila najčudovitejša stvar, kar sem jih kdaj videl. Stal sem in jo občudoval, potem pa vzdihnil in dejal: »Torej.« »Da,« je prikimala. »Tako.« Kri mi je privrela v glavo in zalila oči. Stopil sem proti njej — in Tina je izgubila živce. Se preden sem jo dosegel, se je naglo obrnila k moji torbi za perilo, ki je stala ob steni. Vedel sem, da je nervozna kakor jaz in se je zato nisem skušal pritakniti. Nekaj časa sva zlagala moje stvari iz torbe. Tina je pokleknila pred mojo omaro in spraznila zame polico. Iz nje je pobrala svoje hlačke* modrčke, nogavice in podobno — in ko sem te stvari videl v njeni h rokah — se mi je \se skupaj zdelo neverjetno. Potem je na polico pazljivo zložila moje tri boljše srajce, za njimi nogavice, zvite v majhne kroglice, robce in ostalo, tudi pižame. Staal sem, čakal in komaj dihal. Na dru torbe je našla mojo brisačo. In ko jo je odnesla v kopalnico in obesila k njenim stvarem, se mi je zdelo, da sem doživel nekaj domačega, več kot sem lahko pričakoval. Komaj da sva spregovorila kakšno besedo — bila sva strahotno vznemirjena. Tina je odnesla moje boljše čevlje na stranišče in jih položila na pod med dva para svojih. Svoje čevlje je položila skupaj in postavila moje vsakega na eno stran njenih, me pogledala in se nasmehnila. Tudi jaz sem se nasmehnil, toda oči so so mi zresnile, naglo sem stopil naprej, jo prijel nežno z rokami in tako sva stala, držeč drug drugega v objemu. V resnici sva visela drug na drugem. Sirota sem, moji starši so izgubili življenje v cestni nesreči, ko sem imel osem let. Odrasel sem pri materini sestri, vdovi. Bila je in je še dobra ženska, vendar je bila osemnajst let starejša od moje matere, nikoli ni preveč delala in vzgoja otroka je bila zanjo res prezahtevna 6tvar. In ko je bila vzgoja pri koncu — ko je sedela v dvorani gimnazije in prisostvovala moji maturi — je bila vesela in zadovoljna, jaz pa tudi. Brez zlobe ali nehvaležnosti: nikoli me nj ljubila, ne jaz nje — in tako je bilo med nama le malo tesnejših odnosov. Zdaj je bila stara m je živela sama s svojo mačko in radiom. Nekajkrat na leto sem ji pisal, ona pa mi je odgovarjala in to je bilo vse. Imela je svojo hišo in pokojnino in ničesar ni potrebovala. Vedel sem, da moji obiski porušijo ustaljeni dnevni red stare dame in tako sem jo le redkokdaj obiskal. Sicer pa mi zaradi tega ni bilo prav nič žal, zakaj vse življenje nieem bil na nikogar navezan in nisem imel nobenega, ki bi ga ljubil ali ki bi me ljubil. Tinini starši so bili živi. Bili so kmetje nekje v Ulinoisu, vendar je niso videli že skoraj rri leta. Nisem vedel mnogo o njih, samo to, da ji ni bilo mnogo do njih. Bistveno je, da sva imela oba enake občutke in teko sva stala objeta in strmela v najine čevlje na straniščnem podu. To naju je navdajalo z nenavadno močjo. Vedela sva, da pripadava drug drugemu, da sva skupaj m srečn. Nekaj sekund je moja budilka tiho tiktakala na Tinini mizi, midva p sva stala in uživala. Bilo je lepo, potem pa sem nenadoma občutil Tino, ki se je stiskala k meni. Tedaj se je obrnila in, kakor da ni bilo nič, povsem mirno prijela za vogal svojega tankega posteljnega pregrinjala, jaz pa za drugega in tako sva ga zložila. Postelja je bila prekrita s svežim, belim perilom. Gornja rjuha je bila zvila pod odejo. Na postelji sta bili dve blazini. Vzel sem eno in jo z nasmehom položil na stol. Tina mi je vrnila nasmeh — na drugi strani postelje je bila na varnem — in mi rahlo pomahala. Zgrabil sem jo orek postelje, jo potegnil nanjo in jo pričel poljubovati. Takoj se je izmena in vstala z razmršanimi lasmi in zardelimi lici. Zasmejala se mi je .Krio se ji je malce zmečkalo in podvihalo in zapazil sem njene sive nogav ce v vsej dolžini. Ničesar pod milim nebom ni bilo tako presenetljivo leoega. Stegnila je roke in me pogladila po čelu. »Srečna sem. da si t kaj, Al,« je tiho dejala in objel sem jo, spet poljubil — bilo je spet prelo-o. dobro, da še nekaj več kot samo to. Tedaj sem vedel, zares vede', -vrvic v svojem življenju, da sem vanjo zaljubljen. Vem, da je človek, k ni nikdar občutil tega, kar sem tedaj jaz, zamudil najlepše in najve-e v svojem življenju. Dekle, ki je sedelo z menoj na postelji, je bilo na -neverjetnejša stvar kar sem jih imel kdaj v mielih. Zdaj pa sem čutil še nekaj drugega, močnejšega — prevzelo me je n'eno telo. Pričelo s? e prav v tistem trenutku. Vsekakor in predvsem pa je bila to ženska mo ga življenja in za poroko z njo sem bi pripravi en storiti v^e: rudi to. kal smo nameravali v Renoju, ali pa celo žrtvovati življenje. Potem sva legla. pvji mož in (frrar Vgozdovih Ratitovca je nekoč živel divji mož, kosmat kot medved in močan ko sedem medvedov. Vsa njegova moč pa mu ni bila v prid, ker je bil slabe pa- mlada meti in je vse, kar je storil, napak storil. Po h ost ah je lovil divjad in perjad ter jedel pečenko, kadar je kaj ulovil, a gladoval, kadar je bil lov zanič. Takrat je pri-mo.oglavil v to ali ono vas pod Ratitovcem, najraje pa v Danje, kjer je občernel na hišnem pragu ter momljal in moledoval, dokler mu ni gospodinja prinesla latvo mleka in reženj ovsenjaka. Xo pa ga je nekoč neka gospodinja le zgrdila, da je ler.uh in potepuh, ki bi rad jedel, delal pa nič je vprašal: »Itaj pa naj delam, ko nič no znam, neroden pa sem tale« n vse poteptam ?« »Se za drugega nisi, pa za hlapca služi !« mu je svetovala skopa ženska, ki ji je b:lo žal mleka in ovsenjaka zs divjega moža. Potlej se je divji mož zares udinjal za hlapca pri bogatem kmetu v Danjah. Prvi dan ga je gospodar poslal ovce past. Ali ko se je divji mož sredi dneva zla-kol.il, je zadavil najlepšo ovco, ji odri runo, jo spekel na ražnju in jo požrl. Zvečer pa ga je pred ovčnjakom že čakal gospodar. Pogrešil je eno ovco in vprašal nenavadnega pastirja: »Ali si eno ovco na frati pu. :?« •>^o pa že ne!*> je odkimal ovčar. »Odri sem jo in požrl.* »Ze vidim, da za pastirja nisi. Boš pa jutri ječmen mlatil.« In ga je naslednji dan zares poslal na gumno ječmen mlatit. Divji mož je pograbil cepec ter mlatil in mlatil po snopih, dokler ni vse slame in vsega zrnja zmlatil v pleve. Nazadnje pa je še odprl dveri gumna na steza j, da je veter razpihal ves drobiž. »Ti si pa hudir!« se je pod večer razjezil gospodar, ko je prišel k nenavadnemu mlatiču in videl, da od mlat-ve ni ostalo niti prahu. »Za mlatev že nisi, boš pa jutri iz hleva izkidal gnoj in ga zmetal na gnojišče.« Naslednji dan je divji mož pograbil vile in kopačo ter odšel v hlev na delo. Kidal je in kidal, dokler ni izkidal vsega gnoja, nazadnje pa je še s kopačo kopal in ril, dokler ni podkopal hleva, ki se je zrušil. Ko je gospodar videl kakšno mu je zagodel neumni divji mož, ga je nagnal od hiše, rekoč: »Želel sem hlapca, a dobil sem trapca! Zares si jak, zraven pa takšen bedak, da naj te. kar odnese vrag!« Tako je divji mož za vselej opravil s hlapčevanjem. Potepel se je v hosto, kjer je spet lovil divjad in perjad ter si z njo tešil glad. Nekega dne pa ga je v gozdu srečal mlad drvar, ki je pričel bahačiti, da je močnejši kot hostnik. »Velik pa m c tn jak resda nisem,« je zamornija! divji mož. A da bi bil ti močnejši kot jaz, tako neumen pa spet nisem. Pa se pomeriva, da se uveriva, kako je s to stvarjo.«, »Pa se poizkusiva!« je pristal prebrisani drvar. Preden pa se je drvar zavedel, ga je divji mož pograbil in ga vrgel v zrak, da je brez sape obvisel v krošnji hrasta. Gospodar je zmeraj glad-nega divjega moža ostel, ko je del: »Da bi te vrag! Pa si zares močan, četudi si bedak!« je ves prestrašen zajec al drvar, ko je z drevesa splezal na zemljo. »A videl boš, da sem močnejši kakor ti! Ti si me vrgel na drevo, jaz pa te bom vrgel na zemljo. Se prej pa pijva, da si žejo pogasiva!« In je ponudil 'divjemu možu čutaro žganice. Divji možž je pil in pil, dokler se ni opil in se pijano zvrnil na zemljo. Ko se je spet ovedel, je priznal: »Zares si me zmogel in me pogrnil, da sam ne vem, kdaj in kako si me zvrnil. A če podereš hrast, na katerem si obvisel, bom verjel, da si močnejši kakor jaz.« »Ce bom jaw podrl enega, boš ti drugega!« je drvar pokazal na sosednji hrast »Velja?« »Velja!« je pristal divji mož. In je objel visoki hrast ter ga prelomil na dvoje. Drvar pa je ta čas vzel drevnjačo in žago ter izpod-6ekal in prežagal drugi hrast. »Zdaj pa le poglej,« je rekel hostniku, »kakšen je tvoj parobek, kakšen je pa moj! Tvoj. je razcefran, moj pa raven in gladek« »O, ti si pa zares hudir!« 6e je začudil divji mož. In ker se mu je za malo zdelo, da je človek močnejši, je izginil v hosto, da ga nkoli več ni videla ne srečala nobena živa duša. Hosti na Ratitovcu, kamor se je pred ljudmi skril kosmati divji mož, pa so tamošnji domačini vzdeli ime: Kosmati vrh. Lojze Zupane Povorka otrok v naravo ogrej ž!« je zapihal mladi ve de ž STEKLO — Tekoča steklena masa se izdeluje Iz kremenčevega peska z dodatkom apna in sode. Snovi se dobro zmeljejo in obdelujejo pri 1500° C. »Predhodnike« stekla zasledimo že v sredi bronaste dobe, Rimljani so izdelovali le manjše steklene predmete. Okensko steklo se pojavi šele v 15. stoletju. Danes izdelujemo že preko 480 različnih vrst stekla. Tako poznamo votlo steklo za steklenice, kozarce, senčnike itd. To steklo se izdeluje s pomočjo steklopihaske pipe. Ta je sestavljena iz velike železne cevi, ki ima zgoraj pihalni ustnik, njen spodnji del pa se pomaka v stekleno maso. Steklopihač napihne podolgovat mehur in z raznimi prijemi dobiva različne oblike. Za serijsko proizvodnjo se uporabljajo pihalni stroji. Plosko steklo se zvalja na strojih in se potem tudi po večkrat zbrusi in zgladi. Visok dosežek industrije stekla so opiična stekla. Varnostno steklo se izdeluje tako, da se med dve plasti stekla položi plast celofana. Steklena volna in steklena vata sta izdelani iz stekla — razvlečenega v fine niti. Za rezanje stekla se uporablja poseben nož, ki ima na konici pritrjen drobec diamanta, za rezanje debelega stekla pa se uporablja jekleno kolesce s prevleko iz diamantnega prahu. »Fi. fjon, jesenski veter. »Bu-bu-bu!« je zastokala dobra črna zemlja. »Opleli bo me, zrahljali, poželi pšenico, me preorali v brazde. Kako trudna sem, bratec veter. Dovolj mi je moče, krompir bo segn i I in sladka koruza se noče odpreti. Veter! Soncu povej, naj me še ogreje. Pojdi, preženi mi dež, žarke pripelji.« In izza oblakov, ki jih je veter počasi raztepel, je zaspano prid rs al o sonce. »Veter, kaj zavijaš?« ga je vprašalo. »Zemlja, zakaj stokaš?« »Sšš, sonce, nasmejano, toplo sonce,« je zapihal veter, »fi, fijun, zemlja se je napila- dežja. Jesen je tu. Le urno raztresa še žarke po poljih, vrtovih, travnikih in lo-gih.« Veter je završal in potrese! veje, polne še kislega sadja. »Oj, sonce! Zarumeni koruzo!« je komaj slišno moledovala dobra črna zemlja. »Osladkaj še grozdje, napolnila sem ga s sokom. Pordeči sadje, kislo je še in repa se mora m odri ti. Lačni so moji prijatelji, najesti se hočejo še pred mrazom: zajci na polju in jazbeci, škorci kričavi in zbirčhe lisice.« In rumeno sonce je grelo, vstajalo pozno in zrlo na trudno zemljo. Živali pa so se gostile z njenimi plodovi« Naša »velika« in »visoka« Katka stoji na stolu in vpije: »Velika sem, visoka sem.« Pismonoša ,ki pride k nam, ne vidi dobro in reče: »TI si majhen srček!« Katka je jezna: »Ne, visok srček sem!« Pismonoša zmaje z glavo in verjame, da vidi slabo. .. Pride dimnikar, ki tudi ne vidi dobro, zmoti se in reče: »Ti si drobna punčka!« »Ne, velika punčka sem,« se jezi Katka. Dimnikar zares podvomi, da je z njegovimi očmi vse v redu! Pride dedek — v torbi ima pomarančo in bonbone. »To nosom neki čisto majhni punčki — da, da, tisto majhni, čisto drobni... samo najti jo moram!« Katka nekaj časa premišlja. »Dedek, danes ne bom velika, ne bom visoka — bom majhen srček in drobna punčka.« »Saj res, saj res, potem si pa prava,« reče dedek. UGANKE Živalca ljubka, gozdni škrat, rjav kožušček, rep košat. Z drevesa šviga na drevo in v slast ji lešniki gredo. Hej, poznate II grdima: ves je črn, razen kljuna, žvižga kakor pobalin, a Je pravi ptičji kljun. gtA STRAN ■ ZABAVNA STRAN - ZABAVNA STRJ ZABAVNA STIULN Svet ▼ anekflotuh Napredek znanosti Neki ameriški znanstvenik je predaval o televiziji na zelo poljudnoznanstven način. Slušatelji so pozorno poslušali. — Znanost napreduje z velikanskimi koraki. Vzemimo na primer, da danes lahko prenašamo slike po brezžični poti v Evropo, na Havajske otoke in v Avstralijo . .. Takrat pa nekdo iz dvorane vpraša: — Ali lahko prenašamo tudi okvire? Napačna zveza — Mi verjameš, da sem se pogovarjal s Hemmingvvavjem — pravi prijatelj prijatelju. —Zares? — se začudi prijatelj — kaj sta se pogovarjala, o čem sta govorila? — Nič posebnega. — Kaj? — Ko je dvignil slušalko, mi je dejal, da je napačna zveza. NATEČAJ ZA GORENJSKE ANEKDOTE Večkrat smo priča, kako hitro pozabljamo smešne dogodivščine. Da bi zavarovali to blago pred pozabo, smo se odločili, da bomo od številke do številke objavljali na naši zabavni strani najboljšo anekdoto, ki jo bomo prejeli z Gorenjske. Naš namen je, da zbiramo to gradivo, ki ga bomo morda kdaj pozneje nati- snili v posebni knjižici. Gorenjski humor spoznavamo na vsakem koraku, na delu, doma in na potovanjih. Zato prosimo, da nam anekdote pošiljate ali sporočite. Objavljene ankdote bomo nagradili z denarno nagrado tisoč dinarjev. r REŠITEV KRIŽANKE ST. 13 Vodoravno: 1. Trdil na, 7. reagent, 9. mar, 10. vir, 11. Al, 12. jata, 13. bedak, 14. omela, 16. lira, 17. ti, 19. ing., 20. gib, 21. bilanca, 23. januar. Navpično: 1. trma, 2. Real, 3. dar, 4. Ig, 5. Nevada, 6. Anita, 8. trak, 12. jela, 13. bergla, 14. Olib, 15. minij, 17. tica, 18. Ibar, 20. gnu, 22. A(lfred) N(obel). V_J Portret literarnega kritika r Gospodu Miller-Millerju je bila potrebna nova zasebna tajnica. Tajnic je kot peska na morski obali, a zasebnih tajnic kot bolh na kameli, toda pravo tajnico za generalnega direktorja ni lahko najti. Razumljivo je, da imajo velika podjetja svojega psihologa in ta je ob tej priložnosti testiral vse kandidatke. Njegov končni izbor je zajel tri mlada dekleta, ki jih je človek, hitrih odločanj, športno vzgojen. Popolnoma ustreza dolžnosti. Potem vstopi številka 2, ki dobi isto vprašanje: Ta kandidatka odgovarja previdno, po kratkem obotavljanju: — Predvsem je odvisno vse od tega, koliko je šef star, a koliko pisalni stroj. Potem je treba upoštevati višino zavarovanja pred po- in logičnem razmišljanju. Priporočam jo za mesto zasebne tajnice. Številka 3 vstopi, zdravnik ponovi isto vprašanje. Ona si popravi lase in pravi: — Iščem službo dobro plačane tajnice, ne pa gasilca. Razen tega želim, da šef v primeru požara reši najprej mene, potem pa vse ostalo. Psihiater tudi tokrat pove svoje strokovno mnenje: (J)v v Lzkuinfa za tafni en bilo sedaj potrebno predstaviti šefu, da se dokončno odloči. Prva kandidatka vstopi in psi-hodiagnostik vpraša: — Kaj bi vi, kandidatka številka 1, naredili, če bi v podjetju izbruhnil požarf Kaj bi najprej rešili: sebe, svojega šefa, pisalni stroj, kartoteko dolžnikov ali kalkulacije? Številka ena odgovarja kot iz puške: — Šefa, pisalni stroj in kalkulacije. 2 desno roko bi vodila šefa, pod njegovo roko bi vtaknila kartoteko, v levo roko bi vzela pisalni stroj, a kalkulacije bi zgrabila z Zobmi. Psihodiagnostik je mirno poslušal in nato generalnemu povedal svoje mišljenje: — Številka 1 s svojim odgovorom dokazuje, da je v redu, premišljen žarom, ker je pametneje pustiti stari stroj, da zgori, in potem z zavarovalnino kupiti novega. Potrebno je poznati tudi življenjsko zavarovanje šefa, to je treba premisliti, če je za njegovo družino bolje, da je rešen nepoškodovan, poškodovan ali pa da sploh ni rešen. Poznati je treba tudi kartoteko potrošnikov. Mogoče je zaradi davčne kontrole bolje, da tudi ona zgori. Kalkulacije sploh niso važne, ker se cene dandanes hitro menjajo in se bolj ravnamo po cenah konkurentov kot po lastnih kalkulacijah .. . Psihodiagnostik tudi tokrat pojasni generalnemu: — Številka 2 s svojim odgovorom dokazuje, da nikoli ničesar ne dela na hitrico, ampak šele po globokem — številka 3 dokazuje, da je duhovita in da predvsem želi kontakt s svojim šefom po vzoru tajnic iz dobrih starih časov. Takšno sodelovanje je pogosto kazalo zelo dobre rezultate. Uslužbenke te vrste opravljajo za svojega šefa zasebne telefonske razgovore, pazijo, da vedno in ob pravem času popije svoje zdravilo in ne dovoljujejo, da ga kdo moti, kadar želi malo zadremati. Tudi ona, kot obe predhodni, popolnoma ustreza temu mestu. številka tri odide v predsobo, kjer sta tudi ostali dve kandidatki čakali na odločitev generalnega. Psihiodiagnostik vprašujoče pogleda gospoda Miller-~Millerja. — Kano se imenuje tisto plavola-so dekle z vitkimi nogami? — vpraša generalni. — /. H. Ressler .J Pri zobozdravniku BREZ BESED Križanka št. 14 M 3 1 < S « 7 r C 40 1 1-- 41 n «4 Mi U Vodoravna: 1. testemica, 8. vulkanska kamenina, 9. avtomobilska oznaka Valjeva, 18. del kolesa, 11. nagla smrt, 12. v letih, 14. avtomobilska oznaka ZDA, '6. morsko obrežje, 18. tenorist v ljubljanski operi. Navpično: 1. domača žival, 2. žensko ime, 3. avtomobilska oznaka Smedereva, 4. steklena omara za gojenje rastlin, 5. grški romanopisec, 6. predlog, 7. oče, 11. pijača, 12. pripadnik enega izmed Jugoslovan: k h narodov, 13. del železnice, 14. švicarski prakanton, 15. ribiška mreža, 17. števnik. Pt tunu '"Vf^ 'RESHiChE VOHUNSKE 2QCt>B£ " BAf LfN&E I? bi Jf 2^CU-D'l n\ PR /-L OD i TAt66A «*QACKAN J4. Hi bih Ji. in