•o
Its
iO
-O
im
ï«n in !©
-r--
90,6 95,1 95,9 100,3
CM Celje po poti propadlih gradbincev?
Št. 46/Leto 67/Celje, 12. junij 2012/Cena 1,30 EUR

Kamnolom Liboje še vedno problem
□
U o
TOREK, 19. JUNIJ, OB 18. URI
VCITYCENTRU CELJE
i Novim tednikom in Radiem Celje
Glasbena gostja: Manuela Bračko
Odgovorna urednica NT Biserka Povše Tašić
Na silo združeni
Šmarje - Bi občina morala pomagati
V srednjih šolah je dijakov vse manj, zato ne preseneča predlog ministrstva, da podjetniku?
"1	J	•	•	1 1	VI	J	V	TT	1 •	1	V 1	1	1	•	t	'	'
bodo jeseni nekatere šole združene. V Celju to čaka ekonomsko in poslovno-komercialno šolo, kjer bo sedež nove združene šole. Bo to res prineslo kakšne večje prihranke ali le nove težave, se sprašujejo tako učitelji kot dijaki.
dobrna - Življenje na vrhu Paškega Kozjaka
laško - Devetdeset let organiziranega planinstva
Eko val
Danes v Novem tedniku!
spodbudna zgodba
Poslovni angel je bila njegova babica

.. jesmo
Jezikoslovje ga je popeljalo po Evropi
Poslovno-komercialna in ekonomska srednja šola bosta jeseni združeni v eno, ostali pa bosta na dveh lokacijah. Bo to prineslo prihranke ali nove težave?
Na silo združeni
S 1. septembrom bosta srednja ekonomska in poslovno-komercialna šola enoten zavod - V Celju zagovarjajo bolj premišljeno združevanje
Racionalizacija srednješolske mreže je po podatkih, ki smo jih uspeli dobiti z ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, osnovni razlog za združevanje osmih slovenskih srednjih šol. Poleg dveh celjskih - srednje ekonomske in po-slovno-komercialne šole - bodo v novem šolskem letu združene še srednje šole v Mariboru, Slovenj Gradcu, Črnomlju, Kočevju, Kamniku, Ljubljani in Novi Gorici. Ponekod gre za združitev dveh šol, drugod za pripojitve manjših srednjih šol k šolskim centrom, a le v Celju in Mariboru so glasno proti takšni odločitvi ministrstva.
z vsemi ter tako tudi najbolj racionalna. Ravnatelj Janko Poklič opozarja na silno kratek čas, ki ga imata obe šoli za priprave na novo šolsko leto. Glede na to, da ni natančnih navodil - sklep vlade o združitvi v enovit zavod pričakujejo šele sredi poletja - in da
višjih letnikov, je zdaj najbolj negotovo prav vprašanje, kaj bo z novinci. »Dejstvo je, da se dijaki, čeprav izberejo isti program, vendarle vpisujejo v določeno šolo,« pravi Poklič. Nenazadnje imamo v Celju tri splošne gimnazije, a devetošol-ci izbirajo med Kajuhom, Cen-
Najbolj ostro so se na načrtovano združevanje odzvali v Sindikatu vzgoje, izobraževanja in znanosti. Opozarjajo, da o tem niso bili neposredno obveščeni ne socialni partnerji ne dijaki in starši. Zlasti pa na to, da tik pred koncem šolskega leta, ki je vedno stresno, negotovost zgolj še dodatno stopnjuje napetosti, vnaša nemir med učitelje in zaskrbljenost za delovna mesta. Sindikati so ogorčeni, ker se med pripravo sprememb z njimi ni nihče posvetoval, prav tako so bila
pred to, kaj jih čaka jeseni, postavljena tudi vodstva šol.
Razlogi za celjski ne
V obeh celjskih srednjih šolah, ki bosta jeseni združeni, se sicer zavedajo, da je sodelovanje in povezovanje šol ob zmanj šanem vpisu dijakov več kot potrebno. A kot smo poročali že v petkovi številki, so v ekonomski šoli pričakovali, da bodo pri pripravi teh sprememb lahko sodelovali in da bo končna odločitev usklajena
šoli tudi še nimata končnega števila dijakov za prihodnje šolsko leto, je zdaj praktično nemogoče načrtovati delo za september. Obema šolama je skupen program ekonomski tehnik in glede na to, da so jim v ministrstvu obljubili, da sprememb ne bo za dijake
Reorganizacija in kakovost izobraževanja
Združevanje nekaterih srednjih šol je presenetilo tudi Dijaško organizacijo Slovenije. Odzvali so se tako, da pristojne opozarjajo, naj reorganizacija ne poslabša kakovost izobraževanja. »Pozivamo vse vpletene, naj pri odločitvah poleg drugih kriterijev upoštevajo tudi to, kaj je najboljše za dijake. Kakršni koli posegi naj zasledujejo kriterij kakovosti izobraževanj. Skupna prihodnost namreč sloni na dobro izobraženih mladih, ki bodo z znanjem in idejami dvignili konkurenčnost slovenskega gospodarstva,« so med drugim zapisali v svojem sporočilu.
»V obeh šolah se je v minulih sedmih letih skupaj zmanjšalo število vpisanih dijakov za 782. Šoli izvajata programe istega programskega področja in se v programu ekonomski tehnik celo pokrivata, kar pomeni, da si večno konkurirata oziroma je obe šoli treba opremljati za isti program. Šoli sta v neposredni bližini. Trend zmanjšanega interesa za ekonomsko področje se nadaljuje, združitev pa omogoča večjo vertikalo vsem dijakom in predavateljem v višjo strokovno šolo, ki jo ima zdaj le ena šola. V prihodnje bodo lahko kombinirali kader. Obe šoli bosta lahko vključeni v centralo učnih podjetij, ki jih ima zdaj le ena šola,« so na ministrstvu našteli argumente za združitev obeh celjskih šol.
Srednja ekonomska šola Celje ima zdaj 540 dijakov, v septembru naj bi jih bilo 450. V Poslovno-komercialni šoli Celje naj bi se z zdajšnjih 535 število dijakov septembra znižalo na 420. Skupaj naj bi imela nova srednja ekonomska šola 870 dijakov.
trom in Lavo. »Bodoči dijaki so se vpisali k nam ali v srednjo ekonomsko šolo, nekorektno do njih in njihovih staršev bi bilo zdaj kar koli spreminjati,« se strinja tudi ravnateljica poslovno-komercialne šole Bernarda Marčeta. Če so se na ministrstvu zdaj odločili za združitev obeh šol, bi moral biti datum združitve 1. september 2013 in ne že letošnji. »Tako bi lahko januarja objavili razpis za vpis dijakov v skupno šolo in potem novince tako tudi vpisali,« pravi Poklič in dodaja, da bi v enem letu izpeljali tudi vsa ostala opravila, ki so nujna in seveda terjajo svoj čas. Tako
na primer je še vedno nejasno, kdaj in kako bodo zaživeli organi nove skupne šole, saj 31. avgusta s prenehanjem obstoja samostojnih šol ugasne mandat tudi svetoma obeh zavodov - nova šola pa svojega sveta še ne bo imela.
Vprašanje prihranka
Ob tem, da se je ministrstvo tako na hitro odločilo za združitev, se oba ravnatelja tudi sprašujeta, kolikšen bo sploh prihranek. Ker se bodo dijaki šolali tako v stavbah ob Vodnikovi kot Kosovelovi ulici, ne bodo obratovalni stroški nove šole nič manjši. »Prihranki zaradi enega ravnatelja in nekaj tehničnega kadra manj pa so tako zanemarljivi, da ne upra-vičujejo tako hitre združitve,« pravi Bernarda Marčeta, ki bo kot v. d. ravnateljice jeseni vodila novo šolo. Opozarja namreč, da morajo imeti učitelji in dijaki na obeh lokacijah administrativno podporo, prav tako je tudi s šolskima knjižni-
cama, s hišniškimi opravili v obeh šolah. Nobena od šol namreč ni dovolj prostorna, da bi v njej lahko združili vse dijake. Možnosti, da bi obiskovali pouk v dopoldanskem in popoldanskem turnusu, pa na ministrstvu niso naklonjeni in o tem niti ne razmišljajo. »V šolstvu bi morali vse spremembe uvajati premišljeno, tako da imamo pred očmi učence in njihovo dobrobit.«
Spremembe ne bodo opazne
Na ministrstvu so se glede na številna novinarska vprašanja vendarle odzvali in nam poslali vsaj delovni osnutek združevanja šol. Iz njega je razvidno, da bodo dijaki tudi septembra hodili v isto šolo in v isti program še naprej, selitev šol ne bo in šole bodo dobile enako višino materialnih stroškov (ker so ti izplačani po številu učencev, op. p.). Dodajajo pa, da če bodo direktorji racionalni, bodo morda kakšen oddelek združili v en prostor
Enaka programa, a vendar različna
Dijaki srednje ekonomske in poslovno-komercialne šole ostro proti združitvi
Združevanje srednjih šol je presenetilo tudi dijake srednje ekonomske in poslovno-komercialne šole. Zato so se predstavniki dijakov Srednje ekonomske šole Celje v četrtek sestali in podali svoja mnenja glede tega ukrepa. Na drugi stani smo za mnenje povprašali tudi dijake poslovno-komercialne šole, ki so se sicer z napovedano združitvijo obeh šol podrobneje seznanili na včerajšnjem srečanju.
Kot so nam povedali dijaki, ki bi jo združitev prinesla. Ra-
imajo v obeh šolah program ekonomski tehnik, zato naj bi se dijaki prvega letnika z začetkom novega šolskega leta združevali po principu malo tu, malo tam. Najverjetneje bi prihranili oddelek dijakov, kar je po njihovem mnenju zanemarljivo v primerjavi s škodo,
zumejo, da se združujejo šole z majhnim številom dijakov, celjski šoli pa po njihovem mnenju nista tako majhni, kljub temu, da v zadnjem času beležijo rahel osip. Poleg tega dijaki srednje ekonomske šole menijo, da pristojni organi ne bi smeli sprejeti odločitve ob
koncu šolskega leta, ko so dijaki in učitelji še posebej obremenjeni.
Ekonomski tehnik tu in tam
Srednja ekonomska in poslovno-komercialna šola imata program ekonomski tehnik, ki naj bi bil uradno enak in ga tudi v obeh šolah dijaki končujejo z enako poklicno maturo. V praksi pa je med dijaki znano, da stvari le niso tako enoznačne, saj so dijaki obeh šol v prvi vrsti izpostavili razlike v zahtev-
nosti izobraževanja. Tako so učenci srednje ekonomske šole poudarjali, da se ne želijo združiti s poslovno-komercialno šolo, saj bi to najverjetneje pomenilo tudi padec kakovosti njihovega izobraževanja. Na drugi strani so dijaki poslovno-komer-cialne šole za enega izmed tehtnejših razlogov navedli, da bi združitev prinesla zahtevnejše izobraževanje, česar si ne želijo.
Nekateri dijaki gledajo na stvar tudi širše. Kljub temu, da ministrstvo zatrjuje, da
Dijaki v Srednji ekonomski šoli si želijo, da bi se odločitev vlade prestavila za eno leto, kar bi pomenilo več časa za temeljit razmislek. Dijaki bi pristali na združitev, če bi se šoli združili v šolski center, v okviru katerega bi bili obe šoli samostojni in na ločenih lokacijah.
združevanje ne bi prineslo odpuščanj učiteljev, dijaki v to ne verjamejo. »Razredi bodo večji, zato jih bo manj,« pojasni dijakinja srednje ekonomske šole Jasmina Brči-na. Za enega bolj radikalnih dvomov je na četrtkovem sestanku poskrbel predsednik dijaške skupnosti Srednje ekonomske šole Celje Nejc Romih: »V poslovno-komercialni šoli so dijaki iz
kompleksnejših socialnih ozadij. Z združenjem bi bilo na enem mestu več različnih dijakov in s tem več možnosti za konflikte in medvrstniško nasilje.« Poraja se vprašanje, ali se je vlada lotila pravega problema srednjega šolstva ali bi bilo bolje, če bi poskrbela za zmanjševanje že tako velikih razlik med dijaki, na katere opozarjajo kar sami.
IS
in bo zaradi tega manj za čiščenje, manj za ogrevanje ... Prihranjeni denar bodo lahko šole usmerile kam drugam. Zaradi združitev šol naj ne bi bilo presežkov učiteljev, bodo pa ti presežki seveda že v vseh zdaj samostojnih šolah, kjer ni dovolj vpisa.
Na ministrstvu še dodajajo, da združevanje šol prinaša dijakom večjo izbirnost predmetov in drugih dejavnosti ter jim omogoča vertikalni prehod v višje šole. Samim šolam pa omogoča, da so navzven bolj konkurenčne in se lahko bolje povezujejo s tujino ter kandidirajo za posamezne projekte. »Ne gre za ukinitev ali zaprtje šol. Nobene ne zapiramo in nobene ne ukinjamo. Spreminja se samo njihov pravni status - gre za združitev, kadar se dve šoli združita v eno, na primer srednjo ekonomsko šolo, ali pripojitev oziroma priključitev, kadar šolo pravno pripojimo k večjemu centru,« so nam še sporočili iz službe za odnose z javnostmi ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport.
IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA
Vse manj dijakov
V Poslovno-komerci-alni šoli Celje, kjer so za programe administrator, ekonomski tehnik in prodajalec razpisali skupaj 108 prostih mest, imajo zdaj 65 prijav. »To seveda še niso končne številke,« opozarja ravnateljica Bernarda Marčeta in dodaja, da bodo te znane ob vpisu proti koncu junija, čisto dokončne pa šele konec avgusta. Takrat so namreč zaključeni roki za zadnje popravne izpite, vpisujejo pa se tudi tisti dijaki, ki niso bili sprejeti v šole z omejitvami vpisa, in tisti, ki so se odločili za prešolanje. Manjše od števila razpisanih mest je tudi zanimanje bodočih dijakov za šolanje v srednji ekonomski šoli. Na razpisanih 56 mest v programu ekonomska gimnazija je 51 prijav, za prostih 56 mest v programi ekonomski tehnik pa le 18.
Med dijaki
Albina Kafexhiu, 2. letnik, Poslovno-komercialna šola Celje: »Združitve si ne želimo, saj so v šolah različni programi, le ekonomski tehnik je enak. Programi na srednji ekonomski šoli so težji, mi si takšnih ne želimo, saj smo z obstoječimi popolnoma zadovoljni. Prav tako nas je že sedaj preveč v razredu, zato si ne predstavljamo, kako bi združitev izgledala.«
Jasmina Brčina, 3. letnik, Srednja ekonomska šola
Celje: »Na združitev dijaki ne moremo vplivati. Upamo, da jo lahko vsaj odložimo za eno leto. Ministrstvo je ravnalo neodgovorno. Skrbi nas, kaj bi se zgodilo z ekonomskimi tehniki. Izobraževanje na poslovno-komercialni šoli je manj zahtevno, bojimo se, da bi se zaradi tega znižala tudi kakovost našega. Dijaki se med sabo ne ujamemo, zato bo v primeru združitve šol še več medvrstniškega nasilja.«
Opozorite tudi vi na okoljske packe ali perle, ki vas motijo ali veselijo v vašem okolju. Morda bomo s skupnimi močmi odgovorne pripravili k temu, da kaj ukrenejo in zapackano okolje uredijo. Zagotovo pa bo komu dobro dela tudi prijazna beseda pohvale ob podelitvi okoljske perle. Vabljeni torej k sodelovanju s svojimi predlogi: (ne)urejena okolica bloka, podjetja, javnih površin ... Pišite nam na: tednik@nt-rc.si ali na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje.
Špela Terglav, 2. letnik, Srednja ekonomska šola Celje: »Kot predsednica dijaške skupnosti in delegatka v svetu šole sem izredno skeptična glede združitve. Dejstvo je, da ministrstvo ne razmišlja o tem, kako bo z enim samim podpisom spremenilo življenje tisočim dijakom. Za združitev so se odločili prehitro. Verjamem pa, da ministrstvo ne želi slabo dijakom. Četrtkov sestanek je pokazal, da se dijaki srednje ekonomske šole vsaj za enkrat ne strinjamo z družitvijo šol.«
Nina Beškovnik, 2. letnik, Poslovno-komercialna šola Celje: »Definitivno smo proti združitvi, saj ne želimo, da bi se povečala zahtevnost našega programa. Znano je, da je program ekonomski tehnik na srednji ekonomski šoli težji, kot je naš, razen računovodstva, ki je pri nas težje. Preprosto pa se dijaki med seboj ne razumemo.«
ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA
Na fotografiji je le del mogočne vile Ružička, ki je vse hujša razvalina.
Od sijaja do podrtije
Nekoč je bila vila Ružička na Dobrni tako urejena, da so jo mnogi šteli za najlepšo od dvaindvajsetih vil v tem starem zdraviliškem kraju. Danes je vila v razpadajočem stanju, vendar je njen nekdanji sijaj še vedno mogoče občutiti, zato nanjo opozarja turistična tabla z napisom Razvaline vile Ružička.
Vila, ki je v bližini zdraviliških stavb ter bolj spominja na graščino, je danes dobrnska huda sramota. Njen sedanji lastnik, ki je že precej v letih in živi na Dunaju, jo je dobil vrnjeno v denacionalizacijskem postopku, skupaj z odškodnino. Morda bo kdo rekel, da takšne podirajoče se vile ne bi nihče kupil, vendar ni tako, saj naj bi Dunajčanov celjski odvetnik pred dvema letoma uspel najti celo kupca iz Amerike, ki
Vilo Ružička je leta 1867 zgradil grof Aichelburg, nekdanji župan Dobrne. Čudovita vila z galerijo, arkadnim hodnikom in s kapelo je pozneje prešla v last tovarnarja Ružičke, po drugi svetovni vojni so tam bivale vojne sirote, nato so bila v njej stanovanja.
ima slovenske korenine. Kupec je nudil celo več denarja, kot je podrtija Ružička vredna, vendar je lastnik ni bil pripravljen prodati. In tako vila še vedno propada, lastnik pa redno pla-
TOREK
SREDA
čuje visoko nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča v najvišjem razredu za zapuščene stavbe.
BJ
Foto: GrupA
ČETRTEK PETEK
immmm mmtm m>\\ m mi
mM
Po poti propadlih gradbincev?
Upravni odbor družbe CMC (Ceste mostovi Celje) je v petek preklical za danes sklicano skupščino celjskega gradbinca, ki gre očitno vse bolj po poti propadlih slovenskih gradbenih podjetij. Na današnji skupščini naj bi odločali o dokapitalizaciji družbe, prehodu na dvotirni sistem vodenja ter razrešitvi članov upravnega odbora. Za skupščino so bile namreč predlagane spremembe statuta, po katerih naj bi se lastniki menedžerji umaknili iz aktivnega upravljanja družbe.
Ob tem je bil že maja objavljen sklic skupščine za 27. junij, na kateri naj bi delničarji odločali samo o pripojitvi cM Inženiringa k matični družbi. Seveda bo najbolj odmevalo morebitno imenovanje posebnega revizorja, podjetja PKF revizija in svetovanje, ki naj bi v celoti preverilo poslovanje za zadnjih šest let. V praksi bi to pomenilo, da naj bi revizorji do obisti pretresli poslovanje in odločitve odgovornih v času, ko je celjskega gradbinca vodil Marjan Vengust.
Isti dan je sklicana tudi skupščina VOC, ki je v večinski lasti CM Celje, na kateri bo govora o zamenjavi nadzornikov in dva milijona evrov visoki dokapitalizaciji. Že včeraj naj bi predlog za stečaj podali podjetju LID,
ki je v skupini CMC zadolženo za kadrovski inženiring, večina pa napoveduje stečaj tega podjetja ... Za okoli 160 delavcev namreč že leto dni naj ne bi plačali socialnih prispevkov. Davčna uprava naj bi te odloge dovoljevala, vodilni pa so zatrdili, da so poravnane vse obveznosti, razen za april.
V Mestni občini Celje, kjer sicer ne želijo komentirati ugibanj o morebitnih poslovnih težavah podjetja CMC, trdijo, da dela v starem mestnem jedru potekajo po časovnem načrtu. »Opravljena so tudi že rušitvena dela na Stanetovi ulici. V primeru neupravičenega odstopanja od časovnega načrta bo Mestna občina Celje ravnala skladno s pogodbenimi določili,« pravijo v MOC.
Kot kaže, se piramida, imenovana CMC, ruši od spodaj. V minulih dneh je bilo na celjskih ulicah že slišati napovedi bele stavke oziroma napovedi o puntu delavcev, saj je približno 400 zaposlenih v gradbenem podjetju CM Celje kar nekaj časa čakalo na izplačilo dela zaostalih plač za april. Pred 14 dnevi so namreč dobili zajamčenih 540 evrov, manjkala pa je razlika do plače, potni stro-
ški in plačilo malic. Kot je pojasnil sindikalni zaupnik Anton Turk, bi se zaposleni danes resno pogovarjali o stavki, če do včeraj ne bi prejeli zapadlih obveznosti, ki pa so jih poravnali že v petek. Seveda pa se naslednji 18. v mesecu in s tem rok za nove plače neizbežno bliža.
CMC se sicer že dlje časa ubada s precejšnjimi težavami, od novembra lani pa se je dogovarjal z bankami o najemu 5 milijonov evrov posojila. Kot se sliši, banke sicer dogovorjenega likvidnostnega posojila niso nakazale - še več, nekatere od njih naj bi že začele unovčevati zavarovanja in napovedale odpoklic posojil.
CMC je v 80-odstotni lati zaposlenih, ki so pred kratkim zbrali milijon evrov, da bi pomagali pri preživetju celjskega gradbinca. Kot se ve, se v CMC razlikuje tudi struktura zaposlenih - večina je namreč delavcev iz celotne regije. Še hujše težave, da o stečaju ne govorimo, bi pomenile socialno bombo na vratih 4 do 5 tisoč ljudi v regiji. Kot je zagotovil Turk, bodo zaposleni morebitno še hujšo agonijo končali prej, kot so jo na Primorskem. Le da bi si še pred tem želeli nekoliko več posluha pri lokalnih oblasteh.
URŠKA SELIŠNIK
KMETIJSKI NASVETI
Pridelovanje ozimnih žit
V nekaj zadnjih letih se delež površin, zasejanih z ozimnimi žiti (pšenica, ječmen, pira, rž, tritikala, oves) vsaj ohranja, če ne celo povečuje. Mnogi pridelovalci ozimna žita vključujejo v kolobar zaradi popestritve le-tega, spet drugi zaradi pridelave krušne kakovosti ozimin, bodisi za lastno uporabo ali tudi za prodajo mlinski industriji. Še posebej se je v zadnjih dveh letih povečal delež pridelovalcev ozimnih žit - predvsem pšenice in pire, ki žita pridelujejo za lastno porabo in za peko kruha doma.
Morda tudi vi razmišljate, da bi del svojih njivskih površin posejali z ozimno pšenico, piro, ječmenom ali ržjo? V teh dneh se pripravljamo na žetev letošnje letine ozimin. Kljub različnim vremenskim preprekam, kot sta bili npr. sušna zima in pomlad, bo, kot kaže, letošnja letina zadovoljiva oziroma dobra.
Seveda so pridelovalci vse od setve v pretekli jeseni do danes morali postoriti marsikateri agrotehnični ukrep, da so uspeli pripeljati posevke ozimnih žit do tega, da bodo ob žetvi z velikim zadovoljstvom poželi visoko kakovosten in čim bolj obilen pridelek zlatega zrnja. V ta namen se tudi v kmetijski svetovalni službi pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Celje trudimo in z mnogimi nasveti pomagamo pridelovalcem žit, da uspejo s pomočjo strokovnih in praktičnih nasvetov pridelovati kakovostna ozimna žita.
Vabimo vas na Dan žit 2012
Že mnogo let, tudi s pomočjo pridelovalcev žit, na KGZS - Zavodu Celje pripravljamo sortne poskuse z ozimnimi žiti. Z njimi želimo prikazati vse pridelovalne potenciale različnih sort ozimne pšenice, ozimnega ječmena, tritikale, rži in občasno tudi pire ter ovsa. Tudi v letošnji pridelovalni sezoni smo na njivi kmetije Antona Delakorde iz Petrovč pripravili takšen poskus. Vanj smo vključili 31
sort ozimne pšenice, 13 sort ozimnega ječmena, 3 sorte tritikale in sorto pire. V poskus s sortami ozimin smo vključili vse ponudnike semenskega materiala v Sloveniji.
S pomočjo lastnika, mladega kmeta Tonija, smo vse od jeseni in preko pomladi skrbeli za dobro rast vseh posejanih žit z namenom, da v petek, 15. junija, poskus pokažemo zainteresiranim poljedelcem in drugi javnosti. Za vse udeležence bomo ta dan od 9. ure naprej v prostorih KZ Petrovče pripravili sklop strokovnih predavanj, kjer bosta predstavljena poskus in pregled opravljenih agrotehničnih ukrepov pri tem (setev, gnojenje, varstvo žit pred škodljivimi organizmi). Pripravili bomo še krajše predavanje o pomenu in zahtevah vodenja evidenc o delovnih opravilih pridelovalcev poljščin. Sledil bo tudi ogled vseh žit in celotnega sortnega poskusa z ozimnimi žiti na polju v bližini Drešinje vasi.
IGOR ŠKERBOT, univ.dipl. inž. agr., svetovalec specialist II, (za poljedelstvo, vrtnarstvo in okrasne rastline) Kmetijsko-gozdarski zavod Celje
ff* Eko val
Savinjske
zelene, okolju prijazne regije
Od podpisa k dejanjem
Deklaracija trajnostnega razvoja Savinjske regije je dokument, ki ga je v preteklem letu podpisalo 50 nosilcev družbenega razvoja. Med njimi so tudi vse občine v regiji, kar daje vedeti, da je bila ideja Razvojne agencije Savinjske regije (RASR) dobro sprejeta.
Številni predstavniki gospodarstva so 1. junija v Narodnem domu podpisali Deklaracijo trajnostnega razvoja Savinjske regije. Na sliki Nikolaja Podgoršek Selič iz Cinkarne Celje (foto: SHERPA)
Janez Jazbec, direktor RASR, je prepoznal pomembnost delovanja na področju trajnostnega razvoja in tako so se pred letom prvi podpisniki Deklaracije trajnostnega razvoja Savinjske regije zavezali, da bodo družbeno odgovorno skrbeli za splošno blaginjo v regiji. RASR je kot nosilec projekta zagotavljala odprtost in podpisniki so svoje znanje, izkušnje in primere dobrih praks izmenjevali na regijskih delavnicah in jih predstavljali v oddaji Eko val na Radiu Celje. Ob obletnici podpisa so pripravili in v obliki publikacije izdali povzetek in pregled aktivnosti v obdobju 2011/12. Aktivnosti je veliko, nekatere so že končane, druge se še izvajajo
in ne moremo jih deliti na manjše ali velike. Vsaka je namreč pomembna za okolje, v katerem se izvaja, in bistveno je, da gre pri tem za skrb za okolje in pozitivne družbene spremembe. Usmeritev regije, kot je zapisano v deklaraciji, je zagotovo pravilna, saj je družbeno odgovorno obnašanje in trajnostni razvoj preprosto treba udejaniti. Zato je Janez Jazbec poudaril, da so na RASR prve podpisnike pozvali, naj sami povzamejo svoje delovanje, ki je v skladu z deklaracijo. Za prvo leto so tudi želeli, da so vsebine podane, kot jih vidijo podpisniki, brez enotnih vprašalnikov, s čimer so želeli pokazati, da vsaka stvar, narejena v luči trajnostnega razvoja, šteje.
Še gospodarstveniki
1. junija je k podpisu Deklaracije trajnostnega razvoja Savinjske regije pristopilo več kot 40 pomembnih gospodarstvenikov iz te regije. S tem, ko so k sodelovanju povabili gospodarstvo kot steber razvoja, so se na RASR zavedali tudi možnosti, da v današnjih kriznih časih v podjetjih zavrnejo to pobudo. Prav zato je bil direktor Janez Jazbec toliko bolj zadovoljen z odzivom, saj je bila namera dobro sprejeta. Vodilni v podjetjih so se strinjali, da gre pri podpisu za dokaz družbene odgovornosti, in tudi dodali, da marsikje, kar je zapisano v deklaraciji, že izvajajo. Savinjska regija je po mnenju Jazbeca s tem gotovo pridobila pri skupni usmeritvi, ima svojo moč in perspektivo.
Zbrane je ob podpisu nagovoril minister za kmetij-
stvo in okolje Franc Bogovič, ki je med drugim poudaril že slišano, da morajo gospodarstveniki vedeti, da od jutri dalje zaradi tega podpisa nobeno podjetje ne bo prodalo za pol evra več. Gre za zavedanje, da ta podpis pomeni, da regija ne skriva ambicij, da postane prepoznavna po svojih dejanjih, da je usmerjena v višjo kvaliteto razvoja, da ne želi ponavljati napak, ki so mogoče bile
kje narejene na poti razvoja, in da je v regiji zdaj že skoraj 100 takšnih, ki gradijo tudi na prepoznavnosti. Slednje med drugim v smislu novih kvalitetnih investicij in priseljevanja ljudi, ki želijo soustvarjati zgodbo o uspehu.
To je tudi osnova za črpanje evropskih sredstev finančne perspektive 2014-20. Trenutno se v Bruslju še načrtuje, kako in koliko razvojnih sredstev bodo
posamezne države dobile. Jasno je, da EU ne bo več dajala znatnih sredstev za naložbe, ki so v razvitem svetu že urejene, torej za kanalizacijo, asfaltiranje, vodovod, ampak bolj za višje razvojne oblike. Trajnostni razvoj je platforma, ki bo za črpanje sredstev izredno učinkovita, in tu je prednost Savinjske regije, saj se s povezovanjem in sodelovanjem že dela na tem področju.
RASR bo jeseni kot podlago za nadaljnje delovanje pripravila usposabljanje s področja trajnostnega razvoja. To ne bodo že znane regijske delavnice, ki so se izkazale za dobrodošle kot izmenjava izkušenj in primerov dobre prakse. Tokrat bodo na RASR stopili korak naprej in k sodelovanju povabili še strokovnjake izven regije, ki bodo predstavili svoj pogled in izkušnje.
Promocijsko besedilo
Kamnolom še vedno problem
ŽALEC - Na občini že več let iščejo rešitev za Kamnolom Liboje. Želijo si, da bi čim prej sprejeli občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) zanj, a krajani temu nasprotujejo, saj menijo, da obstoječi načrt ni najboljši za kraj. Zaenkrat je lastnik kamnoloma še vedno Ingrad Gramat, ki je v stečaju, medtem ko ima pogodbo za izkoriščanje Nivo Celje.
Občina Žalec vidi rešitev za Kamnolom Liboje v čimprejšnjem sprejetju OPPN. Kot menijo na občini, bi nov OPPN res pomenil podaljšanje koncesije za izkoriščanje kamnoloma, ki je trenutno veljavna do leta 2021, a ob tem bi bilo zapisano tudi pravilo, da mora lastnik oziroma koncesionar obvezno sanirati kamnolom, in to preden bi upravljavec začel izkoriščati naslednjo teraso v kamnolomu.
Po mnenju direktorice žalske občinske uprave Tanje Razboršek - Rehar bi konce-sionar z izkoriščanjem do leta 2021 in brez ureditve kamnoloma naredil večjo škodo, kot če bi ga izkoriščal dlje časa in ga ob tem sprotno obnavljal, zato bi se morali krajani po njenem mnenju vprašati, kaj je zdaj v Libojah, ko ni OPPN, in kaj lahko kdorkoli zdaj tam dela.
Libojčanom le negativne posledice
Krajanom Liboj ni najpomembnejša sanacija kamno-
loma, ampak si želijo, da se čim prej zapre, saj zmanjšuje kakovost življenja v Libojah. »Libojčani imamo od kamnoloma le negativne posledice. Ljudje se odseljujejo, novih priseljencev ni, kraj pa se ne more širiti. Prav tako ni krajana, ki bi bil v kamnolomu zaposlen, da bi imeli korist vsaj s tega vidika,« razloži predsednik krajevne skupnosti Liboje Uroš Feldin, ki si želi, da bi kamnolom čim prej prenehal obratovati.
Kljub temu, da Krajevna skupnost Liboje in Občina Žalec dobro sodelujeta pri reševanju problemov, zaenkrat še ne najdeta skupnega jezika glede obstoječega OPPN za Kamnolom Libo-je, ki ga je izdelal Razvojni center iUp Celje. Libojčani dvomijo v objektivnost in verodostojnost načrta, saj je bil njegov naročnik Ingrad Gramat, podjetje, ki trenutno še vedno bdi nad kamnolomom. Prav zaradi tega predsednik krajevne skupnosti ne ve, če je OPPN tisto najboljše za kraj, saj
Koncesionar lahko kamnolom izkorišča do leta 2021, z novim OPPN bi se ta koncesija še podaljšala, vendar pa bi se s tem zagotovila tudi obnova kamnoloma. Kaj bi bilo boljše za Libojčane, zaenkrat še ni jasno.
meni, da je najboljša rešitev za lastnika, ki bi kamnolom lahko še naprej izkoriščal.
»Sprejet OPPN lahko pomeni za novo podjetje, ki bo kupilo kamnolom, po-
daljšanje koncesije še za naslednjih 30 do 40 let. Želimo si, da načrt pregleda še neodvisni strokovnjak ali da načrt izdela še kakšno dru-
vedeli, kaj je za Libojčane najboljše,« je jasen Feldin, ki se je s predstavniki občine že sestal in pojasnil zahteve. Na občini so zaenkrat še ve-
go podjetje, saj bomo le tako dno prepričani, da je izdelan
OPPN za Kamnolom Liboje kljub podaljšanju koncesije najboljša rešitev za Liboj-čane.
ŠPELA OŽIR Foto: ŠO
Poslovni angel je bila njegova babica
Dejan Mulej iz Šentjurja je uspešno vulkanizerstvo zgradil iz majhne očetove delavnice
Bil je star 19 let in kot avtoklepar zaposlen v bližnji av-tohiši. Svoje prve prihranke je namenil za zagon lastnega posla. Potem jih je odnesla nepredvidljiva usoda. Vseeno je šel na svoje. Prvi mesec je zelo dobro kazalo. V drugem, tretjem, četrtem pa je promet popolnoma usahnil. Babica, tudi zelo podjetnega duha, mu je stroške krila prvi, drugi in še tretji mesec. Zadnjič za to, da bi lahko obrt zaprl. Na Miklavžev večer pa je začelo snežiti ...
»Takrat še ni bil v veljavi zoval k menjavi pnevmatik. zakon, ki bi voznike zave- 15. november ni pomenil
nič, zunaj je bilo 20 stopinj. Odvisni smo bili pač od vremena,« zgodbo začne Dejan. Tisti sneg je bil res kot darilo z neba. »Naslednja dva tedna sva s kolegom delala od šestih zjutraj do desetih zvečer. Naenkrat se je zdelo,
kot da sem zadel na loteriji«
Dejan Mulej z ženo Matejo.
Poslovna ideja je bila vezana na majhno vulkanizer-sko delavnico, ki jo je sicer postavil oče, ni pa nikoli zares živela. Za spodbudo pa je najbolj hvaležen nekdanjemu direktorju. »Tudi ko sem bil v dvomih, me je spodbujal, naj poskusim. Da nimam česa izgubiti, češ da lahko pridem kadarkoli nazaj, če mi ne bo uspelo.« V prvih mesecih se je bilo takemu rezervnemu načrtu težko izogibati. »Bil sem nov na sceni. Dobavitelji me niso poznali, nihče mi ni zaupal, kapitala nisem imel. »Na srečo pa sem vztrajen, zagnan in tudi trmast. Po tistem decembru je zadeva samo še rasla. V nekem obdobju tudi 300-odstotno na leto. Danes lahko rečem, da sem uspel. Z malo sreče, a tudi z veliko poguma.«
Nasmejan, četudi malo »zašmiran«
Od začetka je bil sam za vse. Po prvem letu je zaposlil prvega sodelavca, danes jih je v kolektivu že 14. »Pomembno se mi zdi, da smo
na isti valovni dolžini. Da se razumemo in obojestransko spoštujemo. Skrbim, da so plače redne, regres, božič-nica, dopuste omogočam kadarkoli. Na drugi strani za to seveda zahtevam predanost. Sicer pa smo kot družina. Tudi sam sem ves čas na delu z njimi. Da ne bi bil v delovni obleki, si sploh ne predstavljam.« Verjetno je eden glavnih adutov njegovega uspeha tudi v tem, da vedno malo »zašmiran« mladenič z enako zavzetostjo pri »dobrodošlici za posebne goste« sprejme 15-letnika z mopedom, eminentnega direktorja ali 75-letnega nedeljskega voznika. »Že od začetka se zavedam, da imam opravka z >minutnimi< strankami. Seveda se kdaj zalomi, vendar je treba z njimi resnično v rokavicah. To ni kleparstvo, kjer ti avto pustijo za teden ali dva.«
Leta 2000 je Mulej začel dokupovati zemljišča. Zgradil je novo delavnico, preuredil avtopralnico in zgradil še ogromno skladiščno halo za
hrambo pnevmatik. Krediti so obvladljivi, posel pa kljub krizi stabilen. »Leta 2008, ko se je kriza začela, smo zabeležili 20-odstotni upad. Od takrat ostajamo na tej ravni. Problematična podjetja so odpadla že takrat, tri do štiri odstotke neplačnikov letno pa je nekako treba vzeti v zakup.«
Odkar je pred desetimi leti v zgodbo vstopila še žena Mateja, je to tudi uradno družinski posel. Ona je tista, ki obvladuje sprejemno pisarno, računovodstvo in še kup drugih stvari. »Po pravici povedano mi brez njene podpore vse to ne bi uspelo.« Da bi sam kdaj postal »okravateni« direktor, ne pride v poštev. A veliko dlje od abrahama se z vsem skupaj ne misli ukvarjati. »Zdaj je prostega časa malo. Porabim ga za šport in družino. Za drugo polovico življenja pa si bom nekje v miru kupil majhno kmetijo. Če bo sin prevzel posel, prav, če ne, pa tudi.«
StO
Foto: SHERPA
Kdo bo gradil zavijalni pas?
Podjetnik Franc Jager pričakuje pomoč občine
ŠMARJE PRI JELŠAH - Podjetje Jagros tik ob glavni cesti v Mestinju gradi skladišče, trgovino in restavracijo. Dostop na parkirišče želi imeti neposredno z glavne ceste, zaradi česar mora po navodilih Direkcije RS za ceste zagotoviti levi zavijalni pas. Pričakuje, da mu bo pri tem pomagala občina, medtem ko občinska uprava trdi, da za to ni pravne podlage.
Podjetje Jagros mora za trgovski objekt, ki ga je zgradilo na mestu nekdanjega skladišča podjetja Bohor les, plačati slabih 30 tisoč evrov komunalnega prispevka. Direktor Franc Jager je na občino poslal vlogo, naj občina ta denar nameni za pomoč pri gradnji potrebnih zavijalnih pasov, saj da bo ureditev cestišča stala 60 tisoč evrov, poleg tega pa bo zaradi širitve ceste treba odkupiti še nekaj zemljišč.
Številni pomisleki
Jager je prepričan, da bi mu občina morala pomagati, saj ima naložba širši pomen. Podjetje bo, kot je zapisal v dopisu, v Mestinju zaposlilo okoli 40 ljudi, trgovina pa bo za kraj še kako dobrodošla. Šmarski župan Jože Čakš naložbo pozdravlja, razlaga pa, da je komunalni prispevek po zakonodaji namenjen izključno za urejanje občinske komunalne infrastrukture v javnem interesu, na področju cestne infrastrukture torej
za ceste, ki vodijo do stanovanjskih hiš, šol, obrtnih con ... Pravi še, da je komunalni prispevek, ki ga mora podjetje plačati, že vnešen v občinski proračun in je torej že razporejen po različnih postavkah. Ob tem Čakš izpostavlja, da je občina pred nekaj leti zagotovila zavijalne pasove ter cesto, ki vodi v novo nastajajočo obrtno cono. Po mnenju občinske uprave bi lahko to cesto za dostop do trgovine uporabljalo tudi podjetje Jagros, saj je le nekaj deset metrov oddaljena od njegovega objekta. Županu se zdi prošnja Franca Jagra sporna tudi zato, ker so vsi podjetniki v občini, ki jim je direkcija za ceste doslej naložila gradnjo zavijalnih pasov, naložbo financirali sami, brez pomoči občine.
Svetniki za dodatna pojasnila
Z vprašanjem občinskega sofinanciranja gradnje zavijalnih pasov so se na zadnji seji ukvarjali tudi občinski svetniki. Mnenja
Podjetje Jagros bo moralo za neposreden dostop do trgovine (na levi) zgraditi zavijalni pas.
so bila različna, nekateri, predvsem svetniki stranke SDS, katere član je tudi Franc Jager, so trdili, da bi občina morala poiskati možnost za pomoč podjetniku, ki skrbi za nove zaposlitve,
spet drugi so se spraševali o zakonitosti takšne poteze in opozorili, da bo, če bo občina podjetju Jagors pomagala, sprožila val nezadovoljstva pri podjetnikih, ki so morali odstavne
pasove financirati sami, ter zahtevo po tovrstni pomoči podjetjem tudi v prihodnje. Točko so po približno enourni razpravi umaknili z dnevnega reda seje, saj so se strinjali, da je treba
natančno pregledati pravne možnosti za tovrstno sofinanciranje, saj da ne želijo odločati o nečem, kar bi lahko bilo nezakonito.
ANJA DEUČMAN Foto: GrupA
Dežela Celjska na Primorskem
CELJE - V začetku meseca je Zavod Celeia Celje nadaljeval niz sejemskih predstavitev turistične destinacije Dežela Celjska. Tokrat so turistično ponudbo 21 občin Savinjske regije predstavljali zlasti italijanskim gostom Primorskega sejma.
Predstavitev na 19. mednarodnem obrtno-podjetniškem Primorskem sejmu v športni dvorani Bonifika v Kopru ocenjujejo kot izjemno uspešno. Sejem je v treh dneh obiskalo več kot 20 tisoč ljudi, večinoma Italijanov, ki so za slovenski trg in zlasti zdravilišča z območja Dežele Celjske zelo pomembni
gostje. Tako so poudarek pri predstavitvi Dežele Celjske dali prav svoji bogati in raznoliki kulinarični ponudbi ter zdraviliškim krajem. Predstavili so se Thermana Laško, Rimske terme, Grand hotel Sava Rogaška ter terme Dobrna, Zreče in Olimia. Na skupnem razstavnem prostoru so se v štirih sejemskih dneh predstavile tudi subregije Osrednje Celjsko, Spodnjesavinjsko, s konjiško-dra-vinjskega konca turistični kmetiji Urška in Arbajter ter na zaključni dan še subregija Obsotelje in Kozjansko.
IS
Razstavni prostor Dežele Celjske
WM
Z leve: Janku Pokliču, Betki Verbovšek in Maji Krajnc je celjski župan Bojan Šrot v zahvalo za dobro opravljeno delo ob upokojitvi podaril umetniška dela.
Sprejem za tri ravnatelje
CELJE - Župan mestne občine Bojan Šrot je ob koncu poklicnega delovanja sprejel tri dolgoletne celjske ravnatelje. Ravnateljica Vrtca Tončke Čečeve mag. Betka Verbovšek se je upokojila 1. maja, ravnatelja Srednje ekonomske šole Celje Janka Pokliča to čaka 31. julija, na sprejemu pa se jima je pridružila tudi že leta 2010 upokojena direktorica Poslovno-komercialne šole Celje mag. Maja Krajnc.
Župan Šrot je povzel po- Vsi trije ravnatelji so v svo-klicno in življenjsko pot jih sredinah pustili pomem-
sedno pokala po šivih zaradi prevelikega števila dijakov, do časov, ko je - tudi zaradi manj številčnih generacij - začel usihati vpis. Da je sodelovanje sorodnih srednjih šol potrebno, je bilo znano že nekaj časa, a da
bo na koncu odločitev o tem vsem vpletenim vsiljena, ni pričakoval. Zato tudi ne preseneča, da z ogromnim cmokom v grlu govori o tem, s kakšnimi občutki zapušča šolo.
Tokratnega sprejema se je udeležila tudi dolgoletna direktorica Poslovno-ko-mercialne šole Celje Maja Krajnc, ki se ji zaradi njene bolezni župan Šrot za opravljeno delo ni mogel zahvaliti že leta 2010, ko se je tudi upokojila po 18 letih na čelu šole.
IS
Foto: SHERPA
ravnateljic in ravnatelja, jim čestital ter se jim zahvalil za dolgoletni trud, prizadevanja in prispevek k razvoju izobraževanja otrok in mladine v mestni občini. Ob tem je povedal, da ima Celje dobro razvito področje izobraževanja, in dodal, da je tako tudi zaradi prizadevnih posameznikov.
ben pečat. Betka Verbovšek je Vrtec Tončke Čečeve vodila 15 let, ob tem pa s svojimi strokovnimi prispevki pomembno sooblikovala tudi področje predšolske vzgoje v Sloveniji. Janko Poklič je bil na čelu srednje ekonomske šole 26 let. Dovolj dolgo, da je šolo spremljal skozi obdobja, ko je dobe-
Na čelu srednje poslovno-komercialne šole je z lanskim šolskim letom Majo Krajnc nasledila Bernarda Marčeta, ki naj bi s 1. septembrom postala tudi v. d. ravnateljice združene srednje ekonomske šole. V pokoj s koncem julija odhaja ravnatelj Srednje ekonomske šole Celje Janko Poklič, ki ga bo avgusta, zgolj za en mesec, nadomestila njegova dosedanja pomočnica Marija Sodin. Betko Verbovšek je v Vrtcu Tončke Čečeve po 1. maju nasledila kot v. d. ravnateljice njena dolgoletna pomočnica Irena Hren.
Ob jubileju skupnosti občin
CELJE - Ob 20-letnici delovanja Skupnosti občin Slovenije so se v Celju na redni letni skupščini sestali župani občin, vključenih v to največje reprezentativno združenje občin. Šestim zaslužnim posameznikom so ob jubileju podelili naziv častni član Skupnosti občin Slovenije, med njimi je bil tudi dolgoletni velenjski župan in zdaj državnozbor-ski poslanec Srečko Meh.
Na redni letni skupščini v Celju so župani občin, vključenih v Skupnost občin Slovenije, ocenili lani opravljeno delo in sprejeli letošnji delovni program. Združenje je bilo ustanovljeno natančno pred 20 leti, še pred reformo lokalne samouprave, in to z namenom, da zastopa občine članice pri uveljavljanju
V Skupnosti občin Slovenije so Srečka Meha imenovali za enega svojih prvih častnih članov.
njihovih interesov v dialogu z državnimi in kasneje tudi evropskimi inštitucijami. Eden od prvih šestih častnih članov Skupnosti občin Slo-
venije Srečko Meh ocenjuje, da je skupaj z drugim, nekoliko mlajšim in manjšim, a prav tako reprezentativnim Združenjem občin Slovenije
skupnost odigrala pomembno vlogo pri uveljavljanju slovenskih občin.
Srečanje slovenskih županov v Celju se je nadaljevalo s panelno razpravo o položaju lokalne samouprave v Sloveniji. O tem, kakšne občine imamo in kakšne potrebujemo, so uvodoma razpravljali strokovnjaki s področja lokalne samouprave, kasneje pa so se jim pridružili tudi župani, ki so poudarjali zlasti to, da bodo občine lahko odigrale svojo vlogo le v primeru, če bodo za to imele na voljo dovolj denarja. Kot zaenkrat kaže, je namreč vse manj slovenskih občin, ki so glede na izvirne prihodke sposobne samofinanciranja.
IS
Foto: SHERPA
Pohorci se »tepejo« za zobe
ZREČE - V četrtek, 14. junija, se bo iztekel rok, v katerem je mogoče vložiti upravni spor glede podelitve občinske koncesije za zobozdravstvo v Zrečah. Na prvi stopnji so jo podelili zreškemu podjetju Sanident, ki v občini zobozdravstveno dejavnost že opravlja, na drugi stopnji jo je prejela kandidatka Špela Sovič. Vse skupaj spremljajo zapleti.
Potem ko si je konec lanskega poletja dosedanji koncesijski zobozdravnik Zmagoslav Tinta prislužil pokojnino, se je vnela bitka za njegovo koncesijsko dediščino, ki lahko prinese precej denarja. Pojavili so se trije kandidati, zapletlo se je med dvema, to je med zreškim podjetjem Sanident in zobozdravnico Špelo Sovič, ki je sedem let delala v ambulanti v Ločah. Sanident je v lasti zobozdravstvenega tehnika Slavka Kejžarja, ki ga Zrečani prav tako poznajo kot predsednika KS Zreče. Tretji kandidat, Zdravstveni dom Slovenske Konjice, je od občinske komisije prejel najmanj točk, med ostalima kandidatoma se je tričlanska občinska komisija na prvi stopnji odločila za Sanident. Na občini so odločitev za Sanident med drugim pojasnjevali s tem, da bi lahko podjetje v času dopustov zagotovilo nemoteno obratovanje ordinacije s prerazporejanjem že zaposlenih, prav tako naj bi bil zobozdravnik dosegljiv ves dan.
Po prvostopenjski odločitvi v korist Sanidenta je prišlo do civilne iniciative v korist kandidatke Špele Sovič z zbiranjem podpisov v njeno korist. Sovičeva se je pritožila in na drugi stopnji, kjer po Zakonu o upravnem postopku odloča župan, je le-ta prejšnji mesec odločil v njeno korist. In zakaj na drugi stopnji odločitev za Sovičevo? Župan mag. Boris Podvršnik, ki je bil med prvostopenjskim odločanjem zaradi večkratnega zloma noge v bolniškem staležu, odgovarja, da drugostopenjska odločba še ni dokončna oziroma pravnomočna, zato o tem, zakaj se je odločil za Sovičevo, še ne želi govoriti. Udeležencem v postopku so na voljo še morebitni sodni postopki.
BRANE JERANKO
Plaketa kmetijski zadrugi
ŠMARJE PRI JELŠAH - Znani so letošnji občinski nagrajenci. Občinski svet jih je soglasno potrdil na torkovi seji.
Naziva častni občan letos ne bodo podelili, zato bo najvišje priznanje, plaketo občine, dobila Kmetijska zadruga Šmarje pri Jelšah. Zaposluje 60 ljudi in skrbi za obstoj in razvoj kmetijstva v občini, lani pa je s prenovo Kleti Imeno in z novo blagovno znamko Emino doživela pomembno prelomnico.
Letos bodo podelili štiri priznanja. Z aktivnim delom so si jih prislužili enologinja Tadeja Vodovnik Plevnik s Koretnega, predsednik občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter član več društev in združenj Štefan Galuf iz Šmarja pri Jelšah, izjemno aktiven krajan Svetega Štefana Franc Ratajc ter Turistična kmetija Bizjak iz Orehovca.
Denarnih nagrad se bodo razveselili Lovska družina Šmarje pri Jelšah, Društvo kmetic Ajda in krajevna organizacija Rdečega križa Mestinje. Župan Jože Čakš bo na slavnostni seji občinskega sveta 22. junija podelil tudi posebno priznanje. Prejela ga bo Lemberžanka Marja Lorenčak Kiker, ki danes sicer živi v Združenih državah Amerike. Nagrajena bo za številne aktivnosti, ki so pripomogle k obujanju zgodovine Lemberga in promociji kraja.
AD
tednik
V Galiciji imajo svoje mesto tudi slike
Krajevna skupnost Galicija odprla novo galerijo s stalno razstavo del Doreta Klemenčiča - Maja
V okviru letošnjih Ga-liških dni so v soboto v Domu krajanov Galicija odprli galerijo s stalno razstavo del rojaka akademskega likovnega umetnika Doreta Klemenčiča - Maja. Galerija ne bo namenjena smo razstavam, ampak bodo v njej našle prostor tudi druge kulturne prireditve, ki jih v krajevni skupnosti Galicija zaradi razvejanega društvenega življenja ni malo.
Slikar Dore Klemenčič -Maj je bil zelo navezan na domačo Galicijo in je posebej za galerijo v Savinjski dolini hranil slike, risbe, grafike in dokumentarno gradivo. Po njegovi smrti leta 1988 je del njegove zapuščine dobila Medobčinska splošna knjižnica Žalec. Štiri leta kasneje so v
Savinovi hiši uredili njegovo spominsko sobo z izbranimi sposojenimi slikami. Člani Kulturnega društva Galicija s predsednikom Petrom Vipavcem na čelu so iz njegove razpoložljive zapuščine izbrali več deset eksponatov, ki najbolj ilustrirajo avtorjev razvoj, ključne poudarke Klemenčičeve likovne poti in razvejene ustvarjalnosti pred-, med- in povojnega obdobja.
Na odprtju galerije, ki je sovpadala s 101. obletnico rojstva Klemenčiča, je likovno ustvarjalnost avtorja predstavila umetnostna zgodovinarka Marlen Prem-šak. Izpostavila je, da so s stalno zbirko vsaj deloma ugodili avtorjevi želji, da bi imel vsakdo, ki bi si ogledal njegovo razstavo, občutek, da potuje skozi življenje.
Delo pokojnega avtorja sta s svojim obiskom počastila tudi zunanji minister Karl Erjavec in rektor Univerze v Ljubljani Stane Pejovnik. Kot je povedal predsednik Krajevne skupnosti Galicija Jože Krulec, je odprtje galerije za kraj pomembna pridobitev: »Z galerijo naša krajevna skupnost ni postala nič večja, postala pa je bogatejša za prostor, kjer ne bodo le razstave, ampak tudi drugi kulturni dogodki.«
ŠO
Foto: GrupA
Galerija Doreta Klemenčiča - Maja bo odprta v času prireditev v Domu krajanov Galicija. Za skupine in posameznike od drugod pa katerikoli dan v tednu po predhodni najavi.
Zasedba Vita Marenčeja s plesalko Ano Pandur je navdušila z džezom s koreninami v flamenku.
Džjezz počasi »zastruplja«
V treh večerih tudi letos tri tuje in tri domače zasedbe - Od tradicije preko improvizacije do etna
Opus Doreta Klemenčiča - Maja obsega preko 700 slik, trenutno jih je v Galiciji razstavljenih 43.
V Celju se je v soboto uspešno končal tretji festival Džjezz, ki je v treh dneh v mesto pripeljal šest odličnih džezovskih zasedb. Kot je v navadi - tri domače in tri iz tujine.
Organizatorja - celjsko džez društvo in hiša kulture - sta z vztrajanjem pri takšni zasnovi ponovno zadela že-bljico na glavico. Ne le, da smo videli veliko izvrstnih glasbenikov, doživeli smo tudi žanrsko zelo pester spored, ki je segal od čistih džezovskih improvizacij do koketiranja s tradicionalnimi džezovskimi oblikami in celo do etna. Navdušili so vsi nastopajoči - ostarel, a živahen in glasbeno prepričljiv legendarni trobentač Duško Gojković s svojo zasedbo, mladi Holly Jazzus, italijanski harmonikar Simone Zan-chini, flamenko kitarist Vito Marenče s svojo skupino in plesalko ter zadnji večer še alt saksofonist Will Vinson
Od kulture do kulinarike
Etno urban festival prinaša v Celje zelo raznolike vsebine
Po uspešnem koncu festivala Džjezz se bo jutri v Celju začel še Etno urban - drugi del skupnega festivala Hiše kulture Celje in Celjskega mladinskega centra Celje dogaja. Etno urban, ki ga Celjski mladinski center pripravlja že od leta 2000, je eden večjih programskih projektov, s svojim raznolikimi vsebinami, ki segajo od plesa, likovnega ustvarjanja, glasbe in drugih vsebin, pa združuje etno korenine z urbanimi vsebinami. Letos prvič dodajajo tudi kulinariko. Zanesljivo je Etno urban več kot zgolj festival mladih in za mlade, saj je pomembna nadgradnja celjske kulturne ponudbe.
Uvod v festival bo jutrišnji inštalacijski performans Anke Rener AnR_T_Galerija, katerega osnovna predpostavka je združevanje dveh umetniških prostorov. Motive je Anka Rener črpala iz gledališča ter jih postavila v galerijski prostor. Performans se bo v mladinskem centru začel ob 21. uri.
Festival se bo v četrtek ob 20. uri nadaljeval s KULinarično KULturnim večerom Okusi in doživetja sveta: Taj-
ska. To eksotično državo bodo zbrani spoznavali skozi kulturne vsebine, predvsem pa skozi hrano. Za tri hode tipičnih kitajskih jedi bodo poskrbeli dijaki SŠGT Celje pod mentorstvom Srečka Leška, Klet Ščurek bo dodala še vinsko degustacijo.
Petek so organizatorji namenili glasbi. Ob 21. uri bodo nastopili domači Saxotoxin, pravi mali big band. Desetčlanska zasedba se dotika predvsem džeza, soula, funka in housa. Drugi glasbeni gostje bodo primorski posebneži Dej še en litro, skupina pihalcev, ki so se našli ob študentskih »žurih«. Njihov repertoar je sestavljen iz različnih zvrsti glasbe, od ljudske in slovenske tradicionalne, ciganske glasbe na območju Balkana do džeza in popa.
Festival se bo v soboto končal s parado smeha. Nastopili bodo namreč trije izjemni slovenski stand up komiki - Lucija Ćirović, Ana Marija Mitič in Janez Usenik.
BRST
s kvartetom ter domača pianist Milan Stanisavljević in pevka Jadranka Juras.
Umetniški direktor festivala Jaka Kopač je bil zelo zadovoljen. »Festival je letos zelo uspel. Vsak večer je bil tudi lepo obiskan, kar kaže, da imajo Celjani in gostje, ki prihajajo tudi od drugod, posluh za to zvrst glasbe. To dokazuje še zlasti zadnji večer, ko je občinstvo v atriju Locala kar pod dežniki spremljalo celotno dogajanje. Zlasti lepo se mi zdi, da predstavljamo slovenske glasbenike, saj je res veliko zelo dobrih. Ne gre pa brez tujih zasedb. Želel sem, da občinstvu predstavimo kar največ različnih stvari, zato je uživalo ob džezu, kakršnega najbolj pozna in ki ga je izvajal Duško Gojković, pri čemer je slišalo Simonea Zan-chinija, ki je predstavil eno najtežjih zvrsti džeza. Zdi se mi, da festival napreduje tudi zato, ker ljudje, tudi če jim ni všeč, kar slišijo, vztrajajo in smo jih s tem prepričali, da vsaj poslušajo in morda v tem najdejo kaj novega.«
Letošnji Džjezz je z izvrstnim odzivom in obiskom, v treh dneh so našteli okoli 600 obiskovalcev, ponovno dokazal, da mesto potrebuje tovrstne vrhunske glasbene dogodke. Posebna začimba so bili še za džez tradicionalni »jam sessioni« - glasbena druženja nastopajočih in drugih ob glasbi »brez protokola«.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA
Tudi v hiši kulture, ki je bila tudi letos soorganiza-torica festivala, so z izvedbo Džjezza zelo zadovoljni. »Zadovoljni smo s prizoriščem, ki se je izkazalo za zelo dobro. Žal nam je zadnji večer spet ponagajalo vreme, a se ne glasbeniki ne občinstvo niso pustili motiti. Tudi odziv občinstva je bil letos izvrsten. Zadovoljni smo in nadejamo se, da nam je dala ta tretja izdaja Džjezza dovolj energije in zanosa za prihodnji festival,« je povedal Gregor Deleja.
Duško Gojković je prepričal s tradicionalnim, zelo poslušljivim džezom .
KULTURA
Današnji Hamlet
15 skic po Shakespearu v izvedbi dramskega krožka III. osnovne šole Celje
Grenke solze rešiteljic mnogih družin
Hamlet je v izvedbi gledališkega krožka III. osnovne šole Celje znova zastavljal vprašanja o tem, kdo smo.
Izjemno zahteven zalogaj je pred novoustanovljeno dramsko skupino učencev III. osnovne šole Celje postavil njihov mentor Kristi-an Koželj. Osnovnošolce je izzval, da skupaj uprizorijo Hamleta, morda najbolj zahtevno, večno in razmi-šljajočo tragedijo, ki že vse od Shakespearovih časov buri domišljijo in odpira vedno nova vprašanja. Sredina premiera v nekdanjem Pionirskem domu v Celju je potrdila, da je bil mentorjev pogum upravičen, njegovi in tudi prav hamletovski dvomi otrok, ki so sprejeli ta izziv, pa odveč.
Občinstvo, ki je prenapolni-lo dvorano, je predstavo spremljalo zbrano in jo nagradilo z zasluženim aplavzom. Koželj, ki je prevzel režijo in scenografijo, sodeloval pa tudi pri izboru glasbene opreme (ob Ani Vovk Pezdir), se je osredotočil na zgolj 15 skic, petnajst ključnih prizorov Hamleta. Pri tem je posebno skrb namenil delu z mladimi igralci, saj so debelih devet mesecev posvetili pripravam. Pri tem so se osredotočali zlasti na razumevanje zahtevnega teksta, pisanega v jeziku, ki jim je bil sprva nenavaden, tuj, v verzih. »Le kako si bomo besedilo sploh zapomnili?« so se sprva spraševali otroci. Potem je steklo ... Jasmina Ajdnik,
ki je v naslovni vlogi še posebej prepričala, je v programskem listu odkrito zapisala: » ... ob vsakem prizoru je tekst kar bruhal iz mene ., čeprav smo med ustvarjanjem nekajkrat pomislili celo na to, da je zalogaj prevelik in da nam morda celo ne bo uspelo priti do konca, stojimo danes pred vami na odru .«
Pri uprizoritvi je Koželj bolj kot po akciji z zelo statično postavitvijo predvsem skozi usta mladih gledalcev odpiral Hamletova vprašanja, ki so
še danes izjemno aktualna. Ni ga zanimala usoda princa ne njegovega kraljestva, prav malo tudi grozljiva spletka. Osredotočil se je na vprašanje o človeku danes, tukaj in zdaj. O njegovih vprašanjih in dvomih. In predvsem na vprašanje: »Kdo sem?«
Za osnovnošolce izjemno zahteven zalogaj je »zadel« cilj - ganil občinstvo, predvsem pa mlade ustvarjalce bržkone dokončno »zastrupil« z gledališčem.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA
Mestni kino Metropol Celje predstavlja
Mestni kino Metropol 13. -17. junij 2012

NE
ZAMUDITE...
... recitala kitarista Aljaža Cvirna, ki bo v četrtek ob 19.30 v Špitalski kapelici v Celju. Cvirn, sicer tudi član kvinteta Gamma, je študent ljubljanske akademije za glasbo v kitarskem razredu prof. Tomaža Rajteriča. Je večkratni dobitnik najvišjih priznanj na državnem tekmovanju mladih glasbenikov ter mednarodnih tekmovanjih v Beogradu in Murski Soboti, udeležil pa se je tudi številnih seminarjev in izpopolnjevanj. Kljub mladosti ga odlikujeta dobra tehnika in pretanjena interpretacija. Za tokratni
Zgodovinski roman Grenko morje govori o ženskah, ki so se v drugi polovici 19. stoletja in začetku 20. stoletja odpravljale služit denar v Egipt, kjer so opravljale najrazličnejša dela. Gre za tako-imenovane aleksandrinke, ki jih je na Bližnjem vzhodu čakala različna usoda. Med Slovenci so najbolj znane tiste, ki so doma pustile nekaj tednov stare otroke in se hočeš nočeš odpravile dojit tujega otroka. Pri nastajanju romana je avtorju Marjanu Tomšiču pomagala hči goriške aleksandrinke.
Po okupaciji Primorske so fašisti uvedli visoke davke, ki jih marsikatera družina ni zmogla plačevati, zato so morali najeti posojila z visokimi obrestmi. Če jih niso vračali, so jim enostavno zaplenili imetje. Aleksandrinke so bile tako mnogokrat rešiteljice družinskega premoženja, saj bi brez njihovega zaslužka propadla marsikatera primorska kmetija. V romanu Grenko morje se tri dekleta odpravijo na trnovo pot v Aleksandrijo, a le eni, Merici, se zgodba konča srečno, saj se ji je po začasnem delu v tujini uspelo vrniti domov. Tako kot mnoge pred njo je tudi ona odšla za dojiljo v bogato evropsko priseljensko družino v Aleksan-driji, kjer je trpela hude stiske, saj je dojila namesto svojega otroka tujega. Doma je pustila ljubečega moža Ivana in nekaj tednov starega sina Mihca. Življenje se ji je zapletlo, ko se je pri gostujoči družini vanjo zaljubil gospodaričin brat Pierre in jo dolgo prepričeval v poroko. Tudi Merica ga je imela rada, a ji je uspelo vsa čustva potlačiti in se po malo manj kot štirih letih srečno vrniti domov.
koncert je izbral dela Do-wlanda, Bacha, Costeja, Tan-smana, Diensa in Domenico-nija. Vstopnina 5 EUR ...
... džez koncerta Ožinger - Krhlanko quinteta, ki bo v četrtek ob 21. uri na gradu Tabor v Laškem. Na koncertu bo bobnar Bojan Krhlanko predstavil svoj diplomski program ob koncu študija na džez konservatoriju v Celovcu. Kvintet bo tako odigral skladbe znanih džez komponistov, pa tudi avtorske skladbe Bojana Krhlanka in Roberta Ožingerja, ki sledijo smernicam modernega džeza. Gost koncerta bo saksofonist Lenart Krečič. Vstop prost .
Z Merico sta se v Egipt podali tudi Ana in Vanda, ki se domov tako kot številna druga dekleta nista vrnili. Mnoga med njimi so se zaljubila v katerega od priseljencev ali domačinov in tam preživela preostanek življenja. Ana, ki tokrat v Egipt ni odhajala prvič, je zapustila svojega zapitega moža in nesramno taščo ter se poročila s francoskim ladjedelcem. Veliko aleksandrink v Egiptu ni čakala tako srečna usoda. Vanda je zaradi svoje lepote po spletu okoliščin končala v haremu enega od lokalnih bogatašev, od koder si ni upala pobegniti. Skozi roman spoznamo še ostale žalostne usode slovenskih deklet, za katere se je delo v Egiptu spremenilo v grenko življenjsko izkušnjo. Veliko je bilo takih, ki so več let svojcem pošiljale denar, da so odplačali dolgove in kupili dodatne njive, a kljub temu doma niso bile več zaželene. Preostalo jim ni drugega, kot da ostanejo v Egiptu, si ustvarijo novo družino, veliko pa jih je končalo v azilu sester usmi-ljenk, ki so bile edina opora Slovenkam. Aleksandrinke, ki so se le vrnile domov, so ugotovile, da ne poznajo več starega primorskega življenja in so se vrnile nazaj v Egipt.
ŠPELA OŽIR
O avtorju
Slovenski pisatelj Marjan Tomšič (1939) se je rodil v Račah pri Mariboru in se po študiju slavistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani preselil na Primorsko, kjer je služboval kot učitelj slovenščine in novinar. V njegovih najznamenitejših proznih delih prevladuje istrska tematika, in sicer socialno življenje ljudi iz Šavrinskih Brd, od koder je v Egipt odhajalo tudi največ aleksandrink.
... premiere mladinskega kratkega igranega filma Razbiri spomini, ki bo v četrtek ob I9. uri v Mestnem kinu Metropol Celje. Film je nastal v tem šolskem letu na I. gimnaziji v Celju, po zgodbi Alme Mudri je scenarij zanj napisal Tomaž Krajnc, ki je film tudi reži-ral, glasbeno pa ga je opremil Leon Firšt. Igrajo: Lučka Počkaj, Branko Završan, Barbara Vidovič, Tea Kordiš, Darjan Čerenak, Neža Strenčan, Žan Grad, Marko Rado-savljević, Tomaž Marčič in drugi. Po premieri bo sledil kratek pogovor z igralci in ustvarjalno ekipo. Vstop prost .
Hamleta je pod vodstvom Kristiana Koželja ustvarilo 16 deklet in dva fanta ter pet plesalk, ki jim je koreografijo zasnovala Ana Vovk Pezdir. Asistent režije je bil Tadej Gregorc, kostumografki Jona Veber in Nastja Carai.
Maček Muri stoprvič
Le kdo ne pozna črnega simpatičnega mačkona Murija, ki se v svojem mačjem življenju spopada tudi z resnimi težavami, med katerimi je najhujša zaljubljenost. Najbolj slavni mačkon je nastal pod peresom Kajetana Koviča, v kultno glasbeno poslastico pa ga je s songi povzdignil Jer-ko Novak. Odrsko priredbo so v SLG Celje premierno odigrali oktobra 2007. V četrtek bo pred občinstvo stopil stoprvič.
V vsem tem času se predstava ni spreminjala. Zaradi porodniškega dopusta treh igralk je »doživela« tri vskoke, drugače pa zasedba ostaja večinoma enaka tisti prvotni. Tudi v četrtek ob 18. uri bo na celjskem odru stala prvotna zasedba s Kristianom Gučkom kot
Mačkom Murijem in z Manco Ogorevc kot Muco Maco. V skoraj petih letih si je predstavo ogledala večina celjskih otrok, z njo pa so Celjani gostovali tudi v skoraj že vseh drugih gledališčih po Sloveniji in se udeležili številnih festivalov.
Podoben uspeh, ko je uprizoritev predstave za otroke doživela več kot sto ponovitev, so v SLG Celje že imeli. To je bila predstava Daleč od dvorca Hansa Christiana Andersena in Bogomirja Verasa, ki je bila premierno uprizorjena v sezoni 1987/88 in je imela 111 ponovitev. Maček Muri v režiji Matjaža Latina je na dobri poti, da ta rekord doseže in preseže.
BS, foto: DAMIJAN ŠVARC
odkrivamo turistične bisere naših občin
Poletje v Celju se je začelo s slavnostnim odprtjem, ponudilo pa bo veliko različnih dogodkov. (Foto: GrupA)
• ..V
V okviru oddaje Pojdi z menoj na Radiu Celje spoznavamo Deželo Celjsko. Tokrat smo pokukali, kaj aktualnega se dogaja v subregiji Osrednje Celjsko. Vsekakor je ponudba poletja zelo pestra.
Poletje v Celju, knežjem mestu
Poletje v Celju, knežjem mestu bo letos postreglo s kar 261 prireditvami, ki jih bomo lahko obiskali vse do konca avgusta. Organizatorji so zelo ponosni, da se bo že ustaljenim prizoriščem v središču Celja pridružilo tudi Šmartinsko jezero, in sicer Pravljična piknik vasica Zelen'dol, kjer je še posebej zanimivo ob koncih tedna. Na Starem gradu Celje bodo številne gledališke predstave in koncerti. 21. junija bo tako koncert celjskega plesnega orkestra Žabe, v goste bodo prišli tudi Elvis Jackson, Dan D in Jinxi, od gledaliških predstav pa Moja dežela z Jonasom, Sašo Hribar show in slovenska premiera Starega fotra z Janezom Hočevarjem - Rifletom. V juliju bo izjemna fotografska delavnica Media fokus. Veliko dogodkov bo tudi na Mestni plaži. Tudi letos bo Štimung fest 31. avgusta in 1. septembra na Šmartinskem jezeru, dan pred tem pa bo zabava oz. žur za mlade prav tako na obalah Šmartinskega jezera.
Vsi dogodki Poletja v Celju so napovedani v posebni knjižici, ki jo dobimo na TIC Celje, Krekov trg 3, prav tako so na www.celeia.info.
Poletje v Laškem
Od junija do konca avgusta bo pestro tudi v Laškem. V Muzeju Laško bodo danes ob 16. uri odprli razstavo Vrtec na ogled postavi ... Glavni spektakel v muzeju bo 16. junija, ko se bo pridružil vseslovenski akciji Poletna muzejska noč. Pripravljajo dva dogodka, in sicer Muzej v soju sveč in projekcijo igrano dokumentarnega filma Pivovar Simon Kukec. V juliju bo muzej v okviru Piva in cvetja obeležil 150-letnice Laške pihalne godbe s posebno razstavo. V dvorani Tri lilije bo od 24. do 30. junija evropsko prvenstvo skupine B v košarki na vozičkih.
16. junija bo pohod po Aškerčevih poteh, ki so na novo označene. V poletnem času bodo tudi številni krajevni prazniki, podrobnejše informacije pa dobimo v TIC Laško oziroma na spletni strani www.stik-lasko.si.
21. junija ob 17. uri bo uradno odprtje športno-rekreativnih pohodnih poti Po Štorah.
eljsko
Po Štorah
V Štorah so pripravili posebno zloženko o športno-rekreativni pohodni poti AŠ1 Po Štorah v okviru projekta Leader. Gre za 13 kilometrov dolgo krožno pot s športno-rekreativno vsebino. Glede na dolžino poti in zahtevnost se lahko odločite za eno od osmih variant poti AŠ1. Izhodišče je na Lipi v športnem parku. Pot je primerna za rekreativce, sprehoda željne obiskovalce, pohodnike, planince, ljubitelje narave, družine ali posameznike, starejše in mlajše. Na poti nas usmerjajo številni označeni stebri z usmerjevalnimi tablami. Zloženka je na voljo na Občini Štore. 21. junija ob 17. uri, ko bo uradno odprtje poti, bodo zloženke tudi delili, takrat se bomo lahko podali po teh poteh skupaj s planinci. Več na www.store.si.
Pivo in cvetje bo od 12. do 15. julija v Laškem.
Vsi dogodki so zbrani v publikaciji Poletje v Laškem, kjer lahko izvemo, kaj se bo dogajalo tudi v Aqua Romi v Rimskih Toplicah, kaj pripravljajo v Centru starejših - hiši generacij Laško, v Domu Svobode v Zidanem Mostu in na Gradu Tabor, v Jurkloštru pri kartuziji in v Knjižnici Laško ter Rimske Toplice.
Pivo in cvetje	tudi letos trije glasbeni odri glede na zvrst. Med eminentnimi
Že 48. pivo in cvetje v Laškem bo letos od 12. do 15. julija. Že glasbenimi gosti velja še posebej omeniti Gov't Mule, kar bo, dan prej bo dan odprtih vrat Pivovarne Laško. Vse dni Piva in kot pravi Dragan Bulič, najodmevnejši koncert v letošnjem letu cvetja bodo odprte razstave, vse štiri praznične dni bosta tudi v Sloveniji. V soboto si bodo obiskovalci lahko ogledali vodno otroški živžav in promenadni vrvež po ulicah. Tako kot lani bodo simfonijo in ognjemet z dveh prizorišč ob glasbeni spremljavi.
Praznik na Dobrni
Ob 14. občinskem prazniku bo 15. junija ob 17. uri slavnostna seja s kulturnim programom in podelitvijo priznanj. 17. junija bodo pripravili Pozdrav poletju na Dobrni s sejmom in kulturnim programom. Dogajanje se bo začelo ob 10. uri pred zdraviliškim domom in v parku Term Dobrna. Med drugim bomo lahko uživali v prikazu starih kmečkih obrti in običajev ter tekmo-
vanju v molži in zabijanju žebljev. Na ogled bo sejem obrti in izdelkov ... V Zdraviliškem domu bosta 17. in 18. junija razstava kulinaričnih dobrot in izdelkov ter prikaz čebelarstva v Dobrni. Gasilska noč z Modrijani bo 23. junija ob 19. uri. Že zdaj pa si velja rezervirati tudi dneve med 17. in 19. avgustom, ko bo Noč pod kostanji, 9. septembra pa vsekakor ne smemo zamuditi Mlinarske nedelje.
Vsa dogajanja v okviru petega glasbenega poletja na Dobrni bodo v Zdraviliški dvorani. Vsi koncerti bodo v glavnem ob petkih. 15. junija bo glasbeno poletja otvoril Big band Glasbene šole Velenje. Še posebej je treba izpostaviti koncert, posvečen 100-letnici rojstva prof. Alberta Dermelja (17. avgusta) in zaključek glasbenega poletja z večerom zimzelenih melodij z Nušo Derenda ob spremljavi klavirja (7. septembra). Več informacij o dogodkih na www.terme-dobrna.si in www.ztsk-dobrna.si.
Tomaž Majcen (Stik Laško), Petra Pehar Žgajner (Občina Vojnik), Alenka Obrul (Občina Štore), Jerneja Kolar (Zavod Celeia Celje), Mateja Švent (Zavod za turizem, šport in kulturo Dobrna), Predrag Canjko (Terme Dobrna) in Simona Brglez (Radio Celje) pred Termami Dobrna (Foto: TimE)
ZAVOD CELEIA CELJE
»Projekt RDO DEŽELA CELJSKA delno financira Evropska unija in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, izvajanje razvojne prioritete Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov, prednostna usmeritev: Dvig konkurenčnosti turističnega gospodarstva.«
V Vojniku bo še posebej živahno 17. junija, ko bo Piknik Katrce Radia Celje.
V	Vojnik na Katrco
V	občini Vojnik bo dogajanje zelo pestro, saj bo 16. junija 6. tradicionalni pohod po poteh spominskih obeležij v Lačno vas. Isti dan bodo pripravili tudi teniški turnir, meddruštve-no in medobčinsko tekmovanje v streljanju z zračno puško in tekmovanje v ruskem kegljanju v društvenih prostorih ter srečanje krajanov, starejših več kot 80 let. Dan kasneje, v nedeljo, bo v Vojniku Piknik Katrce Radia Celje. Med številnimi dogodki je treba izpostaviti slavnostno sejo Sveta KS Vojnik 20. junija, ki ji bo sledila kulturna prireditev s podelitvijo krajevnih priznanj v Kulturnem domu Vojnik. Vsekakor ne smemo zamuditi prireditve Socka poje, pleše in igra, ki bo 24. junija, več o bogatem programu pa si lahko ogledamo na straneh Občine Vojnik.
SIMONA BRGLEZ
Devetdeset let organiziranega planinstva v Laškem
Laški planinci so med najbolj prizadevnimi v državi - Mladinski odsek Klinček praznuje 55-letnico
Planinci, združeni v Planinskem društvu Laško (PD), letos praznujejo 90 let svojega društva. To so proslavili z druženjem na Šmohorju zadnjo majsko nedeljo. PD Laško je sicer eno bolj aktivnih društev znotraj Planinske zveze Slovenije. Posebej aktivni so tudi pri delu z mladimi, kar se jim bo v prihodnosti zagotovo obrestovalo.
Predsednik PD Laško Cveto Brod pravi, da je razlogov, da so v Laškem ponosni na planince, več. Ponosni so na svojo kočo oziroma planinski dom na Šmohorju, še bolj pa seveda na ljudi, ki delujejo v društvu. Laški planinci namreč oskrbujejo približno 80 kilometrov planinskih poti. »Smo eno od društev, ki so skrbnik največ poti v okviru Planinske zveze Slovenije,« razlaga Brod. Spomladi in jeseni opravijo pregled, kar pomeni, da vse poti prehodijo in jih po potrebi uredijo, torej popravijo erozijske zaščite, obrežejo vejevje, grmovje, tudi podrejo kakšno drevo, ki je na poti oziroma bi lahko bilo nevarno, po potrebi poti tudi markirajo.
Pomembno delo z mladimi
Tudi v PD Laško opažajo, da je v hribih vedno več ljudi. Cvetu Brodu se to ne zdi nič presenetljivega: »Ljudje zaradi
Laški planinci so letošnji jubilej slavnostno počastili zadnjo nedeljo v maju na »svojem« Šmohorju. (Foto: PD Laško)
stresnih situacij tako v službi kot doma potrebujejo nek ventil in verjetno je gibanje v naravi, sobivanje z naravo pravi način, da se razbremenijo in sprostijo.« Ker so poti vedno bolj obiskane, je tudi več poškodb poti in jih je treba bolj pogosto popravljati oziroma urejati. In tu pridejo spet na vrsto člani planinskega društva.
Članov je približno 250, čeprav se njihovo število iz leta v leto spreminja, razlaga Brod: »Odvisno je od
Lani smo kar nekaj časa govorili o težavah z najemnico Planinskega doma na Šmohorju. Zdaj so te težave očitno že daljna preteklost. Predsednik PD Laško Cveto Brod namreč pravi, da so z novo najemnico, domačinko iz Rečice Heleno Perko, več kot zadovoljni. »Obisk v koči se vsak dan povečuje, prihajajo krajani Laškega in tudi gostje iz Spodnje Savinjske doline, a tudi od drugod. In same pohvale slišimo,« razlaga Brod. Z novo najemnico so pogodbo sklenili za pet let.
sezone. Nekdo za določeno leto plača članarino, naslednje leto pa nima časa in ne hodi v gore, pa članarine ne plača.« Posebej se ukvarjajo z otroki. Imajo mladinski odsek Klinček, ki prav letos praznuje 55-letnico. V osnovni šoli imajo organiziran planinski krožek, kjer sodelujejo mentorji PD Laško. Vsako leto organizirajo tudi mladinski tabor, kjer se z mladimi še posebej ukvarjajo, jih navdušujejo za gibanje v naravi. »Mladi tam uživajo. Mi pa jih s tem malo odtegnemo od ulice in računalnika,« pojasnjuje dodatne razloge za mladinski tabor Cveto Brod.
Da vse aktivnosti izpeljejo tako, kot je treba, potrebujejo tudi dovolj usposobljenih planincev. Tako imajo v društvu 14 verificiranih vodnikov z
Z maratonom nazaj v Mozirje
V soboto, 16. junija, bo tretje leto zapored Mali maraton Mozirja, ki ga bo ob 9. uri pripravilo domače športno društvo.
Zanesenjaki Športnega društva Mozirje se so pred tremi leti odločili, da bodo v svojem okolju ponudili športni dogodek, ki bo povezoval ljudi. Organizirali so Mali maraton Mozirja (MM Mozirja). Letos ga bodo pripravili že tretjič, tako da že lahko govorimo o vzpostavljanju tradicije. Posebna oblika druženja so seveda tekaške prireditve. Tam se srečajo zelo različni ljudje, ki imajo nekaj skupnega - radi tečejo. Tek jih povezuje in pričakovanje na štartni znak vse navda z nekim veselim pričakovanjem. Pri MM Mozirja se je miselnost povezovanja prenesla tudi na organizacijo dogodka. Ro-
bert Brezovnik, pobudnik in glavni organizator dogodka, je v treh letih uspel sestaviti ekipo z nekakšno posebno energijo, ki k sebi privablja vedno nove člane. Vsako leto se jim pridruži kakšna nova organizacija, ki dogodek obogati in oplemeniti.
Prvič brezplačni Bimbo
Tekaške trase bodo na 21 kilometrov (mali maraton), 11 kilometrov (rekreacijski tek), 6 kilometrov (družinski tek) in otroški tek na 200 metrov. Trase so zelo razgibane, večino poti bodo tekači pretekli v naravi, le malo je asfalta. Tekli bodo ob Savinji, po gozdnih poteh in mimo dišečih travnikov.
Vsak udeleženec bo prejel darilno vrečko z darili organizatorja in sponzorjev. Ob trasi in na cilju bodo bogato
založene okrepčevalnice z vodo in s sadjem. Podeljenih bo kup medalj in pokalov, ki bodo narejeni iz lesa, s katerim je bogata Zgornja Savinjska dolina. Izdelujejo jih v Varstveno-delovnem centru Mozirje. Zmagovalca malega maratona čakata še vožnja s kočijo po Mozirskem gaju in seveda vpis njegovega imena na posebno ploščo ob eni od gredic.
Planinske poti in številni pohodi
Laški planinci so zelo ponosni na Rečiško planinsko krožno pot, ki je ena najlepših obhodnic v Sloveniji. Enkrat na leto organizirajo pohod z vodenjem po tej poti. Tega pohoda, ki je dokaj zahteven, traja namreč od osem do dvanajst ur, se udeleži od 40 do 80 pohodnikov. Sicer pa v društvu vsako leto pripravijo še kar nekaj že tradicionalnih pohodov. Tako pripravljajo letos že 14. pohod po nekdanjih trških mejah Laškega. »Ta pohod se je zelo >prijel<, saj pohodniki prihajajo iz vse Slovenije. Vsako leto je od 250 do 350 pohodnikov. Lani, ko je bilo uradno odprtje poti, TIC Laško je namreč poskrbel za označevanje, je bilo pohodnikov okoli 500.« Vsako prvo soboto v juniju pripravljajo nočni pohod na Babo, gre za hrib nad Zgornjo Rečico. Julija pripravljajo pohod po Poti spominov NOB Rečica, ob novem letu pa imajo novoletni pohod na Govško brdo in pohod na Babo.
šolec, dva sta malo starejša mladinca,« pojasnjuje Cveto Brod. Dodaja, da so v okviru Planinske zveze Slovenije eno močnejših društev tudi zaradi dobre strokovne podlage. Poleg vseh vodnikov in markacistov imajo tudi štiri varuhe gorske narave.
Če smo že omenili delo z mladimi, je treba povedati še, da v PD Laško skrbijo tudi za upokojence. Eden od vodnikov, Tone Šterban,
skrbi, da se v naravi gibljejo tudi starejši. Tako za upokojence vsak drugi petek v mesecu pripravlja planinske izlete.
Cveto Brod je z delom svojih planincev zelo zadovoljen. Mogoče si prav zato za prihodnost drugega ne želi: »Samo veliko pridnih in prizadevnih planincev, čim več članov in dobro delo.«
ŠPELA KURALT Foto: SHERPA
Predsednik Planinskega društva Laško Cveto Brod
licenco, 14 aktivnih marka-cistov in dva pripravnika. »V teh dneh bodo šli na tečaj trije mladi vodniki, katerih naloga bo ukvarjanje z mladimi in otroki. Eden je srednje-
Letos bo prvič organiziran otroški tek na 200 metrov, brezplačen Bimbo otroški tek. Tudi otroke bodo na cilju čakala majhna presenečenja. Starostna meja je 6 let. Najmlajši bodo začeli teči ob 9. uri, kasneje bo za varstvo otrok in animacijo skrbelo Društvo prijateljev mladine Mozirje, saj se »odrasli« teki začnejo ob 10. uri.
US
Za tek sprejemajo prijave do četrtka, sicer pa so podrobnejša navodila na spletni strani www.mm-mozirje. com. Na tej strani pripravljajo do konca junija tudi licitacijo moštvene kape s posebnim 3D-Ferrari emblemom, na katero se je lastnoročno podpisal Fernardo Alonso. Kapo je pridobil eden od navdušenih tekačev, saj je ni mogoče kupiti ali dobiti brez odobritve vodstva ekipe. Zbran denar bodo namenili za varovance VDC Mozirje. Ti so ostali brez prostorov in gostujejo v Velenju, z akcijo Nazaj v Mozirje pa bi jim radi omogočili, da se čim prej vrnejo v domače okolje.
NOVI TEDNIK IN RADIO CELJE -
MIGAMO Z VAMI!
Generalni medijski pokrovitelj maratona državnosti in maratona Celje-Logarska dolina
KOLEDARČEK REKREATIVNIH PRIREDITEV
16. junij POHODNIŠTVO
Naravoslovni izlet Narava nad Logarsko dolino. Na Okrešelj bo vodil poznavalec rastlinstva, gozdar in alpinist Smiljan Smodiš. Zbirališče ob 6. uri na avtobusnem postajališču na Glaziji, prijave do četrtka oz. do zasedenosti mest v društveni pisarni ali preko telefona 051/338-358 (PD Ce-lje-Matica).
Dan slovenskih planinskih doživetij v Kranjski Gori in Mojstrani ob dnevu slovenskih planincev 2012 in 100-letnici organiziranega gorskega reševanja v Sloveniji, info: PD Slivnica pri Celju, pdslivnicapricelju@gmail.com, Matej Planko (040 161 352) STRELSTVO
Meddruštveno in medobčinsko tekmovanje v streljanju z zračno puško in tekmovanje v ruskem kegljanju, info: Društvo upokojencev Vojnik v društvenih prostorih ob 9. uri
TENIS
Občinski teniški turnir na teniškem igrišču v Vojniku, info: Teniški klub Vojnik ob 8. uri
17. junij POHODNIŠTVO
Planinski izlet na Matajur, odhod ob 5. uri z avtobusne postaje pri Slivnici, info: PD Slivnica pri Celju, Nina Maček (041 806 122)
Planinski izlet na Heukuppe v Avstriji, odhod ob 5. uri z avtobusne postaje na Glaziji, informacije Planinsko društvo Celje-Matica, tel. 03 492 4850; pdcelje@siol.net; http:// www.planinsko-drustvo-celje.si.
»Grofje« s trenerskim tandemom Pušnik in Romih
Nogometaši Celja so včeraj pozno popoldan v Areni Petrol začeli priprave na novo sezono. Igralcem se je predstavil novi trener, koroški nogometni strokovnjak Marijan Pušnik. Njegov pomočnik bo dosedanji trener Damjan Romih.
Že dlje časa se je Marijan Pušnik v javnosti pojavljal kot glavni kandidat za novega trenerja celjske zasedbe. Ko je skorajda dokončno postalo jasno, da bo prevzel dirigentsko palico prvega moštva, je včeraj to postalo še uradno. Celjski klub in Pušnik sta podpisala štiriletno pogodbo (po sistemu 2+2).
Damjan Romih, ki je v težkih razmerah iz moštva povlekel maksimum, je opravil herojsko delo. Romih bo zdaj skupaj s Pušnikom zagotovo tvoril izvrsten trenerski tandem, ki pa ga čaka veliko dela. Mladen Dabanovič bo tudi v pri-
hodnje trener vratarjev. Hitro bo treba dokončno oblikovati ekipo, ki bo v sezoni 2012/13 nastopala v kvalifikacijah za ligo Europa, v državnem prvenstvu in pokalnem tekmovanju. Prva evropska tekma Celjane čaka že prvi teden julija, zato časa ni na pretek.
Ob koncu tedna je športni direktor Ambrož Krajnc pogodbo za leto dni podaljšal z branilcem Matejem Centrihom. V Areni Petrol so tudi trije novinci. 27-letni vezist Marko Tuomas Kolsi, ki je nosil dres Rudarja in Maribora, je podpisal enoletno pogodbo, napadalec Gregor Bajde in vezist Blaž Vrhovec, ki sta branila barve Interblocka, pa sta podpisala dolgoročni pogodbi. Mlada igralca sta obenem člana reprezentance do 20 let.
MITJA KNEZ
»S srčno igro vrniti gledalce!«
Marijan Pušnik se je vrnil v Celje, kjer je deloval že med leti 2000 in 2004. V sezoni 2002/03 je njegovemu moštvu za las iz rok spolzel prvi naslov državnega prvaka. Zdaj je pred 51-letnim strokovnjakom v mestu ob Savinji novo poglavje.
Pušnik je nazadnje deloval v Dravogradu, kjer je bil predsednik strokovnega sveta Nogometne šole Roberta Korena. Bil je tudi trener mladinskega moštva in pomočnik članskega. Pred tem je trenerski poklic opravljal v Iranu, še prej pa v Rudarju iz Velenja.
Marijan, čestitke ob vrnitvi v Celje. Kakšni so prvi občutki, ko ste sedli na klop celjskega članskega moštva?
Občutki so lepi, kajti na Celje me vežejo lepi spomini. Dolgo časa je minilo, ko sem bil tukaj, zdaj pa prihaja nekakšno novo obdobje. Moram poudariti, da se vračam v lepše mesto z boljšimi pogoji. Kar se je v Celju naredilo v zadnjih šestih, sedmih letih, je prečudovito. Štadion, potem pogoji za igro, neverjetno pa se je razvilo tudi samo mesto. Zasluge imata verjetno župan in pravilna politika. Če se osredotočim le na nogomet, upam, da se bodo časi zjasnili. Obljubljam trdo delo in veliko prelitega znoja. Seveda se nič ne bo zgodilo čez noč, ampak postopoma.
Moštvo se pospešeno sestavlja. Kakšno bo?
Moštvo se ne bo veliko spremenilo, vendarle pa nekoliko se bo moralo. Jasno je, da denarja ni na pretek. Razmere so se popravile, a kakšnih možnosti za nakupe kljub temu ni. Ozrli se bomo po mladih in perspektivnih igralcih ter po lastni mladinski šoli. Jasno pa je, da bodo tisti najizkušenejši ostali v ekipi in ji dali dodatno vrednost. Določene spremembe so potrebne.
Začenjate priprave. Kako ste si jih zamislili?
Nekaj prijateljskih tekem je že organiziranih, nekaj jih še bo. Morda nas nekoliko prehitro čaka evropska tekma, potem ko bi si želel še kakšna
1'rvaLlga
W)
V"7
w
t
Marijan Pušnik (levo) je na zadnji evropski tekmi vodil velenjski Rudar, ki se je meril s Crveno zvezdo (ob njem na sliki takratni trener »rdečih« Vladimir Petrović Pižon). Celjani bodo nasprotnika v 1. krogu kvalifikacij za ligo Europa dobili 27. junija, prva tekma bo na sporedu 5. julija.
dva dodatna tedna priprav, a tako pač je. V času priprav bo treba čim več postoriti in zatem dobro začeti.
Kakšna pa so vaša osebna pričakovanja?
Celje bi rad videl z lepo, borbeno in agresivno igro. Želim si tudi veliko več gledalcev na tribunah, kot jih je bilo v zadnjih letih. Na vsaki tekmi bo treba dajati vse od sebe, tako bomo potem iz tedna v teden pridobivali gledalce. Ko bo enkrat znova dva, tri ali štiri tisoč gledalcev v Areni Petrol, ob tem pa še dobra igra, potem bo to moje največje zadovoljstvo.
Ste v preteklih mesecih, letih spremljali Celje?
Našo ligo spremljam vseskozi. Tudi ko sem bil v Iranu, sem jo spremljal preko interneta. Spremljal sem vse klube. V isti sapi čestitam prejšnji ekipi, da je lahko naredila, kar je, s sestavo, ki jo je imela.
Prva pomembna tekma bo kvalifikacijska za ligo Europa. Evropa je za gledalce poslastica.
Ne bi bil trener oziroma
športnik, če ne bi želel zmagati. Moramo pa biti realni. Vse je odvisno od nasprotnika. Videli bomo, kako kakovosten bo. Tekma se začne z 0:0, potem pa bomo videli, kako se bo odvijala.
Ste pogrešali slovensko prvo ligo?
Niti ni tako dolgo, ko sem še deloval v njej. Sprva sem bil v Iranu, zdaj v Dravogradu med mladimi igralci v mladinski ligi in to je bilo zame super. Veliko mladih sem spoznal in nekaj jih bomo poizkusili pripelja-
ti tudi v Celje. Vseeno je, kje delaš, najpomembneje je, da delaš s srcem in čisto vestjo.
Ko ste nazadnje delovali v Celju, se je prva ekipa borila za sam vrh. Verjetno so želje za prihodnost podobne, mar ne?
Na vsak način bi si želel, da bi Celje čez dve leti, morda tri, igralo pred polnimi tribunami in v vrhu slovenskega nogometa. Pustimo času čas. Za to bo treba veliko postoriti.
MITJA KNEZ Foto: GrupA
WWW.CINKARNA.SI
CC
CINKARNA
Glavni pokrovitelj
Nogometnega kluba Celje
Velik korak
Šentjurski košarkarji dobili novega glavi - Kakšna bo usoda Novakoviča?
Košarkarski klub Šentjur je na letni skupščini predstavil finančni načrt pred novo sezono, obenem pa predstavil tudi novega glavnega pokrovitelja. To je Tajfun s Planine pri Sevnici. Zdaj se pojavlja samo še vprašanje, ali bo dosedanji trener Damjan Novakovič podaljšal sodelovanje.
Šentjurski klub ima po dveh sezonah znova glavnega pokrovitelja, s katerim se obetajo še lepši časi. Vodilni možje v klubu na čelu s predsednikom Igorjem Jeclom so se za sodelovanje dogovorili s podjetjem Tajfun. Direktor in lastnik podjetja Iztok Špan je s klubom podpisal dveletno pogodbo. Tajfun (največji evropski proizvajalec strojev za obdelavo lesa), ki je bil sponzor kluba že v poznih osemdesetih letih, bo pokril kar 40 odstotkov letnega proračuna, ki bo v novi tekmovalni sezoni znašal 230 tisoč evrov. Odslej se klub ne bo imenoval Košarkarski klub Šentjur, temveč KK Tajfun.
Pridobiti dobrega sponzorja z lepim finančnim vložkom je v težkih časih več kot odlično. Predsednik kluba Igor Jecl je dejal: »Zdaj bi nam moralo biti nekoliko lažje. Proračun ni zmanjšan, še nekoliko višji je. Najpomembneje je, da smo našli nova finančna sredstva, s tem pa klub dodatno stabilizirali, da bo lahko tudi v novi sezoni sledil zastavljenim ciljem.« Lastnik Tajfuna Iztok Špan je pripomnil: »Vsako sponzorstvo ima vedno dva
Predsednik šentjurskega kluba Igor . pogodbo o dveletnem sodelovanju.
pomena. Prvi je pomagati mladini, športu in okolju, na drugi strani pa je reklamni vidik. To je promocija za podjetje. Ker gre za prvo košarkarsko ligo, ima to še dodaten pomen.«
Kdo bo trener?
Za Šentjurčani je sicer uspešna sezona, pred njimi pa še večja usmerjenost v mladinski pogon. »V prejšnji sezoni smo izpolnili cilje, ki smo si jih zastavili. Uvrstili smo se v ligo za prvaka in na zaključni turnir pokalnega tekmovanja. To sta bila poglavitna cilja. Pri izbiri igralcev smo imeli srečno roko, saj v moštvu oziroma v dvorani že dolgo ni vladalo takšno vzdušje. Ekipa je
Šempetrska zasedba bo novembra prvič okusila slast igranja v Evropi.
Šempetranke < nasprotnice v
V Luksemburgu je bil opravljen žreb evropskih odbojkarsk Prvič se bodo na evropski sceni predstavile Šempetranke, Challenge.
Odbojkarice Alianse so za nasprotnice dobile igralke Aurubis sicer nastopa v nemški Bundesligi, v pretekli sezoni pa je osv sezona v evropskih pokalih se bo začela oktobra, končala pa tranke, ki so sezono končale na odličnem tretjem mestu, prva v Nemčiji, povratna bo teden dni kasneje v Šempetru.
Jadranska liga bo še močnejša
naprej
nega pokrovitelja Tajfun s Planine
Jecl (v sredini) in prvi mož Tajfuna Iztok Špan (povsem desno) sta podpisala
Celjanke bodo v novi sezoni Jadranske lige odigrale 22 težkih tekem. Teja Oblak (na sliki spodaj desno) bo morda že v teh dneh zamenjala klubske barve.
bila prava, energijsko polna. Moramo pa še veliko narediti v mlajših selekcijah, kjer z rezultati še ne moremo biti zadovoljni. Celoten proces bo trajal približno od treh do pet let. Končni cilj je, da bi imeli ogrodje članskega moštva sestavljeno iz domačih igralcev,« je dodal Igor Jecl in se osredotočil še na trenerski stolček, katerega v tem trenutku še zaseda Damjan Novako-vič, pojavlja pa se vprašanje, ali bo tako tudi v prihodnje, potem ko ima Jecl na mizi še nekaj drugih ponudb. »Z No-vakovičem smo v nenehnem stiku. V klubu si srčno želimo nadaljnjega sodelovanja. Že v preteklosti smo dokazali, da
dobile Evropi
ih pokalov za sezono 2012/13. , ki bodo nastopile v pokalu
a iz Hamburga. Ekipa Aurubis ojila peto mesto. Tekmovalna marca prihodnje leto. Šempe-tekma čaka šele 25. novembra
MITJA KNEZ Foto: GrupA
lahko z dokaj nizkim proračunom žanjemo uspehe. Nedvomno ima tudi Damjan v igri še kaj drugega, na kar mi nimamo vpliva, a bili bi zelo veseli, če bi lahko nadaljevali skupno pot.«
V Šentjurju strategija oziroma vizija za prihodnost ostaja nespremenjena. Vodilni si želijo, da bi ekipa še naprej igrala všečno košarko ter da bi klub ostal stabilen prvoligaš. »Jaz mislim, da bo ...« je za konec na vprašanje o tem, ali bo sodelovanje novega glavnega pokrovitelja in kluba dolgoročno, dejal prvi mož Tajfuna Iztok Špan.
MITJA KNEZ Foto: SHERPA
PANORAMA
NOGOMET
3. SL - vzhod, 26. krog: Tromejnik - Zreče 5:2 (2:0); Marinšek (48), Kotnik (75), Kovinar Štore - Paloma 4:2 (1:2); Jockovič (27), Drobne (75), Petrič (90), Hodžič (91). Vrstni red: Zavrč 70, Dravograd 42, Stojnci 40, Čarda 39, Zreče, Tromejnik 38, Veržej 37, Kovinar 36, Odranci 32, Grad 31, Maleč-nik 30, Rakičan 28, Bistrica 26, Paloma 25.
Štajerska liga, 26. krog: Tezno - Šentjur 1:1 (1:1); Pa-darič (24), Pohorje - Šmarje pri Jelšah 0:4 (0:0); Drofenik (64), Vraničar (69, 72), Fir-št (86), Pesnica - Šoštanj 4:1 (2:0); Muratovič (76). Vrstni red: Šmarje 64, Pesnica 54, Podvinci 51, Pohorje, Drava 47, Marles hiše 40, Peca 38, Šoštanj 32, Tezno, Šentjur 23, Poljčane 19, Koroške gradnje 18, Ormož 14, Krško B 13.
MNZ MČL Celje, 21. krog: Žalec - Rogaška 3:2 (1:1), Mons Claudius - Vojnik 1:2 (1:1). Vrstni red: Žalec 46, Rogaška 43, Mons Claudius 26, Radeče 25, Pivovar 15, Vojnik 11, Vransko 10, Kozje 8. (MiK)
wwwjadiocelje.coni
V	srbskem mestu Šid je Mednarodna ženska regionalna košarkarska liga - Jadranska liga - izpeljala skupščino, na kateri sta bili v ospredju širjenje števila ekip in sestava novega tekmovalnega koledarja. Liga se po novem imenuje Liga MŽRKL Adriatica.
V	novi sezoni, ki se bo začela 26. septembra, bo nastopalo 12 ekip iz šestih držav. Dve več kot prejšnjo sezono, ki jo je z zmago v finalu proti Čeliku osvojil Partizan. V sezoni 2012/13 bo celjski zasedbi Athletea družbo delala še ljubljanska Ilirija, ki se je za marsikoga nepričakovano odločila za vstop v Jadranko ligo, ki bo še močnejša kot v pretekli sezoni. Ekipe bodo naslednje: iz Bosne in Hercegovine (Čelik Zenica, Mladi Krajišnik), Črne gore (Budućnost), s Hrvaške (Novi Zagreb), z Madžarske (PTE Peac), iz Slovenije (Athlete Celje in Ilirija Ljubljana) in Srbije (Partizan Galenika, Hemofarm Stada, Vojvodina, Voždovac in Radivoj Korać).
Najmočnejša regionalna liga v Evropi
Član upravnega odbora Jadranske lige in predstavnik ŽKK Athlete Uroš Krajnc je po skupščini dejal naslednje: »Prisotni so bili predstavniki dvanajstih ekip, ki bodo igrale v dvanajsti sezoni lige. Celjski klub je edini v njej že od samega začetka. Število ekip se je povišalo, lahko bi bilo še višje, vendar na žalost vseh nismo morali sprejeti. Odslej bodo prisotne vse najboljše ekipe iz držav bivše Jugosla-
vije. Skupna ocena vseh je bila, da gre v tem trenutku za najmočnejše regionalno tekmovanje v Evropi.«
Jadranska liga je bila še pred časom na robu prepada, zdaj pa so vodilni možje, med katerimi je tudi Uroš Krajnc, stvari vzeli v svoje roke in opravili izjemno delo. »Po koncu pretekle sezone smo bili v težkem položaju, ko še ni bilo dogovora s hrvaško košarkarsko zvezo, podpredsednica srbske zveze Ana Joković pa je v medijih pod narekovaji grozila, da zaradi interesa srbske košarke klubi
ne bodo smeli več igrati v tem tekmovanju. Klubi so zatem pritisnili na krovno organizacijo, se dogovorili še s Hrvati in vse se je odvilo v pozitivno smer. Pritiskali pa so tudi drugi klubi, ki so želeli tekmovati v ligi. Še vedno trdim, da je Jadranska liga edina rešitev za žensko košarko na področju bivše Jugoslavije. Liga je dobra in ima svoj smisel, to pa potrjuje tudi zgodovina,« je dodal Uroš Krajnc. Ekipe bodo odigrale 22 krogov, zaključni turnir najboljše četverice bo že 23. februarja. Celjanke bodo v 1. krogu gostovale pri Vojvodini, zatem še pri Iliriji.
Teja Oblak tik pred odhodom
Članice celjskega Athletea Teja Oblak, Tina Trebec in Lea Jagodič bodo danes s člansko izbrano vrsto odpotovale na prvo kvalifikacij-
sko tekmo za EP, proti Belgiji. Ostale članice celjske prve zasedbe pod taktirko trenerja Damirja Grgiča že pridno trenirajo in se pripravljajo na novo sezono, v kateri se lahko zgodi, da v dresu Athletea ne bo Teje Oblak, ki bi se lahko že v teh dneh preselila v tujino. To bi bilo za celjsko moštvo zaradi finančnega nadomestila več kot odlično. »Pri Oblakovi obstaja realna možnost, da nas zapusti. Če se bodo pogovori z nekaterimi vidnimi klubi odvili v pravo smer, potem bo odšla. Ko je Teja prišla v Celje, si je želela, da bi kariero nadaljevala na najvišjem evropskem nivoju in zdaj smo blizu tega,« je trenutno situacijo pokomentiral Uroš Krajnc in se osredotočil še na Leo Jagodič, ki ji je klub že pred časom ponudil novo pogodbo. »Jagodičevi smo že dan po koncu sezone ponudili novo pogodbo, a je dejala, da bo razmislila in sporočila svoj odgovor. Trenutno odgovora še ni. Zagotovo pa je odvisen od tega, ali bo dobila priložnost v tujini. Če se to ne bo zgodilo, se bo odločala med našimi klubi.«
In kakšno vlogo naj bi mlada zasedba Athletea igrala v Jadranski ligi? »Težko je to napovedovati, ker še ne vemo, kakšne bodo sestave drugih ekip. Bomo pa težko konkurirali z mlado ekipo. Nismo obremenjeni z rezultati. To je razvojna liga, ki je sijajna za razvoj mladih košarkaric, to pa je politika našega kluba. V novi sezoni bo težkih 22 krogov in dobili bomo nove izkušnje,« je zaključil Krajnc, ki je eden izmed največjih poznavalcev in najboljših iskalcev talentov v ženski košarki v Evropi. Skupne priprave Celjank se bodo začele 15. avgusta.
MITJA KNEZ Foto: SHERPA
cc
CINKARNA
^ ©tropih
^ 1 ft

V
i .
si:
u î a ■
■V J.° ■» -Sp
prijave do 22. junija 2012
ustvarjalne delavnice T^ n p p T T^ športne aktivnosti TO^rao 6. pravljične urice in od 27. do 31. avgusta
0troške igre	040 50 20 60
se in se...
www.top-fit.si
Življenje na tromeji
Pred občinskim praznikom Dobrne smo obiskali Strmec pod vrhom Paškega Kozjaka - »Osebno si prizadevam, da bi Špik ostal nemotoriziran,« pravi tamkajšnji župnik, ki so ga napadli
Počastitev skromnega župnika
Na Dobrni bodo praznovali občinski praznik v petek, 15. junija, ob 17. uri, ko bo v Zdraviliškem domu slavnostna seja občinskega sveta. Na prireditvi bodo podelili letošnja občinska priznanja.
Letošnje najvišje priznanje, zlati grb Občine Dobrna, bo prejel župnik s Paškega Kozjaka, Anton Krnc. Tam skrbi za vzdrževanje župnijskih poslopij, spodbuja cerkveno petje, vodil je mladinsko gledališko skupino ter si želi ustvariti muzej, kjer bi predstavil na ogled zbrane etnografske predmete. Srebrni grb bo podeljen Romanu Ramšaku za dolgoletno delo v nekdanji Krajevni skupnosti Dobrna, ki jo je vodil do leta 1994, bronasti grb namenjajo Čebelarskemu društvu Dobrna, ki pospešuje čebelarstvo že od leta 1936.
Tako imenovana županska priznanja bodo na prireditvi podelili varovanki Ini Košič iz Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna, Upravni enoti Celje ter Jolandi Podgrajšek iz Gostilne Koren. Posebni priznanji bosta prav tako prejeli osem let odlični osnovnošolki Petra Rebernik in Lucija Zajc. Priznanja bo podelil župan Martin Brecl, ki bo v govoru predstavil utrip občine. V bogatem kulturnem programu bodo nastopili Godba Dobrna, varovanci centra za usposabljanje, otroci iz vrtca in moški pevski zbor.
»Tako lepo je tukaj, da se jih precej odseli,« je odgovoril župnik v župnišču v cerkve sv. Jošta v Strmcu nad Dobrno, ko sem mu omenil, kako lepo je na Paškem Kozjaku. Župnik Anton Krnc je prejemnik letošnjega najvišjega občinskega priznanja Občine Dobrna, zlatega grba. »Njegova« cerkev in župnišče sta na nadmorski višini 1.065 metrov, tik pod vrhom Špika, in po Sloveniji bi težko našli tako odmaknjene kraje, ki še imajo stalnega župnika.
Strmec nad Dobrno je hribovita vas s samotnimi domačijami na južnih pobočjih Paškega Kozjaka. Njegova župnija je po upravni plati prav tako zanimiva, saj je na območju nič manj kot štirih občin ter dveh slovenskih regij, savinjske in koroške. Cerkev in župnija sta na območju občine Dobrna, čez cesto, kjer je opuščena podružnična šola, je že koroška občina Mi-slinja, dvajset minut peš po
cesti je planinski dom, kjer meji Občina Dobrna na Mestno občino Velenje. In nekaj domačij v Krnčevi župniji spada celo v Občino Vitanje. Približno tako je že od časov Marije Terezije, v prejšnjem stoletju je krajši čas obstajala celo Občina Kozjak.
»Razpetost med več občin je vsekakor ovira, saj so skupne akcije manj učinkovite,« meni župnik, ki je občan Dobrne približno štiri desetletja. Občina Dobrna je veliko manjša, z večjim številom hribovskih cest ter z manj denarja kot bogatejše Velenje. V sodelovanju med župnijo in tremi občinami so v zadnjih letih poskrbeli za lepo urejeno mr-
liško vežico pokopališča, ki je pri cerkvi sv. Jošta ter na ozemlju občine Dobrna. Od lani je upravljavec pokopališča Občina Dobrna skupaj s pogodbenim izvajalcem.
Nemirni Špik
Na dobrnski strani Paške-ga Kozjaku težko najdeš po več kot dve ali tri domačije skupaj, strnjenega naselja ni, z izjemo sedeža župnije, kjer so poleg cerkve župni-šče, nekdanja »marof« in mežnarija ter nekdanja podružnična šola, zraven je le še mrliška vežica. Po strminah Kozjaka je mogoče najti kakšno prazno domačijo, še kakšna težko dostopna na-
Dolgoletni župnik Anton Krnc je za kulturno bogatejše življenje na Paškem Kozjaku skrbel med drugim s predstavami otroške ter mladinske gledališke skupine. Občinsko priznanje bo prejel še za svojo etnografsko zbirko s Paškega Kozjaka, kjer so zbrani nekdanje kmečko orodje in naprave, slike, stare posode in podobno. Predlani je uredil v prostorih nekdanjega župnijskega marofa štiri prostore za postavitev etnografske zbirke, ki še ni na ogled.
pol životari, brez naslednika ter z negotovo usodo. Življenje je težko, trdi domači župnik. »V dolini imajo kmetje od svojega dela dvakrat več učinka,« opaža leto za letom župnik, ki omenja, da žita ne sejejo nikjer več, le tu in tam kakšno koruzo za v silos.
Odmaknjenost Paškega Kozjaka sploh ni več problem, saj so ceste v vseh štirih občinah pozimi pravočasno plu-žene, zato da »šihtnarji« (kot pravijo ljudem, ki hodijo v dolino v službo) ter šolarji v dolino ne zamujajo. »Kmetije so premajhne, da bi se lahko domačini preživeli brez službe,« dodaja župnik, ki te kraje seveda najbolje pozna. »Šihtnarji« hodijo v dolino v zdravilišče na Dobrni, največ jih odhaja v Velenje, Celje, Slovenj Gradec ter celo v Ljubljano. Župnik ljudi prepoznava kot delovne, poštene in vztrajne, nekatere naj bi spremenil potrošniški duh, ki sega seveda prav tako v višave Paškega Kozjaka.
Če nekateri s Paškega Kozjaka odhajajo, drugi prihajajo. Na velenjski strani Paškega Kozjaka nastaja iz počitniških hišic strnjeno naselje, kjer je prišlekom všeč, zato ostajajo dalj časa, ne le ob koncih tedna. Na razgledni Špik na Paškem Kozjaku obiskovalci od drugod nasploh radi prihajajo, žal ne samo takšni turisti, ki bi jih bila vesela vsaka občina. »Osebno se borim, da bi Špik ostal kraj sprostitve in miru, kar ljudje najbolj pogrešajo. Da bi ostal nemotoriziran,« omenja župnik, ki z drugimi domačini z nejevoljo opaža motorje, štirikolesnike in avtomobile. Nekateri se vozijo po njivah in travnikih, posamezniki v naravi celo kurijo in župnik, ki jih je na nespodobno početje osebno opozoril, je pred njimi moral celo zbežati.
Nove oznake
Domačini od turizma neposredno nimajo veliko, na Paškem Kozjaku ni po župni-kovih opažanjih niti ene turi-
stične kmetije. »Večina gostov na Dobrni se odloči za obisk Paškega Kozjaka, potem ko si ogledajo turistično gradivo, ki ga je izdala občina,« omenja Marija Švent, direktorica Zavoda za turizem, šport in kulturo Dobrna, kamor spada TIC Dobrna. »Poleg tega je v poletnih mesecih veliko obiskovalcev za konec tedna, predvsem kolesarjev in poho-dnikov,« dodaja Šventova ter opozarja na nočni pohod PD Dobrna na Paški Kozjak, ki bo z Dobrne 16. junija, pohod pripravljajo tudi za vsak praznik dela. Da je obiskovalcem Paškega Kozjaka, ki prihajajo s turistične Dobrne, pot olajšana, je Občina Dobrna (v sodelovanju z zavodom za turizem) pred nekaj tedni poskrbela še za obnovo ter dopolnitev turistične signalizacije z lesenimi tablami. Na Paškem Kozjaku seveda ne uživajo samo takšni obiskovalci, ki bi domačinom povzročali škodo.
BRANE JERANKO Foto: GrupA
Skromen župnik Anton Krnc je za Paški Kozjak posebno zaslužen, zato je prejemnik letošnjega najvišjega občinskega priznanja Dobrne.
V Strmcu nad Dobrno, tik pod enim od vrhov Paškega Kozjaka, na nadmorski višini več kot tisoč metrov. Ob cerkvi sv. Jošta so župnišče ter objekti, ki samevajo: župnijski »marof«, mežnarija ter šola.
Nova, nekaj tednov stara turistična signalizacija na Paškem Kozjaku, za katero je poskrbela turistična Občina Dobrna v sodelovanju z zavodom za turizem.
Jezikoslovje ga je popeljalo po Evropi
Šestindvajsetletni »novorojenček« Iztok Mikulan iz Celja
Vsako leto po novem letu ekipa Novega tednika in Radia Celje obišče celjsko porodnišnico in obdari mamice, ki so rodile zadnji dan starega in prvi dan novega leta. »Naših« prvorojenih v novem letu se je tako nabralo že več kot 40. Radi bi jih našli čim več in poklepetali z njimi ali njihovimi starši o tem, kako se spominjajo akcije in kakšno življenje živijo s svojimi otroki. Nekatere smo že predstavili, ostale vabimo, da nam pišejo ali nas pokličejo!
Iztok Mikulan se je v celjski porodnišnici rodil kot prvi novorojenec leta 1986. Danes je razpet med Celjem in Podčetrtkom, jeseni pa se jima bo pridružil še Amsterdam, kamor odhaja na podiplomski študij jezikoslovja.
»Ob Iztokovem rojstvu nikakor nisem mogla zaspati, ker sem bila tako srečna. Gleda sem ga, kako spi, in se pogovarjala z njim, kljub temu, da me ni razumel,« je pogovor začela mama Vilma. Iztok se je po njenih besedah že kot majhen deček najbolje počutil med knjigami. Imel je tudi dober posluh za petje, saj je že pri šestnajstih mesecih navdušil v vrtcu, ko je čisto sam zapel pesem Barčica po morju plava. »Na žalost smo njegov dar kasneje nekoliko zavozili, saj smo ga prehitro vpisali v glasbeno šolo,« je danes žal mami, ki si je takrat le želela, da bi sin razvijal talent.
Glasbena šola, ne hvala!
Iztok Mikulin je tako kot prvošolec začel igrati flavto in kasneje nadaljeval s harmoniko. »Skrbno smo ga vozili na učne ure,« se spominja mama, ki se ji takrat še sanjalo ni, da se njen osemletni Iztok namesto, da bi vadil, raje sprehaja po Ce-
lju. Ob koncu ure je domače vedno čakal pred glasbeno šolo. Nekoč ga je mama prišla iskat pred koncem vadbe. Zgrozila se je, ko je ugotovila, da ga ni pri pouku. Na srečo se je v tistem trenutku pojavil pred vrati. Iztok je kljub izostankom opravil vse izpite, a glasbeno poglavje v njegovem življenju se je s tem končalo. Če je ljubezen do glasbe iz najzgodnejših let sčasoma pojenjala, je njegova druga ljubezen do slovenščine in knjig postajala vse močnejša ter je vse bolj vplivala na njegovo življenje. Mama se še danes rada spominja, kako mu je kot majhnemu dečku vsak večer prebirala knjige. Navada mu je zlezla pod kožo, saj si je tudi sam kasneje večere krajšal z njimi.
Stara cerkvena slovanščina je zakon
Iztok se je tako po končani Gimnaziji Celje - Center odločil za študij slovenščine v Mariboru. Če sta za večino študentov ena večjih nadlog pri študiju slovenščine stara cerkvena slovanščina in jezikoslovje, je bil za Iztoka to najboljši del študija. »Rad berem, a kljub temu mi je književnost v primerjavi z jezikoslovjem manj zanimiva. Fascinira me, kako se je
lahko na majhnem območju, kot je Slovenija, razvilo 50 različnih narečij. Rusija, ki je ogromna, jih ima dosti manj,« pove Iztok, ki je kot študent vsako leto odpotoval na poletni jezikoslovni tabor, kjer se zberejo ljubitelji jezikoslovja iz vse Evrope. V okviru dodiplomskega študija se je v 4. letniku udeležil tudi študijske izmenjave v Pragi na oddelku za slovenščino. »Češki študentje se za študij slovenščine odločijo v kombinaciji z drugimi jeziki, največkrat s hrvaščino, srbščino in z makedon-ščino. Ni pa njihova prva izbira,« razloži Iztok, ki se je lahko z njimi sporazumeval kar v slovenščini, saj je njihovo znanje še posebno v zadnjih dveh letnikih zadovoljivo. Diplomiral je lani na temo stare cerkvene slovanščine. »Na Iztokovem zagovoru sem bila ponosnej-ša kot kadarkoli prej, saj je dekan, njegov mentor, še posebej izpostavil trud, ker bi si lahko izbral lažjo temo, a je vztrajal pri svoji ljubezni,« pove mama, ki svojega sina podpira pri odločitvi, da podiplomski raziskovalni študij jezikoslovja nadaljuje v Amsterdamu, saj razmere za zaposlitev v Sloveniji niso rožnate.
ŠPELA OŽIR
Foto: GrupA
Iztok Mikulan z mamo Vilmo
ZVESTI NAROČNIKI
Novi tednik je pri hiši, odkar pomni
Obiskali smo zveste naročnike iz občine Rogatec
Na lepo urejeni manjši kmetiji tik pod Donačko goro živi družina Kitak, ki je zvesta naročnica našega časopisa že približno pol stoletja. Pošiljamo ga Stanku, bolj ali manj pridno pa ga prebirata tudi njegova žena Dragica in sin Sandi.
Stanko Kitak z vnukom Aljažem, ki Novega tednika sicer še ne bere, upamo pa, da bo tudi on nekoč naš zvesti naročnik.
Stanko Kitak ponosno pove, da je takrat še Celjski tednik prejemal že njegov oče, ko je bil sam še otrok. »Odkar pomnim, je ta ča-
sopis pri hiši, spomnim se tudi, da je ata vse izvode shranjeval. Cel kup smo jih imeli.« Danes, kot v smehu prizna Stanko, časopisa ne
shranjujejo, se pa z njim grejejo. Kurijo pač na drva in časopisni papir pride še kako prav za podkuriti.
Mali oglasi, gospodarstvo in kuharski recepti
A preden Novi tednik roma v peč, ga seveda preberejo. Enkrat bolj, drugič manj temeljito, odvisno od časa, ki ga je poleti zaradi dela na manjši kmetiji in v okolici hiše zagotovo manj kot pozimi. Stanko v časopisu nikoli ne spregleda malih oglasov, podrobno pa prebere tudi strani o gospodarstvu. Še posebej pozorno je pred leti spremljal zapise o problematiki v Steklarski Novi, kjer je bil, dokler podjetje ni propadlo, tudi sam zaposlen. Stankova žena je tista, ki najpogosteje reši petkovo križanko, a le za dušo in urjenje možganskih celic, v nagradnih igrah družina namreč ne sodeluje. Stanko
še pove, da si je hči, ko je še živela doma, iz časopisa redno izrezovala kuharske recepte, prav gotovo pa bodo izrezali tudi ta prispevek, saj si Stanko nikoli ni mislil, da bo svojo fotografijo kdaj gledal v Novem tedniku.
ANJA DEUČMAN Foto: SHERPA
Ker smo bili v Novem tedniku 2. junija 2012 stari 67 let in smo tako vstopili v 68. leto druženja z bralci, smo se odločili za akcijo Obisk pri zvestih naročnikih. Novi tednik »pokriva« dogajanja v 33 občinah in v sleherni smo med tremi najstarejšimi naročniki izžrebali po enega. Vse do sredine septembra bodo izžrebance obiskovali naši novinarji, jih skromno obdarili ter z njimi poklepetali. Anja Deučman je bila tokrat v Rogatcu.
ZA ZDRAVJE
Vladka Vovk (foto: GrupA)
Opustitev kajenja ni nujno trnova pot
Do cilja lažje s pomočjo strokovnjakov
Ste že večkrat poskusili nehati kaditi, a vam je nekje na pol poti zmanjkalo volje? Ali za to potezo še sploh niste zbrali motivacije in energije? Morda vam lahko pot do cilja olajšajo v celjskem zdravstvenem domu. Skupinskim svetovalnim delavnicam za pomoč pri prenehanju kajenja so letos dodali še individualne delavnice.
Natančnega podatka o tem, kolikšen odstotek ljudi v celjski regiji kadi, ni. Je pa znano, da okoli 85 odstotkov kadilcev prvo cigareto prižge že v najstniških letih. Prav tako statistika kaže na porast števila kadilk v zadnjih letih.
Za vključitev v svetovalno delavnico za pomoč pri prenehanju kajenja - skupinska je sestavljena iz šestih, individualna iz petih srečanj - se najpogosteje odločijo ljudje, stari okoli 30 ali 40 let. »Pri mnogih se takrat pojavijo
prve zdravstvene težave in človek se takrat začne bolj zavedati pomena skrbi za svoje zdravje. Na žalost še vedno veliko kadilcev preneha kaditi šele, ko jih k temu resnično prisili bolezen,« pravi vodja zdravstveno-vzgojnega centra v celjskem zdravstvenem domu mag. zdravstvene nege Vladka Vovk.
Rubriko Za zdravje ureja Anja Deučman. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na e-naslov: anja.deucman@nt-rc.si.
HUJŠA NJE
8 — 12 kg mesečno
Dr. PIRNAT
32/252 32 55,01/519ISSN
u	www.pirnat.si
[k. Pimat d.o.o., Razlagova 29, Maribor
li
Projekt Cisti zobki je vseslovenski projekt in ga imajo tudi v ostalih občinah celjske regije. Mladi Celjani, Dobrčani, Vojničani in Štorovčani z najlepšimi zobmi so se srečali v četrtek v Planetu Tuš. (Foto: GrupA)
Skrbijo za čiste zobe
Učenci razredne stopnje osnovnih šol iz občin Celje, Vojnik, Dobrna in Štore so tudi v letošnjem šolskem letu tekmovali v projektu Čisti zobki. Najbolj vestnim so na prireditvi prejšnji četrtek podelili priznanja in nagrade.
Tekmovanje za čiste zobe je medrazredno tekmovanje. Tri medicinske sestre zobozdravstvene enote Zdravstvenega doma Celje približno desetkrat na leto obiščejo vsak razred, naključno izberejo pet otrok in s testno tabletko, ki obarva obloge, preverijo, kako čisti so njihovi zobje. V vsaki šoli zmaga po en razred, ki ga povabijo na zaključno prireditev. Med 20
zmagovalnimi razredi moramo posebej izpostaviti 5.a-razred Osnovne šole Lava, ki je v svoji šoli zmagal že četrto leto zapored.
Preventivna sestra v programu Karlina Praprotnik pravi, da so otroci dobro osveščeni o pomenu skrbi za zobe, saj je v šoli na to temo veliko aktivnosti. Poudarja pa, da sta pri predšolskih otrocih in učencih v nižjih razredih osnovne šole izjemno pomembna nadzor in spodbuda staršev. Zdravstveni delavci na žalost še vedno opažajo, da je higiena zob predvsem ob ponedeljkih zjutraj in po počitnicah pri nekaterih otrocih precej slabša kot v dneh pouka.
V Zdravstvenem domu Celje v okviru zdravstvene vzgoje odraslih izvajajo osem svetovalnih delavnic. Poleg skupinskih in individualnih delavnic za opuščanje kajenja se posvečajo še zdravi prehrani, dejavnikom tveganja, zdravemu hujšanju, gibanju in ohranjanju zdravja, pripravljajo pa tudi test hoje. Podrobnejše informacije in naročila sprejemajo na tel. št. (03) 543 47 02 ali po elektronski pošti vladka.vovk@ zd-celje.si, lahko pa vas za delavnice naroči tudi osebni zdravnik.
Bistvena je motivacija
In kakšna je najboljša pot, da kadilec cigareto za vedno postavi v kot? »Prva in najpomembnejša je motivacija oziroma resnična želja po prenehanju kajenja, ki jo mora vsak kadilec začutiti sam. Če ga v to nekdo sili, bo cilj težko dosežen,« poudarja Vovkova. Od posameznika je odvisno, ali se bo odločil za takojšnje prenehanje kajenja ali za postopno zmanjševanje, se pa v vsakem primeru slej ko prej pojavijo abstinenčne krize in skušnjave, ki se jim je mogoče upreti. Predvsem je treba zapolniti roki, po kosilu, ko cigareta marsikomu najbolj prija, si je dobro umiti zobe, iz okolice je treba odstraniti vse, kar spominja na kajenje, pri čemer pomagata tudi zadrževanje v naravi in gibanje. Kdor se trudi prenehati kaditi s postopnim zmanjševanjem dnevno pokajenih cigaret, mu Vladka Vovk svetuje, naj naenkrat kupi le eno škatlico cigaret, ki naj jih shrani na čim bolj oddaljenem mestu. Cilj delavnic sicer je, da na tretjem obisku, torej v treh tednih, vsak udeleženec pride do točke, ko kajenje popolnoma opusti.
Obstaja tudi veliko alternativnih načinov zdravljenja zasvojenosti z nikotinom, vprašanje pa je, če pomagajo. »Pri kajenju namreč ne gre le za fizično odvisnost, temveč tudi za psihično in pri tej nam razne žvečilke in obliži verjetno težko pomagajo,« razlaga Vovkova. Na delavnicah alternativne možnosti sicer predstavijo, vsak pa se sam odloči, ali bo poskušal prenehati kaditi tudi z njihovo pomočjo.
Prvič ponavadi ne gre
Povratnikov je veliko, saj pri prvem poskusu uspe prenehati kaditi le redko komu. Ponavadi so potrebni trije ali štirje poskusi, Vovkova pa ob tem pravi, da jim neuspehi ne smejo vzeti volje. Razlaga še, da je zanimanje za obisk delavnic v celjskem zdravstvenem domu precejšnje, a ko je treba priti na delavnico ali pogovor, si marsikdo premisli. Vsem, ki želijo prenehati kaditi, tako na srce polaga, da bo njihova pot manj trnova, če bodo poiskali pomoč strokovnjaka. Obisk delavnic zdravstveno-vzgojnega centra je sicer brezplačen, saj program je financiran iz osnovnega zdravstvenega zavarovanja.
Vedenjski slog in zdravje
2.400 naključnih prebivalcev celjske regije, starih od 25 do 74 let, je bilo izbranih za sodelovanje v nacionalni raziskavi Z zdravjem povezan življenjski slog. Vprašalnike so že prejeli.
Raziskavo v sodelovanju z regijskimi zavodi za zdravstveno varstvo in ljubljansko medicinsko fakulteto izvaja Inštitut za varovanje zdravja RS, ki je podobno raziskavo že opravil v letih 2001, 2004 in 2008. Z raziskavo želijo strokovnjaki dobiti vpogled v življenjski slog Slovencev ter oceniti njihovo zdravje in najpogostejše zdravstvene probleme. Na podlagi rezultatov bodo pripravili preventivne programe za izboljšanje zdravja prebivalcev. Raziskava Zavoda za zdravstveno varstvo Celje iz leta 2008 je na primer pokazala, da na Celjskem med vedenjskimi dejavniki tveganja najbolj izstopajo pomanjkanje telesne aktivnosti, prekomerna telesna teža, premajhno uživanje zelenjave in prevelike količine popitega alkohola.
Pripravljavci raziskave vse, ki so prejeli vprašalnike, prosijo, da jih izpolnijo in jih odpošljejo v priloženi ovojnici, saj bodo le tako rezultati verodostojni in uporabni za pripravo novih zdravstvenih programov. Vprašalnike lahko prejemniki izpolnijo tudi na spletni strani Inštituta za varovanje zdravja RS.
Ste vedeli?
Poljubljanje ima številne zdravilne učinke.
Med poljubljanjem deluje okoli 30 obraznih mišic, ki skrbijo za gladkost in napetost kože in za njeno boljšo pre-krvavljenost. Intenzivno poljubljanje pospeši srčni utrip in tako poveča porabo kalorij, prav tako uravnava krvni tlak, znižuje holesterol in deluje protistresno. Med poljubljanjem pride do izmenjave protiteles, kar pripomore h krepitvi imunskega sistema. Dolgotrajen in strasten poljub naj bi bil tudi učinkovito sredstvo proti kolcanju.
Kako zdrava so vaša pljuča?
Maja se je v Sloveniji začela akcija osveščanja o pljučnih boleznih Moja pljuča - moja moč. V Celju so o pomenu zdravih pljuč spregovorili v soboto.
Akcija je osredotočena predvsem na osveščanje o pravočasnem odkrivanju pljučnih obolenj, kot sta ast-
ma ali pljučni rak. Obiskovalci stojnice v celjskem Citycentru so si lahko na primeru potujočega modela pljuč nazorno ogledali, kako delujejo zdrava in kako bolna pljuča ter koliko več napora je treba vložiti pri vdihu zraka v bolna pljuča. Primerjali so tudi delovanje zdravih in kadilskih pljuč.
Potujoči model pljuč so izdelali v Bolnišnici Golnik, njegov idejni oče pa je doc. dr. Matjaž Fležar. (Foto: GrupA)
S
\^www.kitajskamedicina.si
TRADICIONAL KITAJSKA MEDIC

Maribor, Zelena ulica 17,040 417-463 Celje, Mariborska 122,040 720-189
Ljubljana, Celovška 143,040 837-853 Koper, Vojkovo nabrežje, 040 206-744
Hišni pripor, toda ne kot v ameriških filmih
Brez zapestnice na roki, a s policisti za vratom
Ukrep hišnega pripora bolj kot v slovenski realnosti vidimo v ameriških filmih, kjer tisti, ki jim ga odredijo, po hiši ali v njeni okolici korakajo tudi z varnostno zapestnico. Vendar slednje pri nas še ni. Če je komu odrejen hišni pripor, ga nadzorujejo policisti. Najbolj znan celjski obtoženec, ki je moral biti nekaj časa v hišnem priporu, je Bojan Poplaz, ki naj bi pred leti nastavil bombo v Vegradu.
Ukrep hišnega pripora velja skorajda enako kot pripor, ki ga osumljenci oziroma obtoženci kaznivih dejanj prese-dijo v zaporu. V tem času se mora kazenski postopek zoper njih izpeljati hitreje, torej ima prednost v primerjavi z ostalimi sodnimi postopki. Sodniki se morajo pri odrejanju pripora ravnati po Zakonu o kazenskem postopku, pripor pa mora vedno trajati
najkrajši potreben čas, čeprav ga lahko sproti podaljšujejo.
In kdaj lahko sodišče sploh nekoga pošlje v hišni pripor? Če obstaja nevarnost, da bi se oseba skrila, če ni mogoče ugotoviti njene istovetnosti ali če okoliščine kažejo na nevarnost, da bi pobegnila. To v sodnem žargonu imenujejo begosumnost. S hišnim priporom ali priporom v zaporu sodišče zagotovi, da je obtoženi v času sojenja navzoč na obravnavi, saj odsotnost obtoženca ponavadi postopke le zaplete. Razlog za pripor je tudi strah, da bi neka oseba, ki ji očitajo kaznivo dejanje, ovirala potek kazenskega postopka s tem, da bi vplivala na priče, vendar pravniki opozarjajo, da ni dovolj le »abstraktna nevarnost«, da bi nekdo imel tak vpliv, ampak mora biti »izkazana konkretna verjetnost takšnega ravnanja«, torej ute-
Sodišče lahko hišni pripor ali pripor v zaporu odredi tudi za mladoletnika, vendar le izjemoma.
meljen sum. Če so ga nekomu odredili, da v tem času ne bi mogel vplivati na priče, mu ga odpravijo, ko preiskovalci zberejo potrebne dokaze oziroma priče zaslišijo.
Da ne bo še enkrat
Eden najbolj pomembnih razlogov za pripor oziroma hišni pripor je ponovitvena nevarnost. Tu je pomembno sodelovanje med policijo in sodiščem predvsem pri izmenjavi podatkov, na podlagi katerih sodišče ugotovi, da je nekdo neko kaznivo dejanje že storil, bil morda zanj tudi pravnomočno kaznovan, pri čemer obstaja možnost, da bi ga spet ponovil. Tak je primer, o katerem smo pisali v petek. Povzročitelj prometne tragedije v Medlogu, v kateri je umrla ena oseba, je že večkrat storil cestne prekrške. Da bi preprečili možne ponovitve, so mu odredili hišni pripor. To pomeni, da se od vožnje ali odhoda od doma poslovi za določen čas, saj hišni pripor seveda ne traja večno.
Pripor je skrajni ukrep zoper osumljenca oziroma obtoženca kaznivega dejanja, pravijo na sodišču. So pa znani tudi primeri, ko je nekdo bil spoznan za nedolžnega in mu zaradi pripora, kjer je neupravičeno preživel kar nekaj časa, pripada odškodnina. O tem bo moralo sodišče razpravljati v zadevi celjskega sodnika Milka Škoberneta, ki je bil v priporu (v zaporu) tri tedne neupravičeno, saj je tako odločilo vrhovno sodišče. V tej zadevi se je zapletlo pri odpravi sodnikove imunitete, kjer je o tem odločala državnozborska mandatno-imunitetna komisija, ne pa tudi poslanci.
Najbolj znan primer, ko so se ljudje spraševali, zakaj tožilstvo ni predlagalo pripora oziroma ga sodišče ni odredilo, je primer osumljenih za kazniva dejanja s področja gospodarskega kriminala v Vegradu. Vendar tožilci vztrajajo, da tam za pripor za zapahi oziroma hišni pripor ni nobenega razloga.
Takole je v tujini. Pri nas še ne.
V času trajanja hišnega pripora nad pripornikom bdi policija. »Sklep o odreditvi, podaljšanju ali odpravi hišnega pripora se vselej pošlje tudi policijski postaji, na območju katere se izvaja ukrep,« razloži predsednik Okrožnega sodišča v Celju Miran Jazbinšek. In ta policijska postaja s svojimi obhodi ob nenapovedanem času preverja, ali pripornik
ukrep upošteva. Policisti glede na kaznivo dejanje, ki ga je pripornik storil, izdelajo tudi poseben načrt, kako ga bodo nadzorovali. »Sodišče določi, da se obdolženec ne sme oddaljiti od poslopja, v katerem stalno ali začasno prebiva, oziroma od javne ustanove za zdravljenje ali oskrbo. Obdolžencu, zoper katerega je odrejen hišni pripor, sme sodišče
izjemoma dovoliti, da se za določen čas oddalji iz prostorov, če je to neizogibno potrebno, da si zagotovi najnujnejše življenjske potrebščine ali za opravljanje dela. Tudi o tem obvestimo ustrezno policijsko postajo,« še pojasni Jazbinšek. Če pripornik ta ukrep prekrši, ima sodišče možnost, da ga iz hišnega pripora pošlje za zapahe.	SŠol
Kdo je (ni) kriv za pacientovo smrt?
Enega zdravnika oprostili, drugemu bodo ponovno sodili
Višje sodišče Celje je skoraj leto dni po sodbi na celjskem okrožnem sodišču razsodilo v primeru pritožbe 64-letnega mariborskega specialista radiologa Sama Slokana in 42-letnega celjskega specialista nevrologije Marka Grasselija. Lani sta bila pogojno obsojena na šest mesecev zapora, očitali pa so jima povzročitev smrti iz malomarnosti. Višje sodišče je zdaj Slokana oprostilo, Grasseliju pa bodo morali soditi še enkrat.
Samo Slokan (levo) je oproščen. Marku Grasseliju (levo) bodo sodili znova.
Pred sedmimi leti je namreč zaradi povečanega pritiska možganov na lobanjsko dno umrl njun 36-letni pacient. Vzrok za to naj bi bila cista na možganih, ki naj bi jo Slokan spregledal, Grasse-li pa menda ni odredil vseh potrebnih preiskav, ko je bil 36-letnik v bolnišnični negi. Višje sodišče je Slokana oprostilo, ker je okrožno sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje in krivda mu ni bila dokazana z gotovostjo. »Zaključek okrožnega sodišča, da radiolog ciste ni videl, ni prepričljiv,« so v sodbo zapisali višji sodniki.
So pa okrožnemu sodišču dali napotke za ponovno sojenje v delu, kjer povzročitev smrti iz malomarnosti očitajo Grasseliju. Ta bo moral znova sesti na zatožno klop. V tem postopku bodo morali še enkrat pregledati vse dokaze, bolj natančno in celovito se bo moral okrožni senat ukvarjati še z ravnanjem Grasselija kot dežurnega zdravnika v tem primeru in zaslišati bodo morali še enkrat medicinske sestre, ki so bile v stiku z Grasselijem v dežurni ambulanti in mu sporočale pacientovo stanje z oddelka. Kdaj se bo ponovno sojenje začelo, je še preuranjeno ugibati.
SŠol
Foto: SHERPA (arhiv NT)
Pozor pred tatovi na počivališčih!
Na Celjskem se je v zadnjih tednih povečalo število drznih tatvin na avtocestnih počivališčih. Tarče tatov so predvsem tuji vozniki, ki po daljši vožnji v avtomobilih počivajo. Največ tatvin se zgodi v jutranjih urah, storilce pa redkokdaj izsledijo.
Medtem ko so bili pred dnevi trije takšni primeri, se je podoben zgodil spet na počivališču Lopata, kjer do teh tatvin prihaja največkrat. Konec tedna je neznanec v zgodnjih jutranjih urah s trkanjem po steklu prebudil in iz avtomobila zvabil državljana Romunije, ki sta počivala. Ko sta voznik in sopotnica izstopila iz avtomobila in odšla pogledat, kaj jima neznanec kaže, je drugi moški iz odprtega vozila ukradel torbico z denarjem, zlatnino in dokumenti. Romuna sta oškodovana za več kot pet tisoč evrov.
Zapeljala s ceste
V Velenju se je v nedeljo zvečer v prometni nesreči huje poškodovala ena oseba. 73-letna voznica avtomobila je vozila po regionalni cesti iz smeri Velenja proti Škalam. Na ravnem odseku ceste je iz neznanega razloga zapeljala na nasprotni vozni pas, nato pa na kolesarsko stezo in preko nje na travnato površino, kjer je po nekaj metrih vožnje čelno trčila v drevo. Žensko so zaradi hudih poškodb odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico.
18
DO POLNEGA VOZIČKA BREZ MOŠNJIČKA
NOVI TEDNIK
h	■ B ■	V	V	■■■
»Zvozili« se eno uspesno akcijo
Akcija Do polnega vozička brez mošnjička, pri kateri naša medijska hiša sodeluje s podjetjem Tuš, se je preteklo sredo odpravila na zaslužene počitnice. Od marca do 6. junija, ko smo tekli zadnjič, smo prejeli več kot 7.200 kuponov ter hladilnike napolnili kar 12 družinam. Tekmovalce in tekmovalke smo ujeli na raznolikih mestih. Na predavanjih, v službi, na njivi, ko so osipavali krompir, med zaključnimi bilancami, ko je štela vsaka minuta. Nekaj smo jih presenetili, nekateri pa so na naš klic dobesedno čakali. Kot na primer Dragica Kolarič: »Sem ravno možu rekla, da ne grem od doma, ker bo zdajle mošnjiček ...«
Nič kaj veliko nismo klepetali, kar hitro smo se odpravili na delo in »naložili en voz«, kot se je simpatično izrazila še ena v vrsti naših nakupovalk Anica Koritnik. Nakupovalni slogi so se razlikovali, a vsi so imeli rdečo nit - meso in suhomesnate dobrote. Ti niso manjkali v prav nobenem vozičku.
Zadnji tek z dobrim namenom
V sredo, 6. junija, smo tekli zadnjič. Tudi v tej sezoni smo zadnji nakup namenili družini, ki našo pomoč še kako potrebuje. Pomagali smo mladi družini iz Petrovč, ki jih pesti huda finančna stiska. Marjetka Planinšek in Mitja Senožetnik ter njun štiriletni sinček Matic niso običajna družina. Življenje jih nenehno postavlja na preizkušnjo. Zdravstvenim težavam, ki jih pestijo, ni videti konca. Mar-jetka je skoraj povsem slepa, brez očal vidi samo obrise. Muči jo revmatoidni artritis,
Ob koncu ena gasilska z obdarovano družinico v ospredju. Mitja, Matic in Marjetka, na desni babica Nina Senožetnik. Zadaj levo predstavniki podjetja Tuš: Matija Vedenik, Anja Marjetič in Laura Gričar. Zadaj desno: tehnika Aljoša Bončina in Branko Ogrizek, Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Nina Pader iz marketinga naše hiše ter vmes Tuševa Simona.
epileptični napadi, za njo je možganska kap, rak na materničnem vratu. Mitja je pri 17 letih izgubil obe nogi. Povozil ga je vlak. Matic zaostaja v rasti. Živijo od skromne socialne podpore, ki nikakor ne zadošča. Marjetka in Mitja si močno želita delati, a dela zaradi svoje invalidnosti nikakor ne dobita. Živijo v dotrajani
hiši brez ometa, brez ogrevanja, okna so slaba, zadnja, še posebej huda zima je zanje pomenila veliko preizkušnjo. Za nameček je nekaj mesecev nazaj v hiši zaradi dotrajane električne napeljave prišlo do samovžiga. Vsaj za nekaj tednov smo družini želeli prihraniti skrb o tem, kaj dati v lonec. Marjetko smo poprosili
za nakupovalni seznam živil, ki jih njena družina potrebuje. Kot njihovo življenje, je bil tudi nakupovalni listek sramežljivo skromen. A mi smo ga izdatno dopolnili in v celoti tudi realizirali.
Vsaj za nekaj tednov smo družini želeli prihraniti skrb, kaj dati v lonec. In tako smo nakupovali. Sistematično in
organizirano. V štirih minutah smo napolnili kar dva nakupovalna vozička. Na vprašanje, ali sta z nakupom zadovoljna, sta Marjetka in Mitja dejala: »Brez besed.« Njuno redkobesednost je pospremilo še nekaj solzic sreče. Blagajniški izpisek je po dolžini skoraj prekašal malega Matica in končna številka je bila res lepa. Za
družino iz Petrovč smo nakupili za 363 evrov živil, za naš nakup pa upamo, da bo prvi v nizu številnih sončnih žarkov, ki bodo posijali na mlado družinico. Naj se tudi zanje začne novo življenje. To si zagotovo zaslužijo.
NP
Foto: TimE
Najnižji znesek v letošnji sezoni akcije je znašal 84 evrov, najvišjega je »postavila« Silverija iz Rimskih Toplic. Svojo shrambo je brezplačno napolnila za dobre 204 evre. Povprečen nakup je znašal 124 evrov. V letošnji sezoni smo z 12 nakupi hladilnike napolnili z živili, vrednimi kar 1864,74 evra.
Matija Vedenik, vodja oglaševanja v Tušu, izroča posebno darilo malemu Maticu, ki so se mu zelo zasvetile oči, ko je med nakupovanjem v voziček romala koruza. To ima namreč še posebej rad.
Pravimo ji Tuševa Simona, a v resnici je njeno ime Simona Planko. Brez njene pomoči ne bi bili pri brezplačnih nakupih pol tako uspešni. Naš tehnik Branko Ogrizek je za potrebe zadnjega teka med policami od tehnikov prestopil k »šoferjem«. Usmerjanje nakupovalnega vozička je opravil z odliko.
Z akcijo so bili zadovoljni tudi v podjetju Tuš. Anja Marjetič, predstavnica za odnose z javnostmi: »Veseli nas, da smo v vseh teh letih zabeležil takšen odziv vaših bralcev in poslušalcev, veseli nas, da se akcija vsako leto nadaljuje in da jo sleherno leto zaključimo z dobrodelno noto. Junij je tudi sicer naš mesec in mesec dobrodelnosti, saj bomo med drugim tudi letos na letovanje na Debeli rtič peljali 500 otrok.«
Z leve: ravnateljica šole za storitvene dejavnosti Mateja Klemenčič, predsednik svetovne barmanske organizacije IBA Derrick Lee, strokovna učiteljica praktičnega pouka in mentorica Simona Pompe, dijaki Natalija Maze, Tina Pompe, Špela Drev in Anže Šmid
Tekmovanje v mešanju barskih
■ ■ v
pijač
V torek, 15. maja, sta bili na Bledu državno ekipno tekmovanje dijakov SŠGT v mešanju barskih pijač in 34. mednarodno tekmovanje barmanov državnega tekmovanja. Organiziralo ju je Društvo barma-nov Slovenije, ki pod vodstvom predsednika Aleša Ogrina vsako leto izvrstno izpelje obe tekmovanji, tako dijakov kot najboljših evropskih barmanov.
Pod vodstvom mentorice Simone Pompe so se ga udeležili štirje dijaki Šole za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje, ki so preizkusili svoje spretnosti in znanje v kategorijah A, B in C. Dijakinji Špela Drev in Natalija Maze sta tekmovali v kategoriji A in B v pripravi koktajla za tri osebe po izžrebani recepturi. Dijaka Tina Pompe in Anže Šmid pa sta svoje spretnosti preizkusila v skupini C. Po svoji zamisli sta namešala pijačo fancy long drink za štiri osebe, ki sta jo poimenovala storilkov biser. V vseh disciplinah so dijaki pokazali veliko strokovnega znanja, spretnosti in tekmovalnega duha v pripravi različnih mešanih pijač. Natalija Maze je v kategoriji B dosegla 3. mesto in prejela bronasti pokal.
Dijaki že kujejo načrte za tekmovanje prihodnje leto. Porajalo se je veliko novih idej in izzivov, ki jih bodo poskušali s pomočjo mentorice udejanjiti na tekmovanju v novem šolskem letu. Dobrodošli pa bodo tudi nasveti Velenjčanov Anice Oblak in Mitje Acmana, dveh svetovno znanih strokovnjakov v mešanju pijač.	SP
Za aktivno preživljanje prostega časa
»AŠ - šolsko športno društvo 4. julij« je bilo tudi v tem šolskem letu zelo aktivno. V oktobru smo organizirali mednarodni strokovni posvet Civilna družba in šolski sistem, ki so se ga udeležili predstavniki iz Bosne in Hercegovine, Srbije, Nemčije, Poljske, Hrvaške in Slovenije.
Najbolj dejavni smo bili na področju športa. V projekta Hura, prosti čas in Šport med odmorom in po pouku je bilo vključenih veliko dijakov. Projekta delno financirata Zavod za šport Planica in Mestna občina Celje. Tudi ostale aktivnosti društva (rekreacija, pohodi ...) v vseh starostnih skupinah še vedno potekajo.
Najbolj atraktiven del delovanja našega društva predstavlja jadranje. Jadralci smo bili pod jadri že v februarju. Izvedli smo tudi projekt Poletje na morju - jadranje za otroke.
V	okviru projekta Poletje v Celju smo v času poletnih počitnic v sodelovanju z ZšOmS organizirali športne in ustvarjalne aktivnosti za osnovnošolsko mladino.
Projekt Šport po pouku smo zaključili s tradicionalnima tekmama profesorjev in dijakov v telovadnici Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko Celje. Dijaki so se s profesorji pomerili pod koši in preko odbojkarske mreže.
V	avgustu pa bomo ponovno pripravili športne in ustvarjalne delavnice za celjske osnovnošolce. V sodelovanju z Zvezo za šport otrok in mladine Slovenije bomo izvajali evropski projekt Poletje v Celju - aktivni z nami.
IGOR LUPŠE
Rekordni jurček
Takole velikega in 520 g težkega jurčka je našla družina Kajtna Poženel na popoldanskem nabiranju gob. Res je bil samo eden, je pa zadoščal za kosilo za vse. Našel ga je ati Gorazd v spremstvu žene Silve, Ajde, Zale in Gašperja iz Slivnega pri Laškem.
SKP
APZ Celje že 31. navdušil občinstvo
Akademski pevski zbor Celje pod vodstvom Sonje Čendak Pavlič je v Celjskem domu maja pripravil že 31. letni koncert.
Tudi tokrat je 40-članski zbor na klavirju spremljal Dejan Jakšič, nekaj pesmi pa so odpeli ob spremljavi Mladinskega godalnega orkestra Glasbene šole Celje, ki ga vodi Matjaž Brežnik. Koncert je navdušil številne poslušalke in poslušalce. Zborovodkinja Sonja Čendak Pavlič je tokrat izbrala izjemno zahteven program zborovskih skladb različnih domačih in tujih skladateljev iz različnih obdobij.
APZ Celje z letnim koncertom še ni končal pevske sezone. 2. junija so nastopili na otvoritvi Poletja v Celju, kjer so se predstavili z Borodinovimi Polovskimi plesi ob spremljavi Mladinskega simfoničnega orkestra Glasbene šole Celje, ki ga vodi Matjaž Brežnik. Že prve dni septembra se bo zbor odpravil na gostovanje v Francijo. Tam se bo udeležil mednarodnega srečanja pevskih zborov jadran-sko-alpske regije Caelicantus. APZ Celje bo na srečanju zastopal Slovenijo.
NG
Kughn ti.a.n a:3«.i B.& r
vedeževanje, astrologija, feng shui
ygfrîi&jfolha
mm*
.svlrologinja
ft DACA
TO-•■■Tfledflij.l
eT>tr£0pgijD
veđeževalka JASNA
-iüf en
c, igariSkf kïftt
w	astrolog DANIEL dUrologija torig shu«	
	k «vgjd&zevalka LEA ang«lîkij k;h> ciganske kaiti- |	
JfM*i	VL"d«ifV .ilk j	
	KARIN A	HI
	ciganske karEe	
vedežcva'lka
EMA
larw ciganko karte
vedeževalka ANA
vedeževalka
ULA
ciganske ka« ti1 vi linski ktju£i
Pokličite nas ceneje!
Srečanje z Goranom Vojnovićem
Ob letošnjih 17. slovenskih dnevih knjige smo v Poslov-no-komercialni šoli Celje gostili pisatelja, režiserja, poeta in publicista Gorana Vojnovića. Roman Čefurji, raus! je bil osrednja tema prireditve.
Dijaki Edis Hadžić, Suzana Marki in Liridon Fazliu so pod mentorstvom Aleksandre Adam Knez pričarali dramske utrinke iz istoimenskega romana. Nad nastopom dijakov je bil naš gost izjemno navdušen, povabil jih je celo k sodelovanju za vlogo statistov v filmu Čefurji, raus!.
V	intervjuju, ki ga je vodila Kaja Krofl, nam je Goran Voj-novič pripovedoval o zgodbah iz Fužin, kjer je tudi sam odraščal, o postavitvi romana na filmsko platno, o nagradi Kresnik in o romanu Jugoslavija, moja dežela. Z našim dijakom Tomažem Drolcem se je pomeril v metanju trojk, saj je nekoč raje treniral košarko, kot da bi gojil nacionalni šport Fužincev, to je posedanje pred blokom. V glasbeni izvedbi Aleksandra Markuljevića smo pripravili gostu presenečenje z odpeto sevdalinko, saj je zvest poslušalec te zvrsti.
V	šoli želimo s podobnimi dogodki dijakom na bolj neposreden način približati svet knjig in spodbuditi branje. Literarno srečanje z gostom smo izpeljali v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev.
SR
20
0TR05KI ČA50PI5
Nove nagrade iz tujine
NOVI TEDNIK
Učenci Glasbene šole Celje in glasbeniki, dijaki umetniške gimnazije, so tokrat domov prinesli nagrade s tekmovanja v Veroni in Ba-njaluki, eno pa so osvojili na domačih tleh v Beltincih.
V Veroni je bilo tekmovanje Antonia Salieria, tekmovali so v različnih starostnih kategorijah harfe in godal. Harfistka Dominika Kastelic je v kategoriji harfa B prejela 1. nagrado, Lara Pelikan v kategoriji harfa D 3. nagrado, obe sta tekmovali pod mentorstvom Erike Gričar. Ana Viher, violina A, je osvojila 1. nagrado, Katarina Viher, violina B, prav tako 1. nagrado, Urban Jerman, violina E, pa 2. nagrado (mentorica Alenka Firšt). Na klavirju jih je spremljala Marjanca Ocvirk. Pod mentorstvom mag. Kri-
stiana Kolmana je v kategoriji viola E ob spremljavi korepe-titorja Benjamina Govžeta, spec., prejela 1. nagrado Hana Lavrinc. Alma Pleteršek Fajfer je v kategoriji violončelo B pod mentorstvom Aleksandra Kuzmanovskega prejela 1. nagrado, na klavirju jo je spremljala Simona Guzej.
Alma Gunzek je v kategoriji violina E ob spremljavi kore-petitorke Veronike Hauptman, spec., in pod mentorstvom Petre Arlati Kovačič prejela 3. nagrado.
V Banjaluki je Nataša Hu-dej tekmovala na Banjaluškem bienalu in pod mentorstvom Jelene Dukić Segečić na klavirju prejela 2. nagrado. Harmonikar Žan Stres je na 6. mednarodnem tekmovanju v Beltincih pod mentorstvom Tomaža Marčiča osvojil 2. nagrado.
ML
Pisani balon spet zbral otroke
Društvo Šmocl je v začetku junija pripravilo drugi Pisani balon, potem ko je lani obudilo tradicijo izpred let, ko je otroško prireditev gostil grad Tabor. Vrhunec je bilo dogajanje v Osnovni šoli Primoža Trubarja Laško.
Čeprav dež na koncu ni močil Laškega, so se organizatorji zaradi slabe vremenske napovedi odločili in celotno sobotno dogajanje prestavili pod streho. Kljub temu se je zbralo precej malih nadebudnežev, ki so navdušeno spremljali animatorje, tolkalce, žonglerje, akrobate in tudi lutkovne predstave. Četudi pod streho in ne pod svobodnim soncem, je prireditev spet uspela, otroci in mladi pa že čakajo Pisani balon 2013.
ŠK, foto: Šmocl
Španci na obisku v Celju
S šolskim letom 2011/12 je bila III. OŠ Celje ponovno povabljena k sodelovanju v mednarodnem Comenius projektu z naslovom Euro School Links, ki je okoljevarstveno naravnan. Vključuje devet šol iz osmih držav (Slovenija, Portugalska, Španija, Velika Britanija (Wales), Italija, Grčija, Poljska in Češka) s še tremi »tihimi« partnericami iz Turčije, Litve in s Hrvaške, ki pa žal niso bile odobrene v procesu izbire uradnih partneric projekta.
V letošnjem letu III. OŠ Celje sodeluje s špansko šolo iz kraja Santiago de Compostela. V februarju se je tam mudilo šest učencev z dvema spremljevalcema, v tednu med 20. in 25. aprilom pa smo vlogo gostiteljev prevzeli mi.
Ivan Janez Domitrovič, ravnatelj III. OŠ Celje, je s koordinatorjema projekta, Aleksan-
drom Verhovškom in Metko Vajdič, ter z vsemi drugimi sodelujočimi učitelji in starši pripravil srečanje, ki ga Španci ne bodo zlepa pozabili. Glede na razmeroma kratek čas obiska smo se v šoli potrudili, da so naši gostje spoznali raznovrstnost našega dela in različnih aktivnosti, ki jih organiziramo poleg rednega pouka. Tako so lahko na aktivno sodelovali pri pripravi projekta Evropska vas ter v delavnicah, ki smo jih organizirali v okviru Ekodneva, ko smo ves dan posvetili izdelovanju izdelkov iz odpadnega materiala ter skrbi za okolje. Obisk je vključeval tudi različna krajša potovanja.
Po odzivu sodeč, smo svojo nalogo gostiteljev opravili več kot uspešno, saj naj bi se sodelovanje med šolama nadaljevalo tudi po koncu projekta.	AV
OBIŠČITE PRAVLJIČNO VASICO ZELEN'DOL
OB OBALI ŠMARTINSKEGA JEZERA Pestri programi za vse generacije.
2012
Poletje v CELJU, knežje mestu
Več informacij o dogajanju: v TI Celje; www.smartinsko-jezero.com. Zelen'dol najdete tudi na Facebooku ali na www.eventkoca.si
ZAVOD CELEIA CE1JE
i svet otrok
Tema letošnje 44. razstave Likovni svet otrok v Šoštanju je bila In svet bo lepši.
Na natečaju je sodelovalo 73 šol, vrtcev in drugih ustanov. Žirija je izbrala 448 likovnih izdelkov iz 53 ustanov, razstavo pa sta postavili likovni pedagoginji v OŠ Šoštanj Alenka Venišnik in Mija Žagar.
Za kolekcijo likovnih izdelkov so nagrade prejeli naslednji likovni pedagogi/ pedagoginje: Anton Buzeti, OŠ Bakovci, Murska Sobota,
Robert Klančnik, OŠ Miha Pintar Toledo, Velenje in Center za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje, Mija Žagar, OŠ Šoštanj in podružnica Ravne, Marjan Šadl, OŠ Veržej, Neli Šuler, OŠ Žalec, Alenka Venišnik, OŠ Šoštanj in podružnica Topolšica.
Kulturni program so pripravili angleška dramska skupina, mladinski pevski zbor in skupina ansambel-ska igra. Razstavo je uradno odprla Marjetka Loborec Škerl z ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo
in šport. Zgoščenko lepote si lahko ogledate na OŠ Šoštanj do marca 2013.
JOŽICA ANDREJC
NOVI TEDNIK
STIRINOZCI / INFORMACIJE
21
ISCEMO TOPEL DOM
Prijazni štirinožci čakajo nove lastnike v zavetišču Zonzani.
Uradne ure zavetišča Zonzani: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure; ogledi psov: od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure. Telefon: 03/749-06-00; internetni naslov www.zonzani.si
3-mesečna Mara je mešanka, našli pa so ji v občini Celje.
Mešanec Muri je star okrog 3 mesece in je bil najden v občini Velenje.
Obi je mešanec, star je približno eno leto in je bil najden v občini Šmartno ob Paki.
DELOVNI ČAS
pon.-pet.7.-19. ure sob. 7.-12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstva 24 ur
tel. 03/7493210 gsm 041 -618-772

veterinarskabolnicašentjur
www.vb-sentjur.si
VODNIK
TOREK, 12. 6.
19.00 Splošna knjižnica Slov. Konjice Zdrav način prehranjevanja
predava dr. Janja Klinčar
19.30 SLG Celje_
M. McDonagh: Obdlanjenje v Spokanu
abonma po posebnem razporedu in izven
19.30 Narodni dom Celje
MePZ Pevskega društva upokojencev Celje
redni letni koncert
SREDA, 13. 6.
9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje
Živeti v Celju
demonstracija obrtnice modistinje Marte Žohar
18.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Med šolskimi in poslanskimi klopmi
predstavitev knjige - dnevnika Jožeta Zupančiča
19.00 Zgodovinski arhiv Celje Celjski olimpijci 1936-1988
odprtje razstave
19.30 SLG Celje_
M. McDonagh: Obdlanjenje v Spokanu
abonma po posebnem razporedu in izven
ČETRTEK, 14. 6.
17.00 Ribnik Vrbje_
Jezdenje ponijev
17.00 Dom starejših Šentjur So demence dedne?
predavanje prof. dr. Zvezdana Pirtoška
19.00 Savinova hiša Žalec Predstavitev 14. književne revije Vpogled
19.00 Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin
19.30 Glasbena šola Velenje
Sara Beroša, saksofon in Ana Horvat, klarinet
diplomski koncert
21.00 Branibor club
Sedem žarkov življenja
predavali bosta Nina Pirc in Tina Lisec
Live band GŠ Gvido iz Celja
nastop sekcije solo pevk in pevcev
21.00 Grad Tabor Laško
Ožinger - Krhlanko Quintet
predstavitev diplomskega programa ob zaključku njunega študija na džez oddelku konservatorija v Celovcu
KINO
Spored 12. in 13. 6. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Zrcalce, zrcalce - družinska
komična drama, sinh.
16.40
Ulični ples 2 - plesno-glasbeni
film, 3D
16.45
Kaj pričakovati, ko pričakuješ?
- romantična komedija
19.00, 21.15
Diktator - komedija
16.30, 21.00, (torek 18.30,
20.30)
Možje v črnem 3 - akcijska znanstvenofantastična komedija, 3D 18.45, 21.05
Možje v črnem 3 - akcijska znanstveno-fantastična komedija
17.40, 20.20
Sneguljčica in lovec - akcijska pustolovščina 15.30, 18.10, 20.50 Pupijeva dogodivščina - animirana družinska pustolovščina 16.10, 18.25
Prometej - akcijska znanstvenofantastična grozljivka, 3D 15.20, 18.00, 20.40 Prometej - akcijsko znanstvenofantastična grozljivka 16.00, 18.40, 21.20 Petletna zaroka - romantična komedija (sreda 19.00)
Setveni koledar
12 TO
13 SR'
14 CE
15 PE
16 SO
17 NE
18 PO
plod do. 7. ure, od 8. ure list korenina do 17. ure, od 18. ure list list do 16. ure, od 17. ure plod plod
plod do 17. ure, od 18. ure korenina korenina od 12. do 14. ure korenina
Dino je star približno 4 mesece in je bil nekoč doma na območju Rogaške Slatine.
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2012, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43.
LEGENDA: * in ** trigon, *** opozicija
Vpliv razmerij med planeti je lahko pozitiven ali negativen. Pozitivno učinkujejo opozicije in trigoni planetov, negativno pa mrki in konjunkcije.
TOREK, 12. 6.
18.00 Mestna plaža Spoznavanja zahodnoafriških tolkal in ritmov
medgeneracijske glasbene delavnice vodi Nino Šloser SREDA, 13. 6. 18.00 Mestna plaža Ustvarjamo in se igramo turnir 4 v vrsto, delavnice, risanje na steklo, ura pravljic ... 21.00 Celjski mladinski center Otvoritev Etno urban festivala in Instalation performans: Anr_t_galerija ČETRTEK, 14. 6. 18.00 SLG Celje Maček Muri
predstava za otroke 19.00 Mestna plaža Evergreen party glasba vaše in naše mladosti 19.30 Špitalska kapelica Aljaž Cvirn
recital kitarista - od renesanse do sodobnosti
Vsaka sreda v mesecu!
Ugodnejše plačevanje položnic v Banki Celje
Vsako sredo v poslovalnicah Banke Celje razvajamo upokojence. Vsi, ki na račun pri Banki Celje prejemate pokojnino, boste lahko ob sredah na bančnem okencu plačevali svoje obveznosti z nižjim nadomestilom. Poleg tega vam bodo naši svetovalci podrobno predstavili posebne ponudbe za upokojence, vam pomagali pri vseh vaših željah in svetovali najboljše rešitve za vaše potrebe. Ponudba velja od 20.6.2012 dalje.
Več informacij o ponudbi dobite v naših poslovalnicah ali na spletnem naslovu www.banka-celje.si.
I) banka celje
www.banka-celje.si
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
■	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
■	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:
http://www.ess.gov.si;
■	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
ue celje
MONTER ELEMENTOV
MONTER STAVBNEGA POHIŠTVA - M/Ž; MONTAŽA STAVBNEGA POHIŠTVA (OKNA, VRATA, ...), DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 13.6.2012; MEGA - MON\MONTAŽE IN PREVOZI, D.O.O., VRTNA ULICA 17, 3220 ŠTORE VOZNIK
VOZNIK DOSTAVNEGA VOZILA ŽIVIL - M/Ž; PREVZEM IN DOSTAVA BLAGA/ŽIVIL PO NAROČILU OD ZNANIH KUPCEV IN DOBAVITELJEV, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 13.6.2012; LEDAS PODJETJE ZA PREDELAVO IN PRODAJO MESNIH IZDELKOV, D.O.O., CELJE, LAVA 7 F, 3000 CELJE ZIDAR
ZIDAR - M/Ž; SPLOŠNA GRADBENA DELA, NEDOLOČEN ČAS, 14.6.2012; AGRAM GRADBENIŠTVO ZVONE MARIĆ S.P., MILČINSKEGA ULICA 13, 3000 CELJE SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
ZAVAROVALNI ZASTOPNIK NA TERENU - M/Ž; SVETOVANJE STRANKAM, PRIDOBIVANJE TERMINOV, PRIPRAVA PONUDB, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 20.6.2012; GRAWE ZAVAROVALNICA D.D. MARIBOR POSLOVNA ENOTA LJUBLJANA, KOMENSKEGA ULICA 4, 1000 LJUBLJANA
VOZNIK TAXIJA - M/Ž; VOZI TAXI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 23.6.2012; DUHOVNI CENTER HANA, CENTER ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE IN POZITIVNO RAZMIŠLJANJE, D.O.O., PETELINŠKOVA ULICA 9, 3212 VOJNIK PRODAJALEC
PRODAJALEC - PC DROLC CELJE - M/Ž; PRODAJA GOSPODINJSKIH APARATOV, POHIŠTVA IN DELO NA BLAGAJNI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 16.6.2012; TRIPEX, TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO D.O.O., BEŽIGRAJSKA CESTA 7, 3000 CELJE STROJNI TEHNIK
OPERATER NA CNC REZKALNEM STROJU - M/Ž; PROGRAMIRANJE, UPRAVLJANJE IN NADZOROVANJE CNC REZKALNEGA STROJA ZA ODREZAVANJE KOVIN, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 12.6.2012; PENCA, OROD-JARSTVO-PLAST1KA, D.O.O., KIDRIČEVA ULICA 13, 3000 CELJE KOMERCIALIST
SAMOSTOJNI KOMERCIALIST V AVSTRIJI - M/Ž; ODGOVORNI BOSTE ZA: SAMOSTOJNO TRŽENJE (ISKANJE
NOVIH PRODAJNIH MOŽNOSTI) IN PROMOCIJO IZDELKOV V LASTNI DRŽAVI, ZBIRANJE, PRIDOBIVANJE IN SPREMLJANJE PODATKOV O TRŽNIH RAZMERAH, VZDRŽEVANJE POSLOVNIH VEZI Z OBSTOJEČIMI KUPCI, ORGANIZACIJA, KOORDINACIJA LASTNEGA DELA, SVETOVANJE STRANKAM PRIPRAVA PONUDB IN POGODB. DOLOČEN ČAS, 1.7.2012; ŠUMER PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRGOVINO IN STORITVE D.O.O., CESTA V CELJE 2, 3202 LJUBEČNA
SAMOSTOJNI KOMERCIALIST V ITALIJI, DRŽAVLJAN ITALIJE - M/Ž; ODGOVORNI BOSTE ZA: SAMOSTOJNO TRŽENJE (ISKANJE NOVIH PRODAJNIH MOŽNOSTI) IN PROMOCIJO IZDELKOV V LASTNI DRŽAVI, ZBIRANJE, PRIDOBIVANJE IN SPREMLJANJE PODATKOV O TRŽNIH RAZMERAH, VZDRŽEVANJE POSLOVNIH VEZI Z OBSTOJEČIMI KUPCI, ORGANIZACIJA, KOORDINACIJA LASTNEGA DELA, SVETOVANJE STRANKAM, PRIPRAVA PONUDB IN POGODB. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 16.7.2012; ŠUMER PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRGOVINO IN STORITVE D.O.O., CESTA V CELJE 2, 3202 LJUBEČNA
SAMOSTOJNI KOMERCIALIST V ITALIJI, DRŽAVLJAN ITALIJE - M/Ž; ODGOVORNI BOSTE ZA: SAMOSTOJNO TRŽENJE (ISKANJE NOVIH PRODAJNIH MOŽNOSTI) IN PROMOCIJO IZDELKOV V LASTNI DRŽAVI, ZBIRANJE, PRIDOBIVANJE IN SPREMLJANJE PODATKOV O TRŽNIH RAZMERAH, VZDRŽEVANJE POSLOVNIH VEZI Z OBSTOJEČIMI KUPCI, ORGANIZACIJA, KOORDINACIJA LASTNEGA DELA, SVETOVANJE STRANKAM, PRIPRAVA PONUDB IN POGODB. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 1.7.2012; ŠUMER PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRGOVINO IN STORITVE D.O.O., CESTA V CELJE 2, 3202 LJUBEČNA
SAMOSTOJNI KOMERCIALIST V BELGIJI, DRŽAVLJAN BELGIJE - M/Ž; ODGOVORNI BOSTE ZA: SAMOSTOJNO TRŽENJE (ISKANJE NOVIH PRODAJNIH MOŽNOSTI) IN PROMOCIJO IZDELKOV V LASTNI DRŽAVI, ZBIRANJE, PRIDOBIVANJE IN SPREMLJANJE PODATKOV O TRŽNIH RAZMERAH, VZDRŽEVANJE POSLOVNIH VEZI Z OBSTOJEČIMI KUPCI, ORGANIZACIJA, KOORDINACIJA LASTNEGA DELA, SVETOVANJE STRANKAM, PRIPRAVA PONUDB IN POGODB. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 1.7.2012; ŠUMER PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRGOVINO IN STORITVE D.O.O., CESTA V CELJE 2, 3202 LJUBEČNA
SAMOSTOJNI KOMERCIALIST NA CIPRU, DRŽAVLJAN CIPRA - M/Ž; ODGOVORNI BOSTE ZA: SAMOSTOJNO TRŽENJE (ISKANJE NOVIH PRODAJNIH MOŽNOSTI) IN PROMOCIJO IZDELKOV V LASTNI DRŽAVI, ZBIRANJE, PRIDOBIVANJE IN SPREMLJANJE PODATKOV O TRŽNIH RAZMERAH, VZDRŽEVANJE POSLOVNIH VEZI Z OBSTOJEČIMI KUPCI, ORGANIZACIJA, KOORDINACIJA LASTNEGA DELA, SVETOVANJE STRANKAM, PRIPRAVA PONUDB IN POGODB, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 1.7.2012; ŠUMER PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRGOVINO IN STORITVE D.O.O., CESTA V CELJE 2, 3202 LJUBEČNA
SAMOSTOJNI KOMERCIALIST V FRANCIJI, DRŽAVLJAN FRANCIJE - M/Ž; ODGOVORNI BOSTE ZA: SAMOSTOJNO TRŽENJE (ISKANJE NOVIH PRODAJNIH MOŽNOSTI) IN PROMOCIJO IZDELKOV V LASTNI DRŽAVI, ZBIRANJE, PRIDOBIVANJE IN SPREMLJANJE PODATKOV O TRŽNIH RAZMERAH, VZDRŽEVANJE POSLOVNIH VEZI Z OBSTOJEČIMI KUPCI, ORGANIZACIJA, KOORDINACIJA LASTNEGA DELA, SVETOVANJE STRANKAM, PRIPRAVA PONUDB IN POGODB. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 1.7.2012; ŠUMER PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRGOVINO IN STORITVE D.O.O., CESTA V CELJE 2, 3202 LJUBEČNA
SAMOSTOJNI KOMERCIALIST NA NIZOZEMSKEM, DRŽAVLJAN NIZOZEMSKE - M/Ž; ODGOVORNI BOSTE ZA: SAMOSTOJNO TRŽENJE (ISKANJE NOVIH PRODAJNIH MOŽNOSTI) IN PROMOCIJO IZDELKOV V LASTNI DRŽAVI, ZBIRANJE, PRIDOBIVANJE IN SPREMLJANJE PODATKOV O TRŽNIH RAZMERAH, VZDRŽEVANJE POSLOVNIH VEZI Z OBSTOJEČIMI KUPCI, ORGANIZACIJA, KOORDINACIJA LASTNEGA DELA, SVETOVANJE STRANKAM, PRIPRAVA PONUDB IN POGODB. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 1.7.2012; ŠUMER PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRGOVINO IN STORITVE D.O.O., CESTA V CELJE 2, 3202 LJUBEČNA
SAMOSTOJNI KOMERCIALIST NA NORVEŠKEM, DRŽAVLJAN NORVEŠKE - M/Ž; ODGOVORNI BOSTE ZA: SAMOSTOJNO TRŽENJE (ISKANJE NOVIH PRODAJNIH MOŽNOSTI) IN PROMOCIJO IZDELKOV V LASTNI DRŽAVI, ZBIRANJE, PRIDOBIVANJE IN SPREMLJANJE PODATKOV O TRŽNIH RAZMERAH, VZDRŽEVANJE POSLOVNIH VEZI Z OBSTOJEČIMI KUPCI, ORGANIZACIJA, KOORDINACIJA LASTNEGA DELA, SVETOVANJE STRANKAM, PRIPRAVA PONUDB IN POGODB. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 1.7.2012; ŠUMER PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRGOVINO IN STORITVE D.O.O., CESTA V CELJE 2, 3202 LJUBEČNA
SAMOSTOJNI KOMERCIALIST V ŠPANIJI, DRŽAVLJAN ŠPANIJE - M/Ž; ODGOVORNI BOSTE ZA: SAMOSTOJNO TRŽENJE (ISKANJE NOVIH PRODAJNIH MOŽNOSTI) IN PROMOCIJO IZDELKOV V LASTNI DRŽAVI, ZBIRANJE, PRIDOBIVANJE IN SPREMLJANJE PODATKOV O TRŽNIH RAZMERAH, VZDRŽEVANJE POSLOVNIH VEZI Z OBSTOJEČIMI KUPCI, ORGANIZACIJA, KOORDINACIJA LASTNEGA DELA, SVETOVANJE STRANKAM, PRIPRAVA PONUDB IN POGODB., DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 1.7.2012; ŠUMER PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRGOVINO IN STORITVE D.O.O., CESTA V CELJE 2, 3202 LJUBEČNA
SAMOSTOJNI KOMERCIALIST NA ŠVEDSKEM, DRŽAVLJAN ŠVEDSKE - M/Ž; ODGOVORNI BOSTE ZA: SAMOSTOJNO TRŽENJE (ISKANJE NOVIH PRODAJNIH MOŽNOSTI) IN PROMOCIJO IZDELKOV V LASTNI DRŽAVI, ZBIRANJE, PRIDOBIVANJE IN SPREMLJANJE PODATKOV O TRŽNIH RAZMERAH, VZDRŽEVANJE POSLOVNIH VEZI Z OBSTOJEČIMI KUPCI, ORGANIZACIJA, KOORDINACIJA LASTNEGA DELA, SVETOVANJE
Zaključna prireditev devete akcije zdravega skupinskega hujšanja Novega tednika in Radia Celje
TOREK, 19. JUNIJ, OB 18. URI
V CITYCENTRU CELJE
Glasbena gostja: Manuelaßrecko
z Novim tednikom in Radiem Celje
□ □
city/center
vse najboljše
STRANKAM, PRIPRAVA PONUDB IN POGODB. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 1.7.2012; ŠUMER PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRGOVINO IN STORITVE D.O.O., CESTA V CELJE 2, 3202 LJUBEČNA
SAMOSTOJNI KOMERCIALIST V VELIKI BRITANIJI, DRŽAVLJAN VELIKE BRITANIJE - M/Ž; ODGOVORNI BOSTE ZA: SAMOSTOJNO TRŽENJE (ISKANJE NOVIH PRODAJNIH MOŽNOSTI) IN PROMOCIJO IZDELKOV V LASTNI DRŽAVI, ZBIRANJE, PRIDOBIVANJE IN SPREMLJANJE PODATKOV O TRŽNIH RAZMERAH, VZDRŽEVANJE POSLOVNIH VEZI Z OBSTOJEČIMI KUPCI, ORGANIZACIJA, KOORDINACIJA LASTNEGA DELA, SVETOVANJE STRANKAM, PRIPRAVA PONUDB IN POGODB. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 1.7.2012; ŠUMER PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRGOVINO IN STORITVE D.O.O., CESTA V CELJE 2, 3202LJUBEČNA
SAMOSTOJNI KOMERCIALIST V NEMČIJI, DRŽAVLJAN NEMČIJE - M/Ž; ODGOVORNI BOSTE ZA: SAMOSTOJNO TRŽENJE (ISKANJE NOVIH PRODAJNIH MOŽNOSTI) IN PROMOCIJO IZDELKOV V LASTNI DRŽAVI, ZBIRANJE, PRIDOBIVANJE IN SPREMLJANJE PODATKOV O TRŽNIH RAZMERAH, VZDRŽEVANJE POSLOVNIH VEZI Z OBSTOJEČIMI KUPCI, ORGANIZACIJA, KOORDINACIJA LASTNEGA DELA, SVETOVANJE STRANKAM, PRIPRAVA PONUDB IN POGODB. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 1.7.2012; ŠUMER PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRGOVINO IN STORITVE D.O.O., CESTA V CELJE 2, 3202 LJUBEČNA
UNIVERZITETNA IZOBRAZBA
STROKOVNI SODELAVEC ZA DELO NA RAZVOJNO-RAZ-ISKOVALNIH PROJEKTIH TER PLANIRANJE PROIZVODNIH POSTOPKOV - M/Ž; KOORDINACIJSKO DELO NA EVROPSKIH RAZVOJNO-RAZISKOVALNIH PROJEKTIH IZ PODROČJA POLIMERNIH MATERIALOV IN TEHNOLOGIJ, PLANIRANJE IN NADZOR RAZVOJNO-RAZISKOVALNIH IN PROIZVODNIH POSTOPKOV, PRIPRAVE MATERIALOV IN OPREME. NEDOLOČEN ČAS, 16.6.2012; NAVODNIK KEMIJSKI INŽENIRING, D.O.O., KIDRIČEVA ULICA 25, 3000 CELJE
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE
VODJA PROIZVODNJE ELEKTRONSKIH SKLOPOV IN NAPRAV - M/Ž; IZDELAVA ČASOVNIH PLANOV PROIZVODNJE, ANALIZA IZVEDBE PLANOV PROIZVODNJE, RAZPISOVANJE IN ZAKLJUČEVANJE PROIZVODNJE. NADZOR NAD MATERIALNIM POSLOVANJE PROIZVODNJE TELEMATIKE, ARGUMENTIRANJE IN VREDNOTENJE VARIABILNIH DELOV STIMULACIJE ZAPOSLENIH
V	PROIZVODNJI TELEMATIKE, SODELOVANJE PRI KADROVANJU ZA PROIZVODNJO TELEMATIKE. PRIPRAVA KONTROLNIH POSTOPKOV NA PODLAGI INDUSTRIJSKIH STANDARDOV KAKOVOST, ANALIZA KAKOVOSTI V RAZLIČNIH FAZAH PROIZVODNJE S POUDARKOM NA UPORABI INDUSTRIJSKIH STANDARDOV. KOREKTIVNO UKREPANJE NA PODLAGI ANALIZ, KOMUNIKACIJA Z ODDELKOM RAZVOJA ZA PODROČJE TEHNIČNIH IN TEHNOLOŠKIH VPRAŠANJ. KOORDINACIJA POSTOPKOV V ZVEZI S CERTIFICIRANJEM NAPRAV (CE, EMC, TIPSKE ODOBRITVE) Z RAVZVOJEM TELEMATIKE, OBČASNO DELO NA RAZVOJNO RAZISKOVALNIH PROJEKTIH, UPRAVLJANJE S PODDOBAVITELJI (PROIZVAJALCI TISKANIH PLOŠČ, POLAGALCI ELEKTRONSKIH KOMPONENT). UPRAVLJANJE Z NABAVO ELEKTRONSKIH IN DRUGIH KOMPONENT, NEDOLOČEN ČAS, 16.6.2012; EMA D.O.O
-	OZNAČEVANJE IN SLEDLJIVOST V INDUSTRIJI IN LOGISTIKI, MARIBORSKA CESTA 1 C, 3000 CELJE DOKTOR ZNANOSTI
VISOKOŠOLSKI UČITELJ UNI ZA PODROČJE GOSPODARSKE LOGISTIKE (D019001 VISOKOŠOLSKI UČITELJ)
-	M/Ž; OPRAVLJA NEPOSREDNO, POSREDNO PEDAGOŠKO, ZNANSTVENO RAZISKOVALNO, UMETNIŠKO, STROKOVNO IN DRUGO. DELO, KOT JE OPREDELJENO
V	SPLOŠNEM AKTU, KI OPREDELJUJE OBLIKE TEH DEL IN DRUGIH AKTIH UM IN ČLANICE.UM. ORGANIZIRA AKTIVNOSTI IZ PREJŠNJE ALINEJE. SODELUJE PRI OBLIKOVANJU UČNIH NAČRTOV, POSODABLJANJU UČNIH NAČRTOV ZA PREDMETNA PODROČJA IN PRILAGAJA ŠTUDIJSKE PROGRAME IN NJIHOVE IZVEDBE ZAHTEVAM RAZVOJA STROKE. KOORDINIRA IN NADZIRA DELA OSTALIH IZVAJALCEV PREDMETOV (ASISTENTOV, TEHNIČNIH IN DRUGIH SODELAVCEV). USMERJA RAZISKOVALNO DELO IN ŠTUDIJSKE AKTIVNOSTI ŠTUDENTOV, IZVAJA MENTORSTVA ŠTUDENTOM PRI IZDELAVI DIPLOMSKIH NALOG, SPECIALIZACIJ, MAGISTERIJEV IN DOKTORATOV. SE AKTIVNO UDEJSTVUJE NA ZNANSTVENORAZISKOVALNEM PODROČJU, PROUČUJE IN RAZVIJA KONCEPTE, TEORIJE IN METODE TER PRENAŠA REZULTATE ZNANSTVENO-RAZISKOVALNEGA DELA
V	ŠTUDIJSKI PROCES. SODELUJE PRI AKTIVNOSTIH, VEZANIH NA PEDAGOŠKO IN ZNANSTVENORAZISKOVALNO DELO NA PODROČJU STROKE (HABILITACIJE, NOSTRIFIKACIJE, STROKOVNE EKSPERTIZE IDR.). IZVAJA UKREPE ZA VARNO IN ZDRAVO DELO DELAVCEV IN ŠTUDENTOV, USTREZNO POUČUJE OSEBE, KI PRIHAJAJO V STIK Z NEVARNIMI SNOVMI, SEZNANJA Z UPORARO OSERNE VAROVALNE OPREME IN ORUGIMI VARNOSTNIMI UKREPI PRI IZVAJANJU PEDAGOŠKEGA IN RAZISKOVALNEGA DELA. SODELUJE S PODJETJI IN DRUGIMI ORGANIZACIJAMI PRI IZVAJANJU PEDAGOŠKEGA IN RAZISKOVALNEGA DELA. OPRAVLJA DRUGE
NALOGE, KI VSEBINSKO SODIJO V ŠIRŠE STROKOVNO PODROČJE PO NALOGU DEKANA, PRODEKANA IN PREDSTOJNIKA KATEDRE/ODDELKA/INŠTITUTA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 5.7.2012, UM; UM, FL, MARIBORSKA CESTA 7, 3000 CELJE
Uelaško
DELAVEC BREZ POKLICA
VOZNIK TAKSIJA - M/Ž; PREVOZ OSEB Z OSEBNIM VOZILOM, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 18.6.2012; ČISTILNI SERVIS JUVAN JELKA JUVAN, S.P., OLEŠČE 51, 3270 LAŠKO FRIZER
FRIZER - M/Ž; STRIŽENJE, BARVANJE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 23.6.2012; GFPS, UROŠ GRAČNER S.P.; GFPS, FRIZERSTVO IN STORITVE, UROŠ GRAČNER S.P., PE FIR-ZERSKI SALON, POT NA BROD 11 A, 1433 RADEČE
UImozirje
PROMETNO TRANSPORTNI TEHNIK
ORGANIZATOR PREVOZOV - M/Ž; NAČRTUJE, ORGANIZIRA IN DOLOČA IZVEDBO TER ČASOVNO PLANIRA PREVOZE ... M/Ž, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 13.6.2012; TRANSPORT KOKALJ, PREVOZNIŠTVO IN STORITVE, D.O.O., GOLIČNIKOVA ULICA 5, 3330 MOZIRJE
ue slovenske konjiči
AVTOKLEPAR
AVTOKLEPAR - M/Ž; DELO AVTOKLEPARJA V AVTOME-HANIČNI DELAVNICI, NEDOLOČEN ČAS, 5.7.2012; JEZO-VŠEK IN JEZOVŠEK AVTO-SERVISNE STORITVE D.N.O., MLAČE 13,3215 LOČE AVTOLIČAR
AVTOLIČAR - M/Ž; DELO AVTOLIČARJA V DELAVNICI, NEDOLOČEN ČAS, 5.7.2012; JEZOVŠEK IN JEZOVŠEK AVTO-SERVISNE STORITVE D.N.O., MLAČE 13, 3215 LOČE
TESAR
TESAR - M/Ž; TESARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 18.6.2012; GM GRADNJE, GRADBENIŠTVO, STORITVE IN TRGOVINA, D.O.O., LIPTOVSKA ULICA 16, 3210 SLOVENSKE KONJICE INŽENIR STROJNIŠTVA PROGRAMER NA CNC STROJU - M/Ž; PROGRAMIRANJE CNC STROJEV S POMOČJO CAD/CAM PAKETA NX (3D), NEDOLOČEN ČAS, 18.6.2012; ORODJARSTVO PUČNIK FRANC S.P., VINOGRADNA ULICA 36, 3210 SLOVENSKE KONJICE
ue šentjur pri celju
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
ČISTILEC PROIZVODNJIH PROSTOROV - M/Ž; ČIŠČENJE PROIZVODNJIH PROSTOROV, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC OZ. 3 MESECEV, 16.6.2012; FARME IHAN - MPR, MESNA PROIZVODNJA IN RAZSEKOVALNICA D.O.O., CESTA LEONA DOBROTINŠKA 15, 3230 ŠENTJUR ELEKTROTEHNIK
ELEKTRO TEHNIK - M/Ž; DELA NA ELEKTRO MONTAŽI, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 13.6.2012; ELEKTROMON-TAŽA, ZIDARSTVO IN FASADERSTVO, ZEMELJSKA GRADBENA DELA IN BAR UKA JAŠARI S.P., GROBELNO - DEL 100,3231 GROBELNO POSLOVNI TEHNIK
RAČUNOVODJA - M/Ž; IZDELAVA POROČIL ZA DURS, ZPIZ IN NOTRANJE UPORABNIKE, IZVAJANJE PLAČILNEGA PROMETA, ADMINISTRATIVNA DELA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 13.6.2012; ELEKTROMONTAŽA, ZIDARSTVO IN FASADERSTVO, ZEMELJSKA GRADBENA DELA IN BAR UKA JAŠARI S.P., GROBELNO - DEL 100, 3231 GROBELNO
DOKTOR DENTALNE MEDICINE
DOKTOR DENTALNE MEDICINE - M/Ž; DELO V MLADINSKI ZOBOZDRAVSTVENI AMBULANTI, NEDOLOČEN ČAS, 14.6.2012; FERDENT, ZOBOZDRAVSTVENE STORITVE, D.O.O., CESTA LEONA DOBROTINŠKA 6 A, 3230 ŠENTJUR
ue šmarje pri jelšah
AVTOMEHANIK
AVTOMEHANIK - VODJA DELAVNICE - M/Ž; VODENJE DEL, POPRAVILO IN SERVISIRANJE OSEBNIH VOZIL TER DRUGA PODOBNA DELA, NEDOLOČEN ČAS, 13.6.2012; AVTO ALKA ALBERT KAMPUŠ S.P., SPODNJE NEGONJE 27 C, 3250 ROGAŠKA SLATINA ZIDAR ZA ZIDANJE IN OMETAVANJE ZIDAR - M/Ž; ZIDANJE, OMETAVANJE, OPAŽANJE IN OSTALA ZIDARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 15.6.2012; GRADBENIŠTVO MOŠKON JANKO MOŠKON S.P., ZAGAJ 16, 3256 BISTRICA OB SOTLI
uivelenje
STROJNI MEHANIK
VZDRŽEVALEC - M/Ž; SAMOSTOJNO IZVAJANJE ELE-KTRO IN STROJNEGA VZDRŽEVANJE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 15.6.2012; EUROGRAF, PODJETJE ZA GRAFIČNO DEJAVNOST, POSLOVNE STORITVE, TRGOVINO,
PROIZVODNJO IN GRADBENIŠTVO D.O.O., ŠTRBENKOVA CESTA 6, 3320 VELENJE
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA
VODJA PROJEKTA - M/Ž; ORGANIZIRA, VODI, USKLAJUJE IN IZVAJA PROJEKT IN SPREJEMA VSE UKREPE ZA DOSEGANJE S PLANOM DOLOČENIH TEHNIČNIH, FINANČNIH IN ČASOVNIH CILJEV IZVEDBE PROJEKTA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 15.6.2012; ELPA, OKOLJ-SKI MANAGEMENT IN TRIBOTEHNOLOGIJA, D.O.O., PAKA PRI VELENJU 39 D, 3320 VELENJE
ue žalec
ZIDAR
ZIDAR - DEL V NEMČIJI - M/Ž; FASADERSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 16.6.2012; CILBAU, INŽENIRING, PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., SAVINJSKA CESTA 6, 3310 ŽALEC TESAR
TESAR - DELO V NEMČIJI - M/Ž; TESARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 16.6.2012; CILBAU, INŽENIRING, PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., SAVINJSKA CESTA 6, 3310 ŽALEC SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA VODOVODNI INŠTALATER - M/Ž; PRENOVA KOPALNIC IN MONTAŽA OGREVANJA - SMOSTOJNI MONTER, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 8.7.2012; HALO MOJSTRI, JURIJ OCEPEK, S.P., BREG PRI POLZELI 22, 3313 POLZELA GRADBENI TEHNIK
GRADBENI TEHNIK - DELO V NEMČIJI - M/Ž; GRADBENI TEHNIK, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 16.6.2012; CILBAU, INŽENIRING, PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., SAVINJSKA CESTA 6, 3310 ŽALEC KOMERCIALIST (VSŠ) KOMERCIALIST - M/Ž; ODGOVORNI BOSTE ZA ZA SAMOSTOJNO TRŽENJE (ISKANJE NOVIH PRODAJNIH MOŽNOSTI) IN PROMOCIJO KONČNIH IZDELKOV NAMENJENIH PODZEMNI INFRASTRUKTURI TER INDUSTRIJSKIH IZDELKOV V SLOVENIJI IN V TUJINI, ZBIRANJE, PRIDOBIVANJE IN SPREMLJANJE PODATKOV O TRŽNIH RAZMERAH, ZUNANJETRGOVINSKO POSLOVANJE PODJETJA, NAKUPE NA NOTRANJEM TRGU EU, UVOZNO IZVOZNO POSLOVANJE IPD., DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 22.6.2012; ZAGOŽEN, PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE, D.O.O., CESTA NA LAVO 2 A, 3310 ŽALEC EKONOMIST ZA DENARNIŠTVO FINANCE, RAČUNOVODSTVO, REFERENT ZA RAČUNOVODSKO - ADMINISTRATIVNA DELA - M/Ž; KNJIŽENJE POSLOVNIH DOGODKOV, VODENJE IN USKLAJEVANJE SALDAKONTOV KUPCEV IN DOBAVITELJEV, IZTERJAVA ZAPADLIH NEPLAČANIH TERJATEV, OBRAČUN IN KNJIŽENJE OSNOVNIH SREDSTEV TER BLAGAJNIŠKEGA POSLOVANJA, OBRAČUN OBRESTI, OBRAČUN PLAČ, IZDELAVA POROČIL V SKLADU Z NAVODILI NADREJENIH,VODENJE ADMINISTRACIJE IN KADROVSKE EVIDENCE ZA POTREBE PODJETJA IPD., DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 16.6.2012; ZAGOŽEN, PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE, D.O.O., CESTA NA LAVO 2 A, 3310 ŽALEC
PRODAM
RENAULT twingo, letnik 4/2006, srebrna metalik barva, servo volan, klima, ele-ktro paket in električna sončna streha, 1. lastnik, samo 56.000 km, prodam. Telefon 031 336-445.	p
TWINGO 1,2, letnik 2004, prevoženih 96.000 km, rdeče barve, garažiran, prva lastnica, prodam. Telefon 040 164-285.
2285
RENAULT megane karavan 1,9 dc, letnik 2004, ima vso opremo, odlično ohranjen, prodam. Telefon 031 768-711.
2283
NISSAN almera 1,4, letnik 1999 limuzina, s klimo in vso opremo, odličen, prodam za 1.500 EUR. Telefon 041 772-260.
2296
HYUNDAI accent 1,3, letnik 1999, nove gume, ohranjen, servisiran, na novo registriran, prodam za 760 EUR. Telefon 041 506-145.	2296
MALI OGLASI / INFORMACIJE
Vsak trenutek je svet le svetost iščemo celo življenje.	
V SPOMIN	
ROMAN	
RING	
Marjan in Renata	2177
STROJI
ODDAM
KUPIM
TRAČNI obračalnik Sip 220, dobro ohranjen, kupim. Telefon 051 254-681. 2299
POSEST
PRODAM
OPREMLJENO enosobno stanovanje v bližini avtoceste v Celju oddamo v najem. Telefon 031 553-068.	2282 APARTMA, staro jedro Izole, 150 m od plaže, (2 odr+1-2 otr), 32 EUR/dan, oddam. Telefon 031 370-486. p
IŠČEM
Kje so tiste stezice, ki so včasih bile ...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in pradeda
KARLA GOLOBA
iz Migojnic
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga obiskovali v času njegove bolezni in ga bodrili. Hvala za cvetje, sveče in izražena sožalja. Zahvaljujemo se tudi ZD Žalec za večkratno in hitro pomoč ter bolnišnici Topolšica za dolgoletno zdravljenje. Hvala tudi pogrebni službi Britovšek.
Vsi njegovi
MLADO kravo, brejo ali s svežim mlekom, kupim. Telefon 041 928-010. 2268
STANOVANJSKO hišo v bližini Žalca ugodno prodam. Informacije po telefonu 041 835-287.	p
PARCELO z izdanim gradbenim dovoljenjem za vikend, v Bovšah pri Ljubečni, prodam. Telefon 041 709-684. 2255 MANJŠE zemljišče za vikend ali počitniško hišico v Bukovju, Gorica pri Slivnici, prodam. Telefon (03) 5793-337. Š 127
STANOVANJE
SOBO s souporabo kopalnice in kuhinje, za daljši rok, išče moški. Telefon 031 553076.	2301
AKUSTIKA
PRODAM
ZELO malo rabljen MPEG 4 prodam za 35 EUR. Zraven podarim barvni TV Evelux Gorenje in monitor, oboje brezhibno. Telefon 070 212-772.	2220
PRODAM
ENOINPOLSOBNO stanovanje, 36 m2 (dve manjši kleti), v Žalcu, na iskani lokaciji, južna stran, prvo nadstropje (od štirih), obnovljeno, lepo opremljeno, z nizkimi stroški vzdrževanja, prodam. Telefon 031 449-059.	2269
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold
PRODAM
TELIČKO simentalko, staro 2 tedna, prodam.
Telefon 031 840-282. 2200 KOZI srnaste pasme prodam. Telefon 041 228-420.	2267
TELIČKE simentalke, stare 5 mesecev, prodam. Telefon 031 559-820. 2286 KRAVE in telice simentalke prodam. Telefon 051 220-902.	2298
BIKCA in teličko simentalko, stara 3 mesece, za nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 041 318-144.	168
PRAŠIČE, lastna reja, 100 do 140 kg, z možnostjo dostave, prodam. Telefon 041 561-893.	p
PRODAM
KORUZO prodam. Telefon 041 649-414.
Š 96
KORUZO v zrnju prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 876-978, 041 708-154. p
JABOLČNIK in odlično naravno žganje, po 3,5 EUR, prodam. Telefon 031 747-930.
2298
OSTALO
KUPIM
DEBELE in suhe krave in telice, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286. Š 63 VSE vrste krav in telic za izvoz odkupujemo. Plačilo takoj. Telefon 040 647-223.
Š 575
PRODAM
BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, (na zalogi briketi in peleti), ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info. p
NAROČITE
NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje, življenje pa si lahko pocenijo z našo kartico ugodnih nakupov.
Novi tednik izhaja dvakrat na teden ob torkih in petkih. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem.
OB TORKIH - IZ VAŠEGA KRAJA - OB PETKIH - ZGODBE S CELJSKEGA
NAROČILNICA I NAROČILNICA NAROČILNICA
IME IN PRIIMEK: ULICA:
KRAJ:
DATUM ROJSTVA:
Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
I/
PODPIS:
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,30 EUR, petkova 1,50 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 9,50 EUR, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec.
Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece.
PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
V petkovi številki Novega tednika je prišlo do neljube napake pri zahvali za Štefanijo Novak. Z laškega Rdečega križa smo poslali napačno fotografijo, zato se za napako vsem prizadetim iskreno opravičujemo.
V boju skozi življenje vedno zmagala si, v bitki s kruto boleznijo nisi imela moči.
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame, stare mame, tašče in sestre
ŠTEFANIJE NOVAK
iz Marija Gradca 60, Laško (24. 11. 1935 - 24. 5. 2012)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom za pomoč v najtežjih trenutkih ter prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem za darovano cvetje in sveče ter ustna in pisna sožalja. Iskrena hvala g. župniku za opravljen obred, kolektivu Komunale Laško za organizacijo, g. Piklu za besede slovesa ter sodelavcem Cinkarne Celje in Banke Celje, d. d.
V globoki žalosti: sin Bogdan z ženo Vero ter vnuka Urška in Miha
L 138
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljube mame, sestre, stare mame, babice in prababice
ANGELE KUKOVEC
iz Celja, Ljubljanska cesta 26
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izražena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju hemato-onkološkega oddelka bolnišnice Celje za vso skrb in lajšanje bolečin.
Žalujoči: sinova Milan in Adolf z družinama, brat Ivan z družino, vnukinje in pravnuki
V Celju, 7. junija 2012
VOZIČEK Easywalker duo, za dvojčke, kompleten, globoke košare in športni del, zelo lepo ohranjen, prodam. Telefon 031 336-445.	p
INVALIDSKI skuter, akumulatorski, kot nov, do 12 km/h, 160 kg nosilnosti in do 40 km dometa, ugodno prodam. Telefon 041 517-900.	p
ZAPOSLITEV
ZAPOSLIMO samostojnega avtokleparja. Avto Princ, d. o. o., Bukovžlak 63 a, Teharje, telefon 041 372-085. 1024
ODKUP
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Golijan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214.	n
SEM upokojenka z vikendom. Imam avto, nimam izpita. Iščem upokojenko z vozniškim dovoljenjem, s katero bi preživela dopust v lepem kraju, v čistem in mirnem okolju. Telefon 031 786-173. 2216 DOSTAVLJAMO kosila na dom za upokojence in bolnike, vsak dan, tudi sobote, nedelje in praznike. Irena Blatnik, s. p., Nadvo-zna cesta 4, Celje, telefon 040 709-167.
2279
n
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,30 EUR petkovega pa 1,50 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij nevračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster
Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejic Mlakar Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si

Ohranjajo spomine
65 let je minilo od mature druge povojne generacije celjskih gimnazijcev. Pred kratkim so se srečali v hotelu Evropa in obudili spomine na čase takrat še osemletnega skupnega drgnjenja šolskih klopi.
V dveh razredih je maturiralo 92 dijakov, 30 jih še živi, pri čemer se nekateri zadnja desetletja srečujejo vsako prvo soboto v juniju. Od 35. obletnice tudi oba razreda skupaj praznujeta. Za 30-letnico so pripravili veliko praznovanje, ki ga je posnela celo RTV in ki so se ga udeležili tudi njihovi učitelji, med njimi profesor Orožen, ki so mu pravili atek. Takrat so se naslednji dan srečali še sošolci s svojimi ženami in možmi na Svetini.
Nekaj let so za vsak jubilej obiskovali tudi gimnazijo, zadnje leta pa tega ne počnejo več, saj začetek junija običajno sovpada z maturitetnimi pisnimi preizkusi in bi tako motili dijake. Organizatorji letošnjega srečanja so bili Bogomil Hrašovec, Bojan Koželj in Bogdan Kenda, ki upajo, da se bo tradicija ohranila, dokler bodo še lahko hodili na srečanja.
TC, foto: SHERPA
Kajuhovi sošolci
Letošnji udeleženci srečanja maturantov z ravnateljem I. gimnazije v Celju dr. Antonom Šepetavcem
Junijski dnevi so očitno kot naročeni za druženje nekdanjih maturantov. V celjskem hotelu Evropa so se tako tudi letos srečali nekdanji dijaki, ki so zagotovo najstarejša generacija gimnazijskih maturantov v Sloveniji in najbrž tudi v Evropi. Obeležili so namreč 71-letnico mature.
Gre za sošolce nekdanjega dijaka celjske gimnazije, borca in pesnika Karla Destovnika - Kajuha, ljudi, ki so v svojem življenju »naredili« izjemne in v marsičem nenavadne študijske in poklicne kariere. Zadnja tri leta se vsak prvi teden v juniju srečajo v Celju in vedno jih pozdravi dr. Anton
Šepetavc, ravnatelj I. gimnazije v Celju. Tudi letos so skupaj nazdravili. Med udeleženci so bili na primer Radovan Požar, nekoč direktor Salonita Anhovo, Božena Pelikan, hči znamenitega
celjskega fotografa Josipa Pelikana, Jože Arzenšek, ki je bil s Kajuhom najbližji ... Vsako leto jih je manj, zato so tovrstna srečanja še toliko bolj dragocena.
TC, foto: SHERPA
KAj
Uvit
Želite, da bi tudi bralci Novega tednika izvedeli več o vašem nepozabnem dogodku, ko ste izrekli usodni da? Pokličite nas na 4225-164 ali nam pišite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje oziroma na elektronski naslov tednik@nt-rc.si.
FOTO TEDNA
Foto: SHERPA
IMAMO DOJENČKA
Tamarin trenutek
Mamici Karmen v veselje in atiju Marku v ponos je 16. maja ob 4.04 prikukal na svet - brez zobkov in bos - Jan Potočnik, težak 3860 g in velik 51 cm. Največje veselje in smeh na obraz je pričaral svojemu bratcu Juretu, ki ga je že nestrpno pričakoval.