PoStnina plačana v gotovini. SzSvafa vsak torek, fetKak in soboto. Cena posamezni številki Oin. — 50. ČASOPIS ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO Uredništvo Jn upravniitvo Je v Ljubljani, Gradišče fitev. 17/1. — Dopisi se ne vračajo — Štev. pri l'’ Naročnina za ozemlje SHS: letno D 60’—, za pol »eta D 30’—, za Cetrl leta D 15 —, mesečno D r ,V" LETO V. LJUBLJANA, dne 7. januarja 1922. v Ljubljani 11.953. - Štev telefona 552. »tvo D 90’—. — Plača In toži se v Ljubljani ŠTEV. 3. Zakon za podpiranje domače industrije. Današnja doba je izredno neugodna za snovanje novih industrij, ki |ih potrebujemo v naši državi. Podjetnik nima nobene sigurnosti niti ne jamstva, da bo mogel v bližnji bodočnosti kljubovati vsem gospodarskim dogodkom in ostati aktiven pri izpre-membah valutarnih vrednosti ter obrestovati ves investiran denar. Razen i draginjo, se mora boriti podjetnik tudi s slabimi prometnimi razmerami in upeljano inozemsko konkurenco, s pomanjkanjem strokovnega delavstva v tuzemstvu in z mnogimi drugimi povojnimi neprilikami. Interes države pa je na drugi strani, da stremi za tem, da se sistematično dopolnjuje krog naše industrije, da se vedno bolj osamosvojimo od inozemstva In da postanemo polagoma zmožni vse surovine, ki jih pridelujemo doma, tudi doma predelati v fabrikate, da ne bomo primorani jih uvažati v inozemstvo na predelavo. To nalogo diktirajo državi ne samo splošni narodno-gospodarski interesi, interesi aktivne trgovske in plačilne bilance, marveč tudi socialnopolitični in vojaško obrambeni interesi. Zato je dolžnost države, da akcijo industrijalizacije po privatni inl-cijativi tudi s svoje strani izdatno pozitivno podpirs.. Že v Stari Srbiji, ki se je v tem ozir n popolnoma zavedala dalekosežnega pomena domače industrije, je obstojal tak zakon z dne 16. hilija 1398, ki je mnogo pripomogel, da je Srbija izdržala ogromen carinski konflikt z Avstrijo in izšla iz njega gospodarsko ojačena in zmagovita. Naša vidovdanska ustava predvideva v čl. 117, poseben zakon o da-vanju rudarskih, industrijskih in kakršnihkoli drugih koncesij. Ta stilizacija je sicer malo nejasna, ker ni iz nje natančno razvidno, kaj vse se naj pod temi koncesijami razume, ali so tudi mišljeni med njimi privilegiji za pospeševanje domače industrije, kakor jih predvideva zakon o taksah. Mnenja pa smo, da je tak zakon, kakor je obstojal v stari Srbiji, nam v novi državi neobhodno potreben in da bi bila naloga našega ministrstva, trgovine in industrije, da ga čimpreje obnovi in predloži zakonodajnemu odboru v razpravo. V informacijo objavljamo v naslednjem na kratko vsebino STbijan-skega zakona, ki smo ga v zadnjem Času že večkrat omenjali. Z navedenim zakonom je bila vlada pooblaščena, da sme dovoljevati v svrho podpiranja domače industrije industrijskim podjetjem in sicer posameznikom kakor tudi delniškim družbam sledeče olajšave: a) oproščenje od plačevanja carin in postranskih pristojbin za uvoz strojev, strojnih delov, orodja in o-preme za instalacijo podjetij, kakor tudi za uvoz stavbenega materijala za zgradbo stavb, v kolikor se ga ne more dobiti v tuzemstvu. b) oproščenje od plačevanja carin in postranskih pristojbin za surovine in polfabrikate, ki se jih uvaža iz inozemstva v svrho predelave, v kolikor se ne dajo dobiti v tuzemstvu v dovoljni množini, ali pa odgovarjajoči kvaliteti. c) oproščenje od plačevanja direktnih davkov, prometnega davka ln vseh državnih, okrožnih in okrajnih ter občinskih doklad; d) oproščenje plačanja carine in postranskih pristojbin za izvoz lastnih izdelkov; e) dovoljenje, da sme v svrho stavbe tovarniških naprav, zgradbe potov, mostov in drugih stavb, kakor tudi za predelavo potreben les sekati v državnih gozdih, proti plačevanju določenih pristojbin. f) pravico prednostne uporabe vode in vodopadov v zmislu rečnih zakonov, za naprave podjetja. g) brezplačna uporaba kamenja, peska, grušč, ilovice in drugega stavbenega materijala iz državnih in občinskih zemljišč, v kolikor je potreben za zgradbo in obrat podjetja. Dalje so imeli privatniki tudi pravico nabave privatnih zemljišč po razlastitvenem zakonu z 16. januarja 1880 za stavbo železnic. h) dobavo premoga iz državnih premogovnikov po režijskih cenah, v kolikor presegajo zaloge državno potrebo. i) brezplačna oddaja državnega zemljišča v izmeri do 1 ha za zgradbo tovarniških poslopij; k) za zgradbo potov, železnic, vodovodov in kanalov za spoj podjetja z državnimi cestami, železnicami i* rekami, se smejo prepuatiti podjetniku potrebna državna ali občinska zemljišča brezplačno. 1) na srbskih državnih železnicah se sme podjetju znižati voznina za prevoz potrebnega stavbenega materijala in obratnih eredstev za 25 odstotkov. Isto se sme dovoliti za izvoz tovarniških izdelkov v inozemstvo. m) podjetju se smejo vrniti plačane carinske in postranske pristojbine, ki so bile plačane pri uvozu surovin in polfabrikatov, ki jih v tovarni predelujejo v svrho ponovnega Izvoza v inozemstvo. (Dalje prihodnjič.) Trošarine prosti bencin za industr obrate. Po nekdanjih avstrijskih predpisih o davku na mineralno olje (petrolej, bencin itd.), se je mogel oprostiti davka med drugim tudi oni bencin, ki se je uporabljal za gonitev motorjev, in sicer tako stalnih motorjev, kakor tudi motorjev v avtomobilih in voznih kolesih. Te ugodnosti so se lastniki motorjev pred vojno tudi prav v izdatni meri posluževali, ker je bil davek na mineralno olje v primeri s ceno petroleja in bencina zelo visok. Znašal je namreč 13 kron za 100 kilogramov, torej skoro tretjino prodajne cene davku zavezanih predmetov. Med vojno in zlasti po vojni, ko je cena bencinu zelo narasla, davek pa ostal še vedno 13 vinarjev za kilogram, se pač ni izplačalo prenašati kontrolo finančnih organov in voditi knjige o prejemu in pprabi bencina, zato je prejemanje davka prostega bencina v poslednjem času popolnoma prenehalo in povsod se je rabil le obdavčen bencin. Sedaj bo stvar že nekoliko drugačna. S 1. septembrom 1921 se je u-kinil^ davek na mineralno olje in na bencin se je uvedla nova trošarina, ki znaša 10 dinarjev za 100 kg ali 40 vinarjev za kilogram. Visoka trošarina napram oeni res ni, vendar morajo vsaj tisti, ki porabijo velike količine benciiia v svojih obratih z njo računati. Toda glej, ravno oni, katerim bi mogla nabava trošarine prostega bencina res koristiti — to so naša večja industrijska podjetja — niso deležni , te ugodnosti. Tako se mora vsaj sklepati iz besedila tarife iz člena 6, začasnega zakona o trošarini, taksah in pristojbinah (Uradni list št. 100) in člena 118, trošarinskega pravilnika (Uradni list št. 133). V teh je namreč določba, da se trošarine oprošča tudi bencin, ki se rabi med drugim »za gonitev motorja pri poljedelskih in malih industrijskih podjetjih, kakor n. pr. za gonitev žitne mlatilnice itd., za gonitev malih mlinov itd. in pri onih industrijskih podjetjih, pri katerih se porablja bencin zato, da goni motor za proizvajanje električnega toka, toda v tem primeru le za razsvetljavo onih prostorov, v katerih so motor in stroji, ki jih goni«. Po strogem tolmačenju te, same na sebi, ne prav jasne določbe, je mogoče torej dobiti trošarine proeti bencin za gonitev motorja: a) pri poljedelskih podjetjih žitna mlatilnica) in b) pri malih industrijskih podjetjih (mali mlini itd. in stroji za proizvajanje električnega toka). Večja industrijska podjetja bi bila potemtakem zavezana rabiti za gonitev motorja v svojem obratu zatro-šarinjen bencin!? Ali je to mogoče? Skoro ne moremo verjeti, da bi imeli gospodje pri finančnem ministrstvu tako malo zmisla za potrebe naše domače industrije! Prvotno smo mislili, da se je zgodila kaka pomota pri prestavljanju srbohrvatskega besedila na slovenščino in da je le slovenski prevod trošarinskega pravilnika nepopolen, toda prepričali smo se, da je tudi v sr-bohrvatskem originalnem tekstu prav isto povedano. Sedaj se gre za to, ali so se več-a industrijska podjetja res namenoma zključila od te ugodnosti ali pa gre e za nepravilno stilizacijo dotične določbe, odnosno za pogreško pri tiskanju, kakršnih smo v Službenih Novinah že precej navajeni. Gotovo je le eno: kakor je prej omenjena določba natisnjena v začasnem zakonu in trošarinskem pravilniku, je mogoče umeti le tako, da so večja industrijska podjetja pri prejemanju trošarine prostega bencina izključena. Če se je zgodila pomota, je dolžnost merodajnih faktorjev, da stvar takoj pojasnijo in popravijo, če se pa ni zgodila pomota pri tiskanju in je tudi stilizacija pravilna, potem je stvar naših poslancev, da se za 6tvar zavzamejo in zahtevajo, naj se dovoli tudi večjim industrijskim podjetjem nabava trošarine prostega bencina, da se jim olajša že itak težki boj za obstanek. Trgovski odnošaji Rusije z inozemstvom. Iz inozemskega časopisja posnemamo, da stojimo pred važnimi dogodki na vztoku. Ljenin je že opeto-vano priznal, da se njegov načrt o reorganizaciji svetovnega gospodarstva ni posrečil, da se niso dali uresničiti njegovi projekti uiti v Kusi ji sami, kjer je bil primoran priznati kapitalizmu daljnosežnih koncesij. Današnja Rusija potrebuje velikanske mase industrijskih produktov vsake vrste, potrebuje tudi zelo nujno velike množine živil. Država, ki je nekdaj izvažala ogromne preostanke lastnih poljedelskih pridelkov — strada. Prebivalstvo je padlo na najnižji življenjski nivo, ki si ga moremo splon med kulturnimi narodi predstavljati. Pri tem pa niso nikakor mišljene razmere, ki vladajo v pokrajinah, kjer je glad in ki se sploh ne dajo opisati. V zadnjem času se sicer postopno poboljšujejo plače državnim nastavljencem, toua povišanje plač se dovoli šele tedaj, ko postanejo razmere že neznosne. V nekem listu Čitamo, da znaša n. pr. plača zdravnika 8000 rubljev mesečno, plače državnih uradnikov so povprečno dosegle isto vsoto. Da se s takimi plačami ne da živeti v časih, ko stane funt masla 30.000 rubljev, funt črnega kruha 3000 rubljev, je samo ob sebi umevno. Ljudstvo je primorano prodati vse, kar mu je še ostalo iz prejšnjih boljših časov, kakor kožuhovine, lišp itd., le da si reši življenje. To ljudstvo, ki je presegalo kar se tiče skromnosti, vse narode sveta, potrebuje vse, kar zamore pridelati naša industrija, kar zamore roditi naša zemlja; ono potrebuje čevlje, nogovice, perilo, obleko, stroje, papir, steklo itd. Ruska industrija je popolnoma uničena, in tudi ako bi se produktivnost ruskih tovarn dvignila na predvojno stopnjo, ne bi mogla kriti potrebe prebivalstva. Uvoz v Rusijo je neobhodno potreben in sicer ne le v svrho kritja momentanih potreb, ampak glavno, da se dvigne rusko produkcijo in le v tej smeri naj bi se gibalo vsako stremljenje o pomoči za Rusijo, le v to svrho naj bi državi, ki resnično želijo, da se Rusiji opomore do normalnih razmer, sklepa? le trgovske dogovore z Rusijo. Poljedelci potrebujejo orala in poljedelskega orodja, mužik si nc more popraviti svoje koče, ker nima žebljev; v tovarnah so restavracijska dela neobhodno potrebna, stroji ležijo mrtvo, ker manjka strojnih delov, koje bi se dalo na mesto defektnih. Železnice potrebujejo lokomotive, vagone, tire in pragove, ker se ni tekom dolgega časa ničesar nadomestilo, ničesar popravilo. Vso te razmere so primorale Ljenina, da je dal svoji politiki popolnoma druge smernice, da išče gospodarske stike s kapitalističnimi državami zapada. Vzpostavitev svobodne trgovine v Rusiji, je povzročilo v inozemstvu intenzivno povpraševanje po blagu, k! ga potrebujejo ruska tržišča. Ona država, ki bo znala najprej prilagoditi svojo trgovsko in industrijsko politiko ruskim razmeram, si bo brezdvo-mno priborila najugodnejši položaj na ruskem tržišču. V tem oziru imajo do sedaj pač največ sreče Nemci, ki vidijo v Rusiji takorekoč nadomestilo za izgubljene kolonije, kamor so pred vojno izvažali svoje industrijsko produkte. Nova ruska gospodarska politika je sicer še precej nejasna, eno je pa gotovo, da se je začela v Rusiji nova gospodarska era, ki priporoča velik del delavnosti privatni inicijativi in ki vodi k polnemu priznanju neomejene privatne lastnine. To so spoznali tudi Angleži, ki so povabili v London komisarja za trgovino Krasina, da bi ž njim sklepali o gospodarskih odnošajih med tema dvema državama. — Italijanski listi poročajo, da se je te dni v ministrstvu zunanjih del v Rimu podpisal rusko-italijanski trgovski dogovor in pretekli teden je bil član ruske trgovske misije g. Vodovozov v Trstu, kjer se misli ustanoviti velikanska ruska skladišča. Celo Francija, ki je bila največja nasprotnica stikov z Rusijo, je zadnje čase prišla do prepričanja, da je v njenem lastnem interesu neobhodno potrebno približati se Rusiji, ter je že pooblastila Poljsko, da v to svrho posreduje. Kako pa pri nas? Mi, ki bi imeli največ vzrokov, da stopimo čim prej v stike i Rusijo, izjavljamo potom naših di-plomatičnih zastopnikov, naj raje pogine 200.000 ljudi, nego da bi pomagali Rusiji, pri tem pa podpiramo z ogromnimi mesečnimi svotami množice ruskih izseljencev, ki čakajo tukaj pri nas, da se vrnejo v Rusijo oni caristični časi, ko bosta zopet zavladala knut in nagajka! Železniško politični shod v Ljubljani. (Nadaljevanje.) Povedal sem že, da se evakuacij« tretje cone zavlačuje in da je s tem tudi politična situacija nejasna, kar brez-dvomno vpliva na odločitev nsaše vlade v tem vprašanju. Na drugi strani mor2mo ugotoviti, da gre konsolidacija naše države v gospodarskem oziru in v oziru gospo darske zakonodaje vsled mečne opozicije tako polagoma naprej, da še danes nin\amo odrejene smeri železniške politike v naši državi. Gospod predsednik vam je že naznačil razne momente, ki bodo gotovo igrali veliko vlogo takrat, ko se bo mogla pričeti železniško-po litična zakonodaja in rri tudi v dogledni dobi enega do dveh let, ne bomo imeli urejenega tega vprašanja. Tretja nejasnost, katera vlada pri nas, je neodločnost vlade glede morske oziroma paroplovne politike. Jaz sem imel na različnih konferencah, tudi hni meseca maja na železniški in morski konferenci v Beogradu in tudi na poznejših konferencah pri ravnateljstvu v Zagrebu priliko videti, kako veliki spori nastajajo in kako hudi boji se bijejo v naši d žavl za to, kako naj se razdelijo naše pomoptke baze. Tudi tukaj so interesi posameznih pokrajin v velikem medsebojnem sporu, ali naj se gradijo tri baze, ali naj se vse koncentrira v Splitu. To vprašanje ni do danes toliko napredovalo, da bi vladala v tem oziru večja jasnost. Končno omenim še eno, kar pri vprašanju podaljšanja dolenjskih železnic ne igra nepomembne politične vloge, to je trgovska in gospodarska pogodba z Italijo. Marsikdo morda prezira ta moment in mu n* pripisuje velike važnosti, pa kdor je imel vpogled v ozadje teh pogajanj in pozna vse podrobnosti smotrenega programa Italijanov za gospodarsko eksploatacijo naših pokrajin, ta ve, da oni delajo ne malo ovire v političnih krogih, da se ta rgradba odnosno razširjenje ne uresniči. Zadnji moment, ki sem ga že poprej omenil, je naša splolna gospodarska depresija, katera je tako močna, da se niti v onih pokrajinah naše države, ki na 100 km sploh nimajo nobene železnice in proti katerim smo ml v Sloveniji direktno v raju, še ne more začeti z zgradbami, ker nam ravno razvrednostitev denarja to onemogočuje. Že lansko leto se je na oni konferenci mnogo govorilo o raznih načinih financiranja žel. stavb, toda vse to je bila siva teorija. Letos se je z namenom najnujnejših investicij za naše železnice najelo notranje posojilo. Vlada je izdala investicijski program, toda mi vidimo, da v tem programu niso obseženi niti krediti za izdelavo natančnih projektov za podaljšanje železnic, s katerimi bi dobila Slovenija zvezo na jug. Edina nada je bilo torej še zunanje posojilo. O tem pa vam je tudi znano, da je zunanje podojilo zgubilo za enkiat na svoji aktualnosti, ker so medtem nastale razne poetične komplikacije in ker skupščina ni prišla co reševanja te^a vprašanja. Nc morerr.o prorokovati, Kako bo izgledalo vprašanje »pomladi, ali se bo sploh ob= ovjIo in v Koliko in kakšen program se b.gi strani Situacija se je spremenila, ko je g. inž. Kavčič odstopil od svojega projekta, in takrat smo dobili na eni n strani Musiiov projekt iz Kočevja, na drugi strani skupni projekt. Brezdvoma je, da j? v tej izolirani situaciji zadobil skupni projekt na pomenu in tudi na interesu. Prpomnim pa, da se ne bom spuščal v to, ali so projekti po tehnični strani obdeiani, ker nisem tehnik. Vendar pa komercijalna stran se ni zadosti statistično obdelana in je ravno vjled nezadostne statistike še danes po mojem mnenju ne mogoče v tej zadevi zavzeti končno stališče. (Dalje prih.) Plenarna seja trgovske in obrt. zbornice. (Nadaljevanje.) Pri vprašanju glede volilne pravice družb, ki imajo v okrožju trgovske in obrtniške zbornice le podružnice, katerih centrala se pa nahaja izven zborničnega okrožja, je vladni zastopnik, sekcijski svetnik g. Fran Ratej opozoril na okolnost, da je v Sloveniji več podjetij, ki imajo pri nas samo obrtne liste za zastopstva, a so v resnici podružnice podjetja, ki ima svoje centralno obratovališče na Hrvatskem, pri čemer je omenil nekatera hrvatska podjetja. Zbornični svetnik g. Jelačin ml. povdarja, da bi se moralo to vprašanje urediti, tako da bi se vodila evidenca o takih spremembah, sicer bi prišla zbornica ob svoje doklade. Ugotovi se, da morajo podjetja, ki v zborničnem okolišu proizvajajo, ter nimajo samo prodajnih zalog pri nas, priglasiti podružnico. Zbornični tajnik g. dr. Fran Win-discher je razjasnil o tangenti za plačilo davkov predmetnih podjetij in podružnic, na kar je vladni zastopnik izjavil, da se bo pobrigal, da se vprašanje glede podružnic oziroma zastopstev zakonu primemo uredi. Glede volitve predsednika in podpredsednikov se je po daljši debati, v katero so posegli zbornični člani gg. Zadravec, Rojina, Petovar in Jelačin ml. sklenilo, da se volijo predsednik in podpredsedniki v plenumu neodvisno od sekcije. Po prečitanju in odobritvi sprememb zborničnega zakona in zborničnega volilnega reda se je prešlo k tretji točki dnevnega reda. III. Zbornični proračun za leto 1922. Predsednik da besedo poročevalcu zborničnemu tajniku g. dr. Viktorju Murniku. Proračun za leto 1922 izkazuje skupno potrebščino 4,045.054 kron, pokritje 4,369.800 s presežkom 324 tisoč 746 kron kot blagajnično rezer- vo. Glede na draginjske razmere so se morale izdatno povišati postavke za osebne in stvarne potrebščine. Med drugimi se je zvišala draginj ska doklada zborničnih uslužbencev. Zbornično diumistko Miro Koblerjevo se je povišalo za oficijantko, kar pa njeno plačo in doklade minimalno spre-mShi, tako, da to povišanje nikakor ne spremeni proračuna. Povišati se je morala znatno postavka za potne stroške z ozirom ua to, da se plačujejo sedaj potni stroški zborničnim članom in z ozirom na določitev uradnih dni v Celju. Zvišale so se pa tudi izdatno podpore, zlasti za trgovske in obrtno nadaljevalne šole. Da se omogoči njih obstoj, oziroma, da se po mogočnosti odprejo še druge nove strokovne šole, se sklene, da se tozadevna postavka zviša od 55.000 K na 450.000 K. Zbornični svetnik g. Jelačin ml. je mnenja, da se mora ne glede na to, da je država primorana vzdrževati strokovne šole, začasno, dokler ne bo država v stanu v zadostni meri izpolniti te svoje dolžnosti, vendar dolžnost zbornice, da iz lastnih sredstev kolikor mogoče podpira strokovne šole, ki so vitalnega pomena za razvoj naše trgovine in obrti. Med zavode, ki so najbolj potrebni podpore, spada ljubljanska akademija, ki se uprav v zadnjem času nahaja glede denarnih sredstev v zelo prekamem položaju. Z ozirom na velevažnost tega zavoda ter nujno potrebo predlaga, da se ji nakloni podpora v znesku 100.000 K. Zbornični podpredsednik g. Ogrin povdarja, naj bi sicer imele gremijal-ne šole glede podpor iste pravice nego obrtno-nadaljevalne šole, nikakor pa ne gre, da bi uživala kakšno posebno stališče akademija, za katero bi morala skrbeti pravzaprav edinole država. G. Jelačin naglaša, da je v principu tudi za to, da mora podpirati šole država, toda dokler država tega ne stori, so jih primorane podpirati strokov, korporacije. V predmetnem slučaju je to tem ložje, ker se v zbornični blagajni že nahaja poseben fond za akademijo. Po daljši debati se sklene, da se nakaže trgovski akademiji enkratna izredna podpora in to iz fonda 130.000 K, ki je bil namenjen, da ostane še nedotaknjen, dokler ne doseže večje vsote, ki bi omogočila znatnejšo nabavo učil, o-tvoritev kabinetov ali slično. Za nepodržavljeno dvorazredno trgovsko šolo v Novem mestu je ustanovljena v proračunu svota 10.000 K. Drugim obrtno nadaljevalnim šolam so se nakazale podpore po posebnem ključu, oziraje se na število obiskovalcev. Za Ljubljanski veliki sejm se je nakazalo svoto 150.000 K. Za druge manjše razstave, ki bi se vršile v zborničnem okraju se pa določa vsota 150.000 kron. Z ozirom na nove volitve, ki bodo povzročale velike stroške, se je določila v proračunu postavka v znesku 100.000 K. Tudi se je moralo postaviti v proračun večjo postavko za prezidavo in razširjenje zborničnega poslopja, ki je postalo radi razširjenega delokroga zbornice neogibno potrebno. V to svrho se vstavi 350 tisoč kron, letos pa že naloži 500.000 kron tako, da bo že v bližnjem času mogoče pričeti z delom. Kljub proračunjenim večjim izdatkom ne bo treba zvišati zbornične doklade, ki je znašala do sedaj 30%, temveč se bo isto celo znižalo na 25 odstotkov. v Po odobrenem proračunu ~se je prešlo na 4. točko dnevnega reda, ki vsebuje imenovanje zborničnih zastopnikov v odborih obrtnih nadaljevalnih šol, kjer so bila ta mesta vakantna. Poročevalec, g. zbornični tajnik dr. Viktor Murnik je na tozadevne predloge obrtnega odseka predlagal sledeče gg.: V odbor obrtno-nadaljevalne šole v Domžalah: Franc Cerar, slamnikar in klobučar, Stob pri Domžalah; v Št. Juriju ob južni železnici: Josip Čretnik, izdelovalec umetnih mlinov v Št. Jur ju; za Kamnik: Jurij Vajbelj, mizar v Kamniku; za Mengeš: Feliks Stare, tovarnar, Ko-lovec; za Mursko Soboto: Ludovik Brumen, zbornični svetnik v Murski Soboti; za Šmarje pri J-elfiah: Martin Jesenik, urar v Šmarju; za Št. Vid pri Ljubljani: Simon Jovan, krojač v Št. Vidu. (Dalje prih.) Načrt novega volilnega reda za trg. in obrt. zbornico v Ljubljani. (Nadaljevanje.) Za sprejemanje glasovnic, imenuje se v mestu Ljubljani, kakor tudi izven nje pokrajinska oblast poaruz-ne volilne komisije. Te komisije obstoje iz enega člana občinskega sveta na sedežu komisije, iz 6 zaupnikov trgovskega, obrtnega in industrijskega stanu in 1 zapisnikarja. Člani občinskega sveta se imenujejo po predlogu občinskega sveta, zaupniki trgovine, industrije in obrta pa na predlog zbornice. Pokrajinska oblast določi predsednika in zapisnikarja komisiji. Glavna volilna komisija posluje v zborničnem uradnem poslopju; po-družnim volilnim komisijam odkažejo občine primerne uradne prostore. Glavna volilna komisija ima naslov »Glavna volilna komisija zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani«. Podružne volilne komisije se o-značijo na primer: >Podružna volilna komisija zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani« ali »Podruž-na volilna komisija zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani s sedežem v Celju«. Glavna volilna komisija in podružne volilne komisije so sklepčne, če sta prisotni dve tretjini članov. Sklepa se z relativno večino glasov. Ob enolikosti glasov odločuje glas predsednika. Vsa glavni volilni komi.-.iji pristopajoča razsodila so končnoveljavna. Podružne volilne komisije razsojajo v onih sporih, ki se pokažejo v njih okrožju glede izvrševanja volitve. Proti razsodilom podružnih volilnih komisij je dopustna pritožba na glavno velimo komisijo. Podružne volilne komisije moro za sprejemanje glasovnic za več volilnih kategorij, ki volijo isti dan, predsednik razdeliti v primerno število oddelkov; ugotovitev izida volitve Be izvrši na podlagi zapisnikov oddelkov v polni seji komisije. Imena v glavno komisijo poklicanih članov je pokrajinski vladi javno razglasiti. Politična upravna ob-lastva in občine zborničnega okraja imajo dolžnost, izdatno podpirati volilne komisije pri izvrševanju volilnih poslov. §8. Podružne volilne komisije se u-stanove za vsak sodni okraj na sedežu okrajnih sodišč. V sodnih okrajih, kjer so slabe prometne razmere, sme glavna volilna komisija določiti tudi več volišč. VII. Razpis volitve. § 9. Glavna volilna komisija sestavi na podlagi zborničnih registrov volil* ske imenike v posameznih kategorijah. Volilski imeniki morajo obsegati ime in priimek volilca ter pravni naslov njegove volilne pravice. Davčnega zneska podjetja, ki je podlaga volilni pravici, ni navesti pri posameznem volilcu, temveč v nadpisu volil-skega imenika z označbo na primer: trgovinska sekcija, 1. volilna kategorija, pridobninski znesek brez doklad vsaj do 1200 K ali trgovinska sekcija, 2. volilna kategorija, pridobninski znesek vsaj do 800 K, pa manj nego 1200 K. Te volilske imenike volilna komisija, določivši zapadni rok 14 dni za vlaganje ugovorov, javno razpoloži pri davčnih uradih. Razpoložitev volilnih imenikov razglasi javno predsednik glavne volilne komisije ter naznani uradne prostore in ure, ob katerih se morejo OSKUnjlž v .Trgovskem listu*! Davčne napovedi za leto 1922. Razgias finančne delegacije t dne 15. XII. 1921, št. A. !. 3453, ki se ob-javla te dni, odreja, da je napovedi ra odmero dohodnine, piačatine in rentnine za davčno leto 1922 vložiti najkasneje do 31. 1. 1922. Posebnost obstoji v tem, da za to davčno leto odpadejo vsi Specljalnl posivi k vložitvi davčnih napovedi. Doslej se je namreč davčne stranke redoma dvakrat zvalo k napovedi predno se jih je smelo kontumacirati. Prvikrat so bile pozvane splošno, t. j. i splošnim razglasom, v katerem se kakor letos, poživljajo vsi davčni zavezanci, da predloie napovedi do 31. I. dotičnega let*. Kdor v tem roku ni ugodil raz* glasu, je bil nato večinoma še enkrat pozvan. Ako tudi temu Specijalnemu pozivu rti ugodil, je bil nato kontuma-tiran. Slednje navedeni Specljalnl pozivi «o sedaj odpadli. Odpravil jih je finančni zakon za leto 1921 (Uradni list. št. 90-240, z dne 2, VIII. 1921). Kdor torej v določenem roku (do 31. I. 1922.) ne vloži napovedi, temu «e dohodnina lahko edmeri brez na-daljnega poziva na podlagi uradnih pripomočkov. Slično se odmerja tudi pla-čari n a in rentnina. Uradni pripomočki, ki služijo za podstavo davčne odmere so uradne poizvedbe, zvedeniška mnenja in druge uradne ugotovitve. Kdor je kontumaciran, ta nima redoma pravnega leka proti eventualni preobdačbi. Njegov priziv se, in naj si bo še tako utemeljen, zavrne * motivacijo, da ni napovedi vložil. Priziv ima le tedaj upanje na vspeh, ako stranka dokaže, da kontumac formalno ni utemeljen. Stranka n. pr. lahko uveljavi, da v dotičnem davčnem okraju v merodajni dobi sploh ni bivala. Vsled tega dotična davčna obiast sploh ni bila upravičena, davčnega zavezanca kontumacirati. Kdor želi, da se zgorej navedeni davki odmerijo i njegovim sodelovanjem, mora vložiti davčne napovedi vsaj do 31. I. 1.1. Po 31. I. t 1. vložene napovedi lahko davčna oblast ignorira. Z njimi lahko tako postopa, kakor da jih stranka sploh ne bi vložila. Tudi v tem slučaju nastopijo kontumačne posledice. Kdor v danem #ku, t. j. *lo 31.1. 1.1. ne more vložiti davčne napovedi, na) vloži pri kompetentni davčni oblasti prošnjo za podaljšanje roka. Kdor vodi knjige in ima večje podjetje, bo le težko do navedenega rok sestavil bilanco in predložil davčne napovedi. Prošnje za podaljšanje roka za predložitev davčne napovedi je vložiti pri oni davčni oblasti, v koje okolišu je bival dne 1. I. 1922. V prošnji je navesti razloge, ki onemogočajo sestavo davčnih napovedi. Ob enem naj se navede rok, v katerem stranka domnevno lahko sestavi davčno napoved. Takim prošnjam davčne oblasti rade ugode, ako so le zadostno utemeljene. Prošnja za podaljšanje roka pri dohodnini, plačarinl in rentnem davku je koleka prosta. V napovedi za dohodnino je navesti dohodke davčne stranke same, poleg tega pa tudi še dohodke onih svojcev, ki žive z davčnimi zavezanci v skupnem gospodarstvu. Le sluibenl prejemki svojcev hišnega gospodarstva se ne prištevajo k dohodku hišnega poglavarja. (Olej § 157 novele o osebiih davkih z dne 23. I. 1914, drž. rak. Št. 13 in glede službenih prejemkov pa člen 36, B. IV. št. 2. zakona z dne 27. VI. 1921, Uradni list, št. 90 /240, z dne 2. 8. 1921. Tiskovine, ki se rabijo pri sestavi davčnih napovedi, se dobe brezplačno in sicer v Ljubljani pri davčni administraciji (Breg, št. 6) in drugod pa pri davčnih okrajnih oblastvih. Davku zavezani dohodki se morajo navesti v zmislu § 156. novele o osebnih davkih / znesku, ki so ga dosegli v l. 1921. Ako pa dohodki še ne obstoje vse leto, jih je vzeti v poštev po verjetnem letnem donosu. Pri napovedi je posebno vpoštevati načelo, da se za davčno leto 1922 obdavčijo dohodki onih dohodnih virov, ki so obstojali dn? 1. I. 1922. N. pr. Nekdo je imel 1. 1921, in sicer do 1. grudna hišo, katero je dajal v najem. Dne 1. grudna 1921 jo pa proda za en milijon kron. Katere dohodke naj sedaj napove za davčno leto 1922. Ali one iz hiše, ali one iz giav-nične imovine? Dne 1 I. 1922 davčnega leta hiše ni imel več. Radi tega teh dohodkov tudi ni navesti. Pač pa je tega dne obstojala glavnična imovina. Cenzit naj torej napove dohodke iz glavnične imovine in sicer v verjetni (domnevni) višini enega leta. Ako je glavnico naložil v hranilnico proti 3°/o obrestim, je navesti iz tega vira 30 000 K dohodkov. (Dalje prih.) Izvoz in uvoz. Itvos češkega sladkorja. Cehoslo-vaška je izvozila v mesecu uoveuibru 1921 v inozemstvo 645.470 meterskih stotov sladkorja in sicer v Avstrijo 12 tisoč 600 (1. 1920 13.590), v Nemčijo 19 tisoč 230 (1. 1920 31.520), v Hamburg 131.490, v Francijo 34.590, v Anglijo 69.020, v Švico 6110, v Jugoslavijo 7250 (1. 1920 2130), v Rumunijo 10.180, v Italijo 49.200 (1. 1920 2740), v Turčijo 1050, Lihtenštajsko 670, Litvo 1580, Holandsko 1640, Aliir 800. Mno sospodotske zadeve. Trgovina* Burton o naši trgovini in industriji. V Beogradu se mudi že dalj časa načelnik oddelka za zunanjo trgovino v angleškem ministrstvu g. Hurlonv — Vodil je razgovore z merodajnimi trgovskimi in industrijskimi krogi glede plačil v inozemstvu. Daljša konferenca je bila tudi 3. t. m. v našem zunanjem oddelku ^a zunanjo trgovino. Kakor se je HvAon izjavil, sloni naša trgovina in industrija na solidnih in krepkih temeljih. Svoji vladi bo g. Hurton priporočal, da se nam dovoli večji kredit Sam je za zbližanje trgovinskih odno-šajev med našo državo in Anglijo. Nove eene soli. Po odloku uprave državnih monopolov so določene izza dne 1. januarja 1922 za sol tele cene, loco skladišče soli v Ljubljani, in sicer za 100 kg: angleška sol 170 din., kamena drobna sol 170 din., morska bela sol 160 din. morska siva sol 150 din. in industrijska sol 62 Din. Te cene brez vreč. Vreče po nabavni ceni. Bolgarska trgovina. Po najnovejši bolgarski statistiki je Bolgarska v prvih 4 mesecih p. 1. uvozila za 924 milijonov levov, a izvozila za 502.511.995 levov. Roško - italijanska trgovinska pogodba in Trst. Sef ruske trgovinske misije v Italiji Vorovski, pride te dni v Trst, kjer se bodo vršili važni pogovori z >Lloydom«. — »Lloyd« namerava namreč vzpostaviti zopet redno paro-brodno zvezo med Trstom in črnomorskimi pristanišči, v Trstu pa naj se zgra-de skladišča za rusko blago kakor tudi centralna agencija za trgovski- promet z Rusijo. Industrija. Tovarna za farmacevtičse iidelke v Osijeku. Ministrstvo za trgovino in industrijo je izdalo koncesijo za ustanovitev tovarne larmacevtičnih izdelkov v Osijeku. Produkeija tanina v Jugoslaviji. — Jugoslavija producira mesečno okoli 900 vagonov tanina, ki se večinoma izvaža. V državi ostane le približno ena osmina celega pridelka. Zadnja statistika poroča, da je bilo meseca julija 1920, okoli 1000 vagonov tanina gotovih za izvoz. Tovarne za tanin se nahajajo na Hrvaškem in v Slavoniji. Zelo obširna je tovarna G. Guttmanna v Belišču, ki producira poleg tanina še drugo blago. Tudiyje znana tovarna tanina v Djurdjenovcu, ki ima veliko parno žago. Češki porcelanski kartel. V Karlovih Varih se je osnoval kartel treh velikih tvornic porcelana. Vkupna kartelna glavnica znaša 11 milijonov Kč. Denarstvo. Banka in hranilnica za Primorje. Banka in hranilnica za Primorje je imela dne 29. decembra p. 1. 6voj občni zbor. Cisti dobiček znaša za leto 1919, 2,650.735.68 K, a za 1.1920 2,702.170.42 K. Izplačala se je dividenda za 1. 1919 v znesku 24 K, a za leto 1920, 20 K. Padec dolarja. Glasom poročil iz Newyorka je v zadnjih dneh zaznamovati znaten padec dolarja. Tečaj dolarja je dospel pod švicarski frank. Padec dolarja pripisujejo neuspehom washing-tonske konference, kateri ni uspelo, da bi velesile reducirale vojne budgete. Belgijski kredit jugoslovenskim trgovcem. Belgijska vlada dovoljuje trgovcem iz držav s slabo valuto kredite in to: trgovec plača v gotovini samo 10 od sto nakupne cene, za ostanek izda menico z letnim plačilnim terminom in s posebno garancijo n. pr. v državnih papirjih, garancijskimi papirji banke itd., Prošnje za kredite naj se naslovijo na: Commission du Duervire M. Haulot au ministre de 1’ industrie — Buxel-les. Natančnejše podatke daje belgijsko poslanstvo v Beogradu- ali konzulati v Zagrebu, Beogradu, Sarajevu in Subotici. Rusko-italijanski kreditni aarod. V Moskvi se bo osnoval rusko-italijanski kreditni zavod z glavnico od 200 milijonov lir. Ruska sovjetska vlada bo imela v upravnem odboru svojega za stopnika. Novi dolari. Predsednik Harding je dovolil izdelavo novih dolarjev. Na njih bo izdelan orel z oljkino vejo, na kateri bo napisano »Paxc. Carina. Minimalni carinski tarifi sa Avstrijo. Z ozirom na vest, da velja od 1. t. m. za uvoz blaga iz Avstrije maksimalni tarif, objavlja ministrstvo za trgovino in industrijo, da velja za uvoz blaga iz Avstrije minimalni carinski tarif. Obmejni promet ■ Avstrijo. Nova trgovinska pogodba z Avstrijo določa za obmejno ozemlje (10—12 km široka cona na obeh straneh carinske meje) sledeče: Medsebojni promet za obmejne prebivalce, t. j. za osebe, ki stalno bivajo v obmejnih conah, je dovoljen na podlagi navadnih legitimacij, ki jih bodo izdajale krajevne politične oblasti. V tem ozemlju je prosto carine: meso, mlinski izdelki do 2 kg, kruh do 5 kg, navadna in umetna gnojila, drva, premog, kamenje, pesek, opeka in zdravila. Nadalje je dovoljen izvoz in uvoz žita v mline in poljedelskega orodja v popravilo iz ene cone v drugo. — Za dvoposestniko* t. j. za take, ki imaio posestva v obeh conah, veljajo še posebne olajšave. Nova čehoslovaška carinska tarifa. Cehoslovaški konzulat v Zagrebu jaV-lja, da velja nova čehoslovaška avtonomna carinska tarifa, razglašena 24. decembra pretečenega leta, od 1. januarja t 1. Promet Železniška konferenca v Nizzi. V našem prometnem ministrstvu so določeni delegati, ki bodo dne 10. t. m. odpotovali v Nizzo, da prisostvujejo mednarodni železniški konferenci, ki je določena za 16. t. m. Projekti glede železniškega prometa. Mednarodna konferenca strokovnjakov v Parizu je pri razpravi o gospodarski obnovitvi Evrope razmotrivala o vprašanju ustanovitve finančnega konzorcija, ki bi prevzel v svoje roke obrat železnic, vodne ceste, pristanišča in v obče vsa prometna sredstva v srednji in iztočni Evropi. Kot osnovni kapital se predvideva 20 milijonov angleških funtov. Delnice tega podjetja bi prevzele v jednakem razmerju An--glija, Italija, Francija, Amerika in Nemčija. Dostavljanje brzojavk sa zunanji dostavni okoliš. Po novem brzojavnem pravilniku, ki je stopil v veljavo dne 1. julija 1921., se dostavljajo takoj po dohodu, t j. s posebnim slom samo o-ne brzojavite, naslovljene v zunanji o-koliš, za katere je plačal poštnino že pošiljatelj. Taka brzojavka je opremljena pred naslovom z znakom xpp. ali xpt. Brzojavka, za katero ni bila plačana potnina, se dostavlja z navadnimi pismi o priliki prihodnje dostave. Ta določila je razglasilo poštno ravnateljstvo že konec junija ali v prvih dneh julija, 1. 1921.; ker pa prihajajo še vedno pritožbe zaradi zakasnitev brzojavk, ki so naslovljene na zunanji okoliš, jih razglaša vnovič in prav posebno opozarja občinstvo nanje. Zračni promet z našo dršavo. Se tekom meseca januarja tekočega leta se uvede zračni promet iz Prage čez Beograd v Bukarešt. Areoplan bo letel n Pariza, čez Varšavo, Prago, Budape-što, Beograd v Bukarešt. Najbrže se bo uvedla poleg te zračne proge še druga in sicer Praga—Berlin—Dražda-ne ter Praga—Bratislava—Dunaj. Naznanila trgovska In obrtniška zbornica v Ljubljani. Prodaja avtomobilov. — Komanda Dravske divizijske oblasti v Ljubljani naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo vršila v pisarni uprave dravske artilerijske radionice v Ljubljani dne 25 januarja 1922 počenši ob 8. uri ponovna javna ustmena dražba za prodajo 12 avtomobilov. Predmetni «glas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice, pogoji pa pri upra- vi dravske artilerijske radionice v Ljubljani interesentom na vpogled Dobava, prodaja. Prodaja ovojnega papirja. Ovojni papir se bo prodal pri deželnem sodišču v Ljubljani, soba št. 27 dne 9. januarja ob devetih dopoludne. Nabava papirja. Uprava državne fitamparije bo nabavila dne 80. t. m. v svoji pisarni: 605.000 kg papirja raznih kvalitet v balah in 190.000 kg papirja v svitkih. Razno. Poštno ravnateljstvo ca Vojvodino se je s 1. »anuarjem iz Velikega Bečke-reka preselilo v Novi Sad. Z ravnateljstvom se je preselilo v Novi Sad tudi približno 200 uradnikov. Amerika prodaja svoje lesene lad je. Amerikanski Shipping Board misli prodati za 1,275.000 dolarjev 284 lesenih ladij, kojih konstrukcija je stala 85 milijonov dolarjev. Obrtni koledar la leto 1922 je izšel. Naročnikom Trgovskega lista in Obrtnega Vestnika zunaj Ljubljane se bo razposlal po poštnem povzetju in sicer s poštnino vred za 9 dinarjev 20 para- Naročnikom v Ljubljani se bo dostavil proti plačilu 7 dinarjev 50 para. Tržno porotna. Poljski pridelki. Novi Sad: 8. 1. Pšenica se trži po 1510-1520 K, ječmen po 1050—1060 K, koruza po 1150—1160 K, stari fižol po 1150—1160 K. Tendenca prijazna. Stari Bečej. Dovozi blaga so izredno slabi, ker se tovorni promet otvori šele 9. t. m. Pšenica notira 1510—1530 K, nova koruza 1140—1150 K, oves 980 do 1000 K. Tendenca prijazna. Novosadska produktna boria dne 80. decembra: Pšenica: baška 78 kg 2% 1410 (zaključek); rž: baška 72 kg 2% 1300 (blago): koruza: banatska nova pariteta Veliki Bečkerek 1075 (zaključek); fižol: star beli 1150 (zaključek). Cene mesu v Trstu. V Trstu so določene maksimalne cene za goveje meso in sicer: prednji del z dodatkom d lir, zadnji del z dodatkom 7.40 lir, meso brez kosti 12 lir. Iz tega je razvidno, kako drago plačujejo Tržačani meso, ki se izvaža iz Jugoslavije uprav po bagatelnih cenah. Nove kovino. Berlin: Baker elektrolit. 6086, rafinirani 4700—4800, svinec 1950—2000, cink 1950—2000, re-melted cink v ploščah 1500—1600, aluminij 7700, aluminij vlečeni ali v žicah 7900, kositar Austral-Banka-Straits-Bil-liton 13.200—13.400, nikelj 11.000 do 11.200, antimon regulus 1950—2000, srebro 2850—2900. Kožuhovine. Lipsko: 4. dec. p. 1. Cene so poskočile. Plačujejo se sledeče cene: za vidro 1400—2000 mark, za lcuno-belico 4000—4500 mark, za ku-no-zlatico 5000—5500 mark, za lisico 1000—1400 mark, za dihurja 500—550 mark, za podlasico 10—40 mark, za jazbeca 180—220 mark, za divjega mačka 180—250 mark, za domačo mačko 30— 40 mark, za zajca 28—33 mark, za srno 45—60 mark. Erjavec & Turk PRI »ZLATI LOPATI« trgovina z železnino in cementom Ljubljana, Valvazorjev trg 7 preje Hammerschmidt (Mflhlelsea) nasproti Kriianske cerkve. Vsakovrstne slflmniKe in Klobuke Ima vedno veliko zalogo za gospode, dečke In deklice ter posebno Izbiro najnovejših modelov. Franjo Cerar, Jas Stob, poSta Domžale pti Ljubljani. Različne torbice (cekarje), različna stojala za cvetlice, predpražnike itd. — V popravila se sprejemajo različni stari klobuki In slamniki v Ljubljani pri tvrdki Kovačevič in Tršan, Prešernova ul. 5 na dv., vsako sredo in soboto 110 Ifl «1 Vse v to stroko spadajoče posle izvrSuje točne in ku-lantno od trgovcev ustanovljena .ORIENT' d. d. d Mariboru, Meljska cesta 12. Telefon St. 90 In njena podružnica v LMaal, Sv. Petra cesta 27. Najboljša, najtrajnejša in najslRurnejSa embalaža jc oni ovojni materi jat, ki nudi največje prednosti VSOOII Stroka on, ki razpošiljajo kakršno koli blago, bodisi potom pošte ah potom železnice: valovita lepenka (Wellpappe) je v uporabi najcenejša embalaža, nudi največje osiguranje proti razbitju steklenih predmetov, steklenic, jajc in vsakega drugega krhkega blaga. Valovit« lepenka Valovita lepenka je lažja kol vsaka druga embalaža, kar znižuje poštne stroške. se more zvijati, je trdna, trajna, odporna in se med trarspo tom ne lomi tako lahko, kakor tenki leseni zabojčki. Dalje Vam dobavljamo Iz naših mnogoštevilnih, s stroji najizborneje opremljenih oddelkov naše kartonažne lvornlce vse emoalaže iz lepenke in papirja, ki pridejo v poštev. Vse naše proizvode Vam dobavljamo po želji brez tiska ali tiskane v knjigotisku, kameno-tisku, jedno ali večbarvno, v najsolidnejši, naj-bolji in najokusnejši izdelavi, kakor se taki proizvajajo že čez 24 let v naši rvrdki Kromolltografska tvornlca Roiankowski i drug d. d. Zagreb, Savska cesta br. 27-29. Ustanovljena 1998. Telefon br. 4 -80. Trgovci in kmetijske zadruge pozor! Umetna Kajnit 15% Kalijeva sol 22-20% » » 40-42% gnojila: oddaj« po najnttjih konkurenčnih cenah tvrdk« Anton Tonejc in drug, Maribor. Uvoz in prodaja raznovrstnega inozemskega manufakturnega blaga. A. & E. SKABERNE Posebni oddekik za pletenine, trikotažo in perilo. jl* «••••■• *»**»•*»•••• sap V*fr »••••« »f«MM«88f»i*.M J I8B88MS« W8M—4j» fl VI 8« 8« I 8 8 V* «8 II saibolili gsižrlMi pisalni stroi »danjiut! a ■■ H I 19 M 99 18 19 s: 98 | s! ii :: § i n I ti H 4« h •• 88 8* « Si *• razmnoževalni aparat, razmnožuje strojno In ročno pisavo potom ne-Izrabljlve steki, plošče. Glavno r.astopstvo Jugoslavijo The Rex Co. Uubliana, Gradišča io. jj Moderno urejena popraullnlca vseh pisalnih stroje«. || l»89—89988989998898y tt*l88«U8»IB88i88«*r fl m s m SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA LJUBLJANA šelenburgova ul. 1 Inžeresr-a skupnost s Hrvatsko eskomptno banko In Srbsko banko v Zagrebu. Kapital 20,000.000 K. Rezerve okrog 6,000.000 K. BrasJavm naslov: ESKOMPTNA. Telefon Interurb. St. 146. IztrSuje ose bančne transakcije najkulanlneje. Denarne vloge. • Nakup in prodaja: efektov, deviz, :lut. • Eskompt menic, faktur, terjatev. • Akreditivi Borza. va Telef. St. 75. Brzojavit Hedset XXXXXXXXXXXXXX Manufakturna trgovina na veliko XXXXXXXXXXXXXX Hedžet