Tedenske novice. Ne podpisujte kandidatnib listl Vlada javlja, da se bodo vršile volitve v oblastne skupščine že 28. julija, kar je pa dokaj neverjetno. Ako se bodo volitve res vršile, bodo naša tajništva glede volitev in kandidatniH list natančno obvestila in podučila naše zaupnike. Naše pristaše opozarjam«, in svarimo, da se ne bodo pustili goljufivim potom pregovoriti in bi podpisovali kandidatne liste naših nasprotnikov in si s tem napravljali čisto nepotrebne sitnosti ter pota krog sodnij. Sarajevskim nadškofom je bil te dni slovesno ustoličen dr. Ivan Šarič. Novega nadškofa je inštaliral zagrebški nadškoff dr. Ante Bauer. Umrl je pri Sv. Kungoti na Pohorju dne 19. t. m. tamošnji vpokojeni g. župnik Jurij Šelih. Odkar je stopil radi bolehnosti v pokoj, je bil vedno priklenjen na mučno bolniško postelj, katere ga je rešila smrt. —> Svetila mu večna luč! Orlovski tabor bo v M. Nazarjah dne 2. julija. —¦Sprejem gostov bo v Ljubiji pri Mozirju ob 10. uri. Na taboru botlo nastopali sloveči govorniki, priglašenih je bilo število izvrslnih telovadcev. Veselica z godbo bo nudila pošteno in razvedrilno zabavo. Pohitite torej y najobilnejšcm številu od blizu in daleč ta dan v našo «slovensko Švico« — v Zgor. Sav. doilno. Kako sta zborovala minister Pucelj in poslanec Mrmolja v Kozjem? (Dopis očividca.) Dne 11. t. m. sta se pripeljala v Kozje minister Pucelj in poslanec Mrmolja na javen shod pri Pirhu. Zborovalno sobo so napolnili naši pristaši iz Št. Petra 45, iz Podsrede, Buč, Podčetrtka in Pilštajna. Samostojnih je bila komaj peščica poleg Puclja, njegovega pisarja in Mrmolje. Ke so naši zagledali Puclja, je zaorilo po zborovalni sobi: «Živijo dr. Korošec, Kraetska zveza in Jugoslovanski klnb!« Zborovalcev je bilo nad 200, a samih pristašev KZ. Ker je bila ura čez dvc popoldnč proč, so zahtevali zborovalci od Pudja, da otvori shod, a ga ni, radi stra-. hu ne! Med čakanjem na otvoritev sboda je vprašal g. kaplan od Št. Petra Puclja, zakaj lažejo samostojni glede življenja naših fantov vojakov v Kragujevcu. Minister se je izgovarjal na neresnico klerikalnega časopisja o trpljenju naših fantov. G. kaplan pa je imel s seboj kakih 20 odsluženih vojakov, ki so dobro poznali razmere v Kragujevcu. Ti so stopili k ministru in kričali vanj: «Lažeš, pojdi ti doli za 24 mesecev, pa ne jbošr tako obilen!« Na ministra so leteli težki, a istiniti očitki. Nato so zahtevali naši zopet otvoritev shoda, a g. minister je dal poklicati iz »junaštva« štiri orožnike ia v senci bajonetov jc nato otvoril shod nek slabostojnež iz Kozjega in dal besedo Puclju, ne da bi se bil izvolit predsednik shoda. Kakor hitro je začel govoriti gospod minister, so začeli zborovalci tako vikati in delati med-< klice, da tudi orožifiki niso mogli z vsemi grožnjami u-» miriti zborovalcev in pripomoči g. Pudju do besede. Mrmolja je vpil, da se mora vreči g. šentpeterskega kaplana pri oknu na cesto, a so se mu smojali in zapeli zborovalci: «Kaj uam pa morete . . . premalo je vas—« Minister se je odrokel besedi in začel je govoriti posl« Mrmolja. Od same jeze, ker ni imel malodane nobenega pristaša na shodu, je napadel pristaše KZ s psovkami: »Pijanci, pijana tolpa . . . .!« Radi psovk so odvzeli zborovalci Mrmolji besedo z medklici in je moral obmolkniti. Nato je pozval samostojni otvoritelj shoda zborovalce, ali so za Samostojno ali ne! Za Samostojno je dvignilo roke komaj s Puclj-Mrmoljevimi s seboj prifuranimi spremljevalci vred 8. Ko sta videla P.ucelj in Mermolja pečat svojega kozjanskega poraza, sta se odpeljala — zastražena od orožnikov — v avtomobilu, odkoder sta dospela. Ravnokar opisano zborovanje je bilo za ministra Puclja menda zadnje v — Drachenburgu! Odpuščenim cestarjem v tolažbo. JugoslovansiAi klub se je potegnil pri stavbenem ministrstvu za vse one cestarje, ki so bili pri zmanjšanju števila uradništva 1. maja t. 1. ali odpuščcni ali vpokojeni: Gradbeni minister je odgvoril Jugoslovanskemu klubu, da bodo ti cestarji zopet r.astavljeni, kakor hitro bo sprejet drž. proračun za lelo 1922. Od 23. do 25. junija, to je v petek, soboto in nedeljo sc vršijo v kapelici sv. Frančiška, mariborskega frančiškanskega samostana tridnevne duhovne vaje za člane mariborskega Orla. V petek in soboto ob 8. uri zvečer govor z litanijami ter v nedeljo ob (5. uri sv. maša s skupnim sv. obhajilom in zadnjim govorom. Orlovska zavest in disciplina zahtevate, da se jih vsi člani udeležijo. V četrtek ob 7. uri odborova seja v prostorih Krekove posojilnice. Roniarski vlak k Mariji Pomagaj bo vozil nepreklicno dne 10. julija t. 1. iz Maribora. Južna železnica je dovolila na svoji progi iz vsake postaje do Ljubljane polovično ceno, na državni železnici od Ljubljane do Otoč pa bo treba zopet plačati celo karto. Tako bo stala cela vožnja iz Maribora do Otoč in nazaj okoli 20~ kron. Karto do Ljubljane in nazaj si kupi vsak romar na tisti postaji, kjer vstopi. Dobiljo bode, ako pokaže romarsko legitimacijo, ki jo izda romarski odbor. Za karto od Ljubljane do Otoč pa morajo romarji naprej poslati znesek 18 dinarjev in 5 dinarjev še za romarsko legithnacijo, torej skupaj 23 dinarjev na »Romarski odbor v Mariboru,« Cirilova tiskarna. Ta b) vsem romarjem doposlal te vozne karte že lia dom, da se rie bo treba potem na postajah muditi z razdeljevanjem kart kakor lani. Vljudno torej prosimo vse tistc, ki se mislijo romanja udeležiti, da nam najpozneje do 2. julija pošljejo znesek 23 dinarjev, da jim moremo pravočasno doposlati legitimacije in karte za vožnjo od Ljubljane do Otoč iu nazaj v Ljubljano. Mali otroci. ki jih ima kdo v naročju, ne plačajo nič, večji otroci do 10 let pa plačajo ravno tako kakor odrasli. Za enkrai je nameravan romarski vlak samo 10. julija t. 1., če bi se pa za to romanje priglasilo preveč romarjev, potera bomo napravili 24. julija za romarje iz Savinjske doline, celjske okolice, iz laškega okraja in iz Posavja posebno lomanje, za katero bodo veljale iste karte. Vse potitebno. b'tem naznanimo pribodnji teden. Do takrat pa:, Pozdravljeni! Romarski odbor. Lepa cerkvena slovesnost. Dopis iz Razvanja pri Mariboru. V" nedeljo, dne 18. junija, sta se v podružni cerkvi sv. Mihaela blagoslovila od g. stolnega župnika najslovesnejše dva nova bronasta zvonova, vlita v mariborski livarni. Ze na predvečer se je k sprejemu noyih zvonov zbrala nepregledna množica, ki je šla s šolsko mladino in požarno brambo na čelu do meje zvonovpma naproti. Pri Puklovi kapeli smo jib slovesno spr^jeli, odkoder smo jib med streljanjem in sviranjem godb# skozi bogato z zelenjem in slavoloki okrašeno vas spremljali k cerkvi, kjer so bile slovesne večernice. V hedeljo so se že v zgodnjih urah začeli zbirati od yseh'strani ljudje, da bi prisostvovali lepi slovesnosti, ki se je izvršila v najlepšem redu. Sijaj slovesnosti so povečali visoki gostje iz bližnjih okolic, gospa baronica Pačber in gospa Scherbaumova iz Maribora, ki ste pristopili kot botri .Vsem udeležencem bo ostala lepa slovesnpst v trajnem spominu. Zelimo, da bi nas ubrano zvonenje novih zvonov mnogo let razveseljevalo ter oznanjevalo na blizu in daleč požrtvovalnost dobrih vaščanov in drugih dobrotnikov; vsem dobrotnikom pa povrni Bog za njihove darove in trude z začasnimi in večnimi darovit Lepa nedelja se bo letos obhajala pri Mariji Lovreto na Ložnem v nedeljo, 9. julija radi katoliškega shoda y šmarju pri Jel$ah, ki se vrši 2. julija in se ga bodo udeležile tudi ljudske množice iz rogaške dekanije. Dobrodelna vstna veselica se vrši v nedeljo, dne 2. julija na vrtu restavracije «Gambrinus« v Mariboru. Začetek ob 15. uri, konec ob 24. uri. Veselico priredi osrcdnje društvo poštnih in brzojavnih uslužbencev za Slovenijo — podružnica Maribor. čisti prebitek je namerijeh v podporo bolnih tovarišev, vdov in sirot. Veselioo tpplp priporočamo vsem našim somišljenikom. , Mariborsko porotno zasedanje. Odkar obstoja celjsko okrožnp sodišče kot porotno sodišče, se je menda letos prvič prigodil slučaj ,da so se pred mariborsko poroto vršile tudi tiste porotne razprave, ki bi se sicer morale vršiti pred celjsko poroto, toda ker so bili slučaji, riamenjeni za celjsko poroto, le maloštevilni, so se odkazali mariborski poroti, ki se je pričela dne 12. junija. Značilno je, da se vrši večina razprav o umorih in ubojih. Dne 12. t. m. so se kot prvi zagovarjali Peter Šipek, Jakob Kokol in Franc Vavpotič zaradi nasilstva in oskr^unbe. — Dne 13. junija sta sc zaradi uboja zagovarjala Franc Hvalič in Antonija Zorjan iz Lastomerc, ki je obtožena, da je ubila svojega moža Francela, hjen oče.Franc Hvalič pa je kot tast bil sokriv umora.' Urriorjeni Franc Zorjan je živel v nesrečnem zakotiil, kajti njegova žena je bila jezična in zapravljiva, vse. je, hptela spraviti od njunega domŁ na dom njenih staršev, in ko je hotela dne 11. oktpbra odpeljati še zadnje živinče, je prišlo do umOra. Reveža šo pobili na tla in ga lamkaj pustili umirati. Porotniki so potrdili krivdo obeh obtožencev. Antonija Zorjan je bila obsojena na 10 let, njen očeFranc Hvalič pa na 10 mcšecev tcžke ječe. — Zaradi tatvine se je zagoVarjala znana kurja tatica Katarina Lugert iz Špičnika. Toda tokrat se ji je zahotelo po denarju. Nekemu imovitemu vinskemu trgovcu je izmaknila listnico z vsebino 51.198 K. Orožništvo jo je zasledilo v veseli družbi v Studencib. Pri njej so še našli 45.841 K. Porota ji je prisodila eno leto težkc ječe. — Dne 17. junija se je pa vršila mučna razprava o zverinskem umoru, katero je vodil višji sod ni svetnik Stergar. V Bodoncih v Prekniurju se je izvršil na Jožefovo zverinski zločin, kakoršnjih naše obmejno ozemlje le marlo pozna. V hiši štev. 91 v Bodoncib je stanovala družina Makari. Mati je umrla, oče je pa bil pijanec in slaboumen. V to družino se je priženil Janoš Veren. Na Jožefovo zvečer je oče Miha Makari igral harmoniko. Po večerji se je v rodbini vnel prepir^Makara sta napadli njegovi hčerki Frančiška i<\ iTerezija ter zet Janoš Veren in sicer vsak s toporiščem. T*obili so ga na tla. Nato so ga zadrgnili z vrvjo in obesili. Razprava je bila silno mučna, ker je drug na drugega valil krivdo. Orožniki so našli krvava toporišča. Izprva so krivdo vsi trije priznali, pozneje pa zopet tajili. Porota je zaradi umora obsodila Janoša ter Terezijo Veren na smrt na vešalih, Frančiško Makari pa na 15. let težke ječe. Vsi obsojenci so obsodbo mirno sprejeli. Pred isto porolo se je zaradi uboja zagovarjal Franc Lešnik iz Sv. Miklavža, ker jc dne 23. aprila zabodel z nožem Alojzija Ogrizek iz Št. Janža. Obsojen je bil na 4 leta težke ječe. — Dne 8. avgusta lanskega leta se je odigral v Marlvarjevcih v Prekmurju žalosten slučaj roparskcga umora. V Prekmurje. je prišel krošnjar Kozina. Rad bi sc bil podal na Madžarsko. Ker pa ni imel potnega dovoljenja, mu je poveljnik odrekel prošnjo. Da pride na vsak način čez mejo, se je seznanil z mejnim stražarjem Smajilom Manjič, s katerim sta v gostilni popivala. Ko sla zapustila gostilno, je šel Kozina proti meji, a Manjič je šel za njim po stranski poti. Manjič je Kozino ustrelil in zadevo javil oblasti. Pri preiskavi se je dognalo, da je Kozini manjkala žepna ura in listnica, neoporečeno jc bilo tudi dognano, da je Manjič ustrelil Kozino, ker je bil mnenja, da bo pri njem našel večjo svoto denarja. Porota je Manjiča zaradi roparskega umora obsodila na smrt na vešalih. — Nek Franc Rožič, doma iz Žgonc pri Mariboru je vzel v zakon svojo ženo Marjeto le zaradi njenega premoženja. Bil je napram svoji ženi surov in jo je večkrat pretepaval. Odnesel ji je tudi blaga v vrednosti 20.000 kron ter odšel. Ko se je zopet vrnil, je v prepiru svojo ženo z nekim predmetom udaril s tako silo po glavi, da je čez nekaj dni umrla. Orožništvo pa ni verjelo njegovim trditvam, češ, da je njegova žena padla s podstrešja. Rožič je v začetku vse tajil, a pozneje pa priznal. Obsojen je bil na 8 let težke ječe. — V Velikem dolu je prišlo v neki gostilni med Francetom Cerjak in Francetom Ferlan zaradi nekega dekleta do prepira. Da je nesrečni allvohol v tem prepiru tudi igral svojo vlogo, je umevno. V tem prepiru je Cerjak zabodel z nožem Ferlana, ki je kmalu na to umrl. Ker je bil Gerjak takrat, ko je zabodel Ferlana, zelo vinjen, izpil je namreč 4 litre vina, je bil le zaradi prekoračenja silobrana obsojen na 10 mescev strogega zapora, ker je bilo dokazano, da je tudi Ferlan bil mnogo kriv na tem poboju. — Meseca marca t. 1. je bilo posestniku Antonu Ploj v gostilni Zamola pri Sv. Lenartu v Slov. gor. ukradenih 19.000 din. Ploj je popival v gostilni z nekim Matijem Lešnik iz Iršovc pri Ptuju. Po noči je v sobi, v kateri sta Ploj in Lešnik skupaj prenočila, ukradel Lešnik Ploju ves denar. Lešnik je denar skril v bližnjem svinjjaku. Zaradi tatvine mu jc porota prisodila 2 leti težke ječe. — Ivan Stulj^c je bil sekvester posestnika Ivana Probsta v Kapli ter Ivana Veber v Črešnjevcih. V tej lastnosti je poneveril 80.000 K denarje ter si kupil lepo posestvo. Ker pa je bilo treba doprinesti nekaj dokazov, je bila razprava preložena. Požar. Preteklo nedeljo zveder je strela udarila v gospodarsko poslopje Jožefa Muršeca v Kaniži pri Pesnici. V kratkem času je bilo poslopje v plamenu. Na kraj nesrečt je tudi prihitela požarna bramba iz Maribora. Razven živine se ni dalo rešiti ničesar, pač pa se je napornemu gašenju posrečilo ubraniti pred požarom sosedna poslopja. Škoda znaša blizu pol milijona kron, ki je vsled nizke zavarovalnine krita le deloma. Nesreča ni zahtevala nrAenih človeških žrtev, čeprav sta se nahajala v hlevu dva hlapca v trenutku, ko je strela udarila v gospodarsko poslopje. Kmetje zvišajte vendar zavarovalnino! Zlato poroko je obhajal v Št. Rupertu nad Laškim Tuhtar Blaž s svojo ženo Agato. Z veseljem in radoved nostjo smo pričakovali pred cerkvijo zlatoporočenca. Marsikatero oko so oblile solze, ko jib je g. župnik blagoslovil in jima čestital. Redke so te slovesnosti, zato pa naj tembolj ostanejo v spominu, posebno pa še, ker je bil Blažek zaveden in pošten naš mož. K tej lepi slovesnosti sta največ pripomogla sin Tuhtar Cene^ ki je bil prišel iz Westfalskega, in bči Mima. Pa tudi sosedje so pomagali, kolikor je pač bilo v njih moči. Hvala jjm za požrtvovalnost! Zlatoporočence pa naj ljubi Bog ohrani še na mnoga leta! Pogreb blage žene. Na binkoštni pondeljek je v Zečah pri Konjicah udarila strela v hišo tamošnjega pos. Martina Pukl, ter ubila njegovo ženp Marijo. Pogreb vzorne žene je bil nad vse lep. Ob odprteip grobu fe imel ganljiv govor konjiški arhidijakon mil. g. Hrastelj. Pogreba so se med drugim še tudi udeležili vikar Mirt, luieginja Wiudislchgratz, občinski svetovalec Lubtj, ter obilo sorodnikov; znancev in prijateljev. Rajnki bodi zemljica Iahka! : Silna oevibta ter toča po Banatu in Sremu. Dne 19. t. m. je divjalo po ravnokar omenjenih krajih silno'. neurje. Dež je lil kot iz škafa in padala je debela toča. Škoda še ni ugotovljena. •] Veliko nesreč in škode so povzročile poplave po južni Srbiji. Zadnje dni so bili po Srbiji strahoviti nalivi, ki so povzročili večmilijonsko škodo in zahtevali veliko človeških žrtev. Iz mesta Kumanova javljajo, da znaša škoda povodnje v mestu ter njegovi okolici 20 milijonov dinarjev. Setve so popolnoma uničene, voda je odnesla živino in porušila hiše. Narasli reki Pčinja in Kriva Reka ste sedaj že upadli in našli so 14 mrtvih. trupel. V okolici Vranja"so istotapo nekaterim občinam setve popolnoma uničene. Požar uničil trem posestnikom imetje. Iz Tebolc pri Ormožu poročajo: V viničariji posestnika Franca Kosec je izbruhnil požar, ki je uničil celo gospodarsko poslopje ter orodje. Od goreče Koščeve viničarije se je razširil ogenj na poslopja posestnikov Martina Kovačič in Janez Bombek. Kovačiču je upepelil ogenj celo poslopje z živino vred in cenijo povzročeno mu škodo na 100.000 K. Bombekovo poslopje je tudi zgorelo in znaša škoda 20.000 K. Atentator, ki odklanja pomiloščenje. Čitateljem «Gospodarja« je še v živem spominu, da je vrgel na dan izglasanja centralistične ustave neki Stejič bombo proti avtomobilu, v katerem sta se peljala iz beograjske narodne skupščine še takratni regent Aleksander in ministrski predsednik Pašič. Bomba ni nič storila, ne regentu Aleksandru in ne Pašiču, pač pa je ranila nekaj vojakov, ki so bili na straži. Radi poskušenega napada na regenta ter Pašiča je obsodilo sodišče Stejiča na smrt. Alentator Stejič je po obsodbi prepovedal svojemu odvetniku odpotovati na Bled, kjer je sedaj naš kralj s kraljico in prositi kralja za njegovo pomiloščenje. Govori se, da bodo Stejiča 25. t. m. ustrelili. Obravnava proti 200 kmetom. Dne 12. t. m. se je vi Skoplju začela velika obravnava proti 200 makedon-*skim kmetom, kateri so obtoženi, da so dajali pomoč bolgarskim četašem. Da so kmete v preiskovalnem zaporu batinili kakor niilo živino, se samo po sebe razume, kakor tudi to, da so iz nesrečnežev izsiljevali neresnične izpovedbe. Pašič—Pribičcvičeva vlada se ho-< če za vsako ccno proslaviti s tem, da prekosi bivšo Ay-< strijo, kjer so bili veleizdajniški procesi na dnevnem redu, toda — brez batinanja. Blazen oče ubil sina s sekiro. V Gornji Podvežici (Primorje) se je zgodil ta-le zločin: 551etni Marijan Jančič se je nedavno skregal s svojo ženo, zagrabil za sekiro ter udaril ženo po brbtu. V istem hipu je priskočil sin Šanto svoji materi na pomoč. Oče, ki je bil drugače znan kot marljiv in pošten gospodar, pa je udari) sina s tako silo po glavi, da se je zgrudil mrtev na tla. Očeta so zaprli. Prciskava je ugotovila ubijalčevo blaz-' nost. Mož ni vedel, kaj dela. Iz strahu pred revizijo se je ustrelil. V Osjeku j© služil kot blagajnik polkovne blagajne poročnik Dragotin Pehar. Mož je imel nepoštene prste in si je prisvo-* jal svote iz vojaške blagajne. Poročnikova kradljivosi je prišla do ušes višje vojaške oblasti, ki je odredila pregled polkovne blagajne. Ko je blagajnik Pehar zvedel, da mu bodo pregledali račune ter blagajno, je vzel samokres in se ustrelil. Ponesrečen parobrod» V luki v Hamburgu se je zgodila zadnje dni velika nesreča. V luki je bil braziljanski parobrod «Alvarez« na popravilu. Ko so bila glavna popravila gotova, so spustili ladjo v morje, i se je nagnila ter začela potapljati. Delavci, ki so bil na ladji, so začeli skakati v morje, da se rešijo, a jib j« mnogo utonilo. Ladja se je tako globoko pogreznila, dai luka samo še njen vrh iznad vode. Ognjegasci so hiteli takoj na pomoč, da so dali s pomočjo sesalk zraka ovUa nesrečnim delavcem, ki niso mogli iz ladje pri potopu. Dosedaj so dognali, da je mrtvih in ianjenib nad 100 delavcev. Dolarski milijonarji. Po službeni ugotovitvi ame^ rikanskega finančnega ministrstva, živi letos v Zdru-' ženih državah 34 oseb, katerih letni dohodki znašajo t milijon dolarjev. Lansko leto pa je bilo lakih bogata-1 šev 65. Zadnja leta je začelo znatno padati število amerikanskih dolarskih milijonarjev. Tako je živel na pri-' mer leta 1916 v Ameriki 200 oseb, ki so imele letno preko milijon dolarjev dohodkov. To število je padlo leta 1917 na 141. Letos jc v Ameriki 6,587.000 ljudi, katerffi lelni dohodki znašajo od 1000—5000 dolarjev, a lani j bilo takih oseb samo 4,675.000. ',¦: Nov vozni red za vse proge štajerskih železnic, —< veljaven od 1. junija t. 1., je izdala Tiskarna sv. Cirill v Mariboru. Stane s poštnino vred 40 para. Vozni red " zelo natančen in praktičen, ker se vtakne v listnico ll se ga ima lahko vcdno pri sebi. Ga toplo priporočamof Za sklad KZ so darovali naši somišljeniki iz ZrkoVI 100 kron. — Za tiskovni sklad je daroval g. Ivan Knez " Razbora pri Slovenjgradcu 100 kfon. Iskrena hvala! Šmartno na Pakl. Nekdo nam je poslal 80 kron, koj«