štev 16/17 Ptuj, dne 29. ofirHa 1958 LetaOc xi. Uprava in uredraštvo Ptui. Lacko w ulica 8 — TeieCon 156. Kcmtkhi. banka Maribor, Podružnica Ptnj štev. 640-KB-»-2-2e6 — Uro- )u]e uredniški odbor —• Odgovorni ureizva- jalcev. Pot, ki vodi k hitrejši rešitvi zaostajanja kmetijske proizvod- nje je le ena in edina: Skupaj z delavci v lepšo in srečnejšo pri- hodnost! Kmetijski proizvajalci morajo zato tako kot delavci osvajati sodobno telmiko, na- predno znanost in s tem naj- uspešnejše načine proizvodnje. To je možno le ob združevanju sH ki ot) krepdtvi sku^ih proiz- vodnih sredstev v pogojih obsto- ječega stanja v lastništvu obde- lovalne zemlje. Kmetijske proiz- vajalce ne veže le pravica, da se s skupno akcijo v okviru kme- tijskih zadrug ustvarjajo lepši jutrišnji dnevi, temveč tudi čast- na dolžnost do naše širše jugo- slovanske socialistične skupnosti, z druge strani nudi vso potreb- no materialino in moralno podpo- ro. S prevzemom nadaljnjih dolž- nosti in odgovornosti za kvalitet- nejši vzpon komunalnih skupno- sti, za njih materialno krepitev in zavestno uveljavljanje' so- cialističnih odnosov, prevzemajo samoupravni in družbeni organi tudi funkcijo kolektivne kontro- le trošenja ustvarjalnik sred- stev. Ta funkcija zahteva od vseh članov delovnih kolektivov še večjo občutljivost in skrb za ohrasttitev kolektivne lastnine, za pametno varčevanje in praviino trošenje ustvarjalnih sredstev, zaJiteva viš^ stopnjo družl>ene nMiraie, več izobra^e in novih obliik javne kritate. Za dosego teh smotrov nam jamčijo že doseženi materialni uspehi, predvsem pa nezlomljiva moralna sMa, delovni elan in enotnost vsega našega ljudstva, kar je rezultat zavestne akcije političnih sil ZKJ in SZDL Jugo- slavije. Naj živi praznik dela in praz- nik enotnosti vseh delovnih lju- di Jugoslavije! Naj živi solidarnost delovnih ljudi vseh dežel sveta! Naj živi socialistična Jugosla- vija s tov. TITOM na Čehi! VII. kongres ZKJ v torek, 21. aprila t. 1., je slav- nostno okrašena Ljubljana spre- jela okrog 3000 delegatov in go- stov, ki so prišli na VII. kongres Zveze komunistov Jugoslavije. Kongres je bil v kupolni dvo- rani Gospodarskega razstavišča, fci je bila prav v ta namesn pre- urejena. Kongres je začel z delom 22. aprila ob 10. uri, ko je tovariš Tito pozdravili vse prisotne dele- gate ter goste — zastopnike so- cfaMstičnih gibanj ter naprednih pokretov raznih dežel ter opazo- valcev na kongresu. Po uvodnih besedah tov. Tita so vsi prisotni v dvorani vstali in zapeli Intemacionalo, nato pa počastili spomin na umrle revo- lucionarje in člane ZKJ. Kongres je izbral posebno delegacijo, ki je v počastitev vseh padlih bor- cev v NOV in v socialistični re- voluciji položila venec na grob- nico Narodnih herojev v Ljub- ljani. Kongres je nato izvolil delov- no jM-edsedstvo. Ko so člani de- lovnega predsedstva zavzeli svo- ja mesta, se je za izvolitev v imenu predsedstva zahvalil za zaupanje tov. Svetozar Vukmano- vič, ki je spomnil na 22. april 1870, na rojstni dan velikega Le- nina ter pozval kongres, da naj nj«^vo delo poteka v lenTnskem ustvarjalnem duhu. Po izvolitvi sekretariata kon- gresa je bil sprejet dnevni red in izvoljena verifikacijska komi- sija. Kongres so nato pozdravili: v imenu Glavnega odbora SZDL Jugoslavije Franjo Gazi, v imenu Zveze sindikatov Jugoslavije Ra- de Vučkovič, v imenu LMJ Toslanci večkrat prekinili z burnim ploskanjem. Ker se v diskusiji o poročilu ni nikdo oglasil k besedi, je bila predlagana in soglasno sprejeta resolucija v zvezi z ekspozejem predsednika Trta. Naslednja točka dnevnega re- da so bile volitve predsednika »epublike. Predlog za kandidatu- ro tov. Tita je dal E^zar Kolišev- ski. Ker ni bilo nobei*©ga druge- ga predloga, so bile izwšene vo- litve. Za tov. Tita so glasovali vsi navzoči poslanci z izjemo kandidata samega. Novoizvc^j^i predsednik je dal nato svečano izjavo in jo tudi podpisal. Nato se je ljudskim po- slaicem zahvalil za izvolitev. Sledile so volitve članov Iz- vršnega sveta. Vanj so bili izvo- ljeni: Ljubo Babic. Marijan Bre- celj, Hasan Btkič, Krsta Crven- kovski. Peko Dapčevič, Rodoljub Čolakovič, Stevan Doronjski, Ivan Gošnjak, Avdo Humo, Edvard Kardelj, Slavko Komar, Ivan Kra- jačič, Sergej Kraigher, Moma Markovič, Nikola Minčev, Slobo- dan Penezič, Krsto Popivoda, Mi- lentije Popovič, Koča Popovič, Vladimir Popovič, Aleksander Rankovič, Dobrivoje Radosavlje- vič, Djuro Salaj, Svetislav Stefa- novič, Velimir Stojnic, Lidija Šentjurc, Mijalko Todorovič in Veljko Zekovič. Takoj po izvolitvi je imel Zvezni izvršni svet svojo prvo sejo. Seji je predsedoval Josip Broz-Tito. Za podpredsednike ZIS so bili izvoljeni: Edvard Kar- delj, Aleksander Rankovič, Rodo- ljub Čolakovič in Mijalko Todo- rovič, za sekretarja p>a Veljko Zekovič. Za državne sekretarje so bili imenovani: Koča Popovič za se- ikazala tri značilnosti, in sicer kvaliteto majšperške^ blaga za moške in ženske oble- ke, prvovrstni kroj in nastotp manekenk. Tako revijo bi ne- dvomno radi gledali tudi v Ptuju in drugod, kar pa ni bilo mogoče. Ponavljanje te revije na Zagrebškem velesejami je nedvomno še povečalo sloves majšperških volnenih izdelkov. Ptujčanom se obeta m min a revija »Delte«, ki bo dne 4. maja ti. s to razliko, da Ik) na njej glavni poudarek na iz- delavi konfekcije za odrasle in otroke za sončne in deževne dni. Z raznimi izdelki bodo pri- kazali kvalitetno blago, ki ga izdelujejo razne tekstilno to- varne v Jugoslaviji. »Delta« bo sarjia organizirala revijo in pri- kazala svoje izdelke tudi s svo- jimi ljudmi in njihovimi otroci. Z njo bo poudarjena iznajdlji- vost kolektiva pri izdelavi praktične in okusno naprav- Ijerje konfekcije za odrasle in otroke, dostopne vsem delov- nim ljudem mesta in podeželja kot okras in zaščita pri delu in v prostem času. S tema revijama Tovarnn vol- nenih izdelkov Majšperk in Tovarne konfekcije ^Delte«, Ptuj, bo nedvomno odprta pot novim revijam v Majšperku in Ptuju ter itudi drugod. Posnetek z zadnje seje Občinske ga ljudskega odbora Ptuj. Na tej seji sta bila potrjena društveni plan in proračun občine Ptuj za 1958. leto. Novi krvodajalci Jože Tušek, Dravinjski vrh; Jože Mesaric, Jurovci 34; Albin Živec, Viintarovci 48; Franc Pih- ler, Jiršovci 24; Vincenc Murko, Svetinci 3; Franc Mesarec, Trnov- ski vrh 26; Marija Marinič, V:n- tarovoi 33; Marija Horvat, Jir- šovci 26; Neža Zorčič, Trnovski \Th 43; Lizilka Zeieniik, Viintarov- ci 77; Jera Polič. Zasadi 15; Ma- rija Bolčevič, Zasadi 1; Ivana Hedl, Destemik 14; Julijana Ko- larič, Gomili ca 12; Terezija Beila, Strmec 9; Alojzija Polanec, Tr- novski vrh 51; Marija Murko, Za- sadi 2; Neža Svenšek, Goriišniica št. 19; Terezija Pihler, Velovlak št. 28; Marija Zajišek, Majšperk št. 19; Marija Kureš, Moškanjci št. 15; Štefan Kosenburger, Skor- ba 66; Anton Bezjak, Prvenci 21. ROJSTVA, POROKE IN SMRTI NA MATIČNEM PODROCJU PTUJ Rodile so : Petrovič Ivana. Stojnci 31 — Željka; Ivanuša Terezija, Loperšice 22 — Alojzi- jo; Trunk Terezija, Cvetkovci 58 — Stanislava; Toplak Marija, Jir- šovci 76 — Marijo; Kline Anto- nija, Cirkulane 50 — Marto; Ko- kol Marija, Krčevina pri Vurber- gu — Vladimirja; Kolarič Vera, Vičava 16 — Janeza; Planine Stanislava, Sesterže 46 — Bogo- mire; Črnivec Vekoslava, Cirku- lane 25 — Dragico; Šmintič Dra- gica, Cvetlin 24 — Milana; Roz- man Jožefa, Ptuj — Leonido; Vesenjak Silvestra, Ptuj — Silvi- na; Arnuš Marija, Dolič 12 — Mi- lana; Purg Marija, Stogovce 28 — Vido; Štumbeeger Marija, Ptuj — Milana; Gavez Rozalija, Vitomarci 35 — Milana; Letonja Elizabeta, Žetale 78 — Marijo; Šajnovič Elizabeta, Ljutomer — Ivanko; Omik Angela, Gerečja vas 24 — Srečka; Vedlin Terezija, Preša 30 — Stanka; Žiher Tere- zija, Bresnica 17 — Stanislava; Koletnik Marija, Zabovci 83 — Milana; Horvat Marija, Tomaž 42 — Ivana; Knechtl Marija, Krče- vina 16 — Ivanko; Vidovič Ma- rija, Stojnci 137 — Franca; Eh- zabeta Stajnko, Mahlovci 46 — Franca; Klekar Ana, Podvinci 95 — Slavka; Kalčič Jožefa, .Staro- šinci 48 — Jožjco; Zupsmič,. Ma- rija, LovTenc''i3S — ~Ano;'"'''§krt Terezija, Vičava 13 —. Darijo; Toš Neža, Vitomarci 84 — Ano; Stranic Ana, Zg. Hajdina 4 — Alojza; Haložan Marija, Majšperk 27 — Angelo. Poroke: Savatijev Geza, Budina 48 in Horvat Angela, Budina 48; Remec Mihael, Ptuj in Kacin Do- minika, Ljubljana; Štebih Jožef, Ptuj, Ob Grajeni 1 in Mežnar' Frančiška, Ormož; Črnko Janez,. Krčevina pri Vurbergu 14 in Te- ment Klara, Krčevina 14; Vrečar Janez, Domava 2 in Kous Jožefa, Domava 1. Smrti: Brumec Miroslav, Skor- ba 52, roj. 1957. umrl 18. aprila 1958; Tekmec Nada, Spuhlja 1S7, roj. 1958, umrla 18. aprila 1958; Šoštarič Jože, Ptuj, Novo Nase- lje 2, roj. 1893, umrl 22. aprila 1958; Mesaric Jakob, Polenšak 35, roj. 1896. umrl 21. aprila 1958; Prelog Franc, Ptuj, roj. 1892, umrl 24. aprila 1958. POVRTNINA Čebula 80 din za kg, česen 120, fižol 60, krompir 12 do 14, pe- teršilj 50, rdeča pesa 30. redkev 25, zelje v glavah 20 do 25, ko- renček 40—50, ohrovt 30, kisla repa 30, kislo zelje 40, špinača 100, zelena 50, čebulček 400 do 500, motovileč 140, rdeče zelje 25, por 40, hren 100. regrat 140 dinarjev za kg. solata 300. ŽITARICE IN MLEVSKI IZDELKI Koruza 40 din za kUogram, pšenica 40. ajdova moka 50—60, koruzni zdrob 50, oves 40, pro- sena kaša 80 din za kg. SADJE IN SADEŽI Jabolka 100 dinarjev. PERUTNINA Kokoši 250 do 500. piščanci 500 do 600. jajca 12 din. MAŠČOBE Mast 325 (uvoz.), domača mast 400, zaseka 400 din za kg. MESO Goveje meso 260 din za kg, te- letina 300, svinjsko meso 400 di- narjev. Prvi maj v Ormožu Praznovali smo ga sicer vsako leto, sicer bolj klavrno. Nočemo več taiko! Hočemo, da bo tudi v Ormožu praznovanje 1. maja odiraz vsebine tega dne, prazni- ka delovnega' ljudstva, so nego- dovali m zatrjevaili zastopniki sindikaJnih podružnic in množič- nih organizacij, zbrani na skupni seji zaradi sestavljanja plana praznovanja. Predlogi in sklepi so biili šte- vidni, Popoldan 30. 4. naj godba preko zvočnikov in godba na pi- haila naznanja občanom začetek praznovanja in jih vabi k sodelo- vanju. Mesto mora biti svečano okrašeno z zelenjem in zastava- mi, izložbe s shlkami naših vodi- teiljev, za kar bodo poskrbeli čla- ni sinddikata občinskih usJužben- cev. Kolektivi se bodo na predvečer zbrali na sedežih podjetij in na- to skupno odšli v Mestno grabo, kjer bo form'trana svečana po- vorka, ki bo krenila po mestu na Mestni trg. Zastave, gasilci, že- lezničarji in predvojaška vzgoja v uniformah ter šolska mladina z zastavicami bodo dajali povorki pester, raz\''eseljiv pogled. God- ba, petje in klici bodo dvigali noge v živahen korak vsem, tudi tistemu, ki jih čuti težke; poza- bi.l bo nanje to pot. Pred občinskim ljudskim odbo- rom na mestnem trgu bo pred- stavniik sindikata govorili o po- menu 1. maja, pridruži'1 se mu bo preds^tavnik ZK in predstav- nik občinskega ljudskega odbo- ra, ki bo čestitali za praznik vsem delovnim ikolektivom, mladini in vsem občanom. Po končanih go- vorih bo kresovanje. Kres bo za- netili plamen veselja in zadovolj- stva v srcu prisctnih. Odraz te- ga pa bodo zopet zaif>ete prigod- ne in narodne pesmice. V pri- meru slabega vremena bo pro- slava v dTOrani »Partizana«, kjer bo odpeto neikaj pesmi in prikazana dramska ali kino pred- stava. Upamo, da bo uspelo lepše kot prejšnja leta. Izvajanje vseh pri- prav vodi mestni odibor SZDL ob pomoči sindikalnih organizacij. Že to je garancija za primeren uspeh. Sredstva za najnujnejše izdat- ke so dale sindikalne podružni- ce. J. R. Priprave na 1. maj v GorišnIcI Občinski odbor SZDL v GoriSni- ci je ukrenil vse potrebno, da bi 1 maj proslavili na občinskem področju čim bolj obširno in čim bolj slovesno. Proslave bodo v vseh kulturno prosvetnih centrih, pripravili pa jih bodo prosvetni delavci. Mladinci predvojaske vzgoje so prevzeli nalogo na pred- večer praznika kuriti kresove na vidnih krajih v občini. Posebno pozornost posvečajo pripravam na proslavo v GoriSni- ci. Gasilci tega kraja slavijo rav- no ob letoSnjem prvem maju 30- letnico svojega druUva in požr- tvovalnega dela. Ob tej obletnici bodo razvili društveni prapor. Slavje se bo začelo na predvečer, ko bodo pripeljali majniško drevo ter ga postavili, nakar bo povorka z bakljami h kresu. Po kresovanju pa bo akademija v zadružnem do- mu. 1. maj bo godba na pihala iz Bukovec igrala budnico po vaseh občine. Slavnostne seje društva, ki bo ob 11. uri se bodo udeležili vsi še živeči ustanovni člani ter drugi prebivalci občine. Popoldne Ob 14. uri bo razvitje prapora. NO^VI NAROČNIKI »PTUJSKEGA TEDNIKA« Magda Gajzcr, Ptuj, Ljutomer- ska 12; Franc Meznarič, Gradiš, Velenje; Janez Zafošnik. Zg. Pleterje 68, Ijovrenc; Pavel Hoj- ski, Ložina 12, Podlehnik; Cen- tralni komite ZKS Ljubljana; Marija Geč, Mezgovci 28. Mo- škanjci; Ivan Kosi. Zerovinci; Anton Kranjc. Cerovec; Jožefa Hentak, Stonjci 74; Posredoval- nica za delo, Ptuj. Svoj prispevek za prapor so po- slali med drugim tudi predsednik republike tov. Tito, Miha Marinko, dr. Potrč Jože in Belšak Simon. ŽJ Trgovina »DELIHATES A« PTUJ Cenjenim odjemalcem nudimo vsakovrstno špecerijsko in kolonialno blago ter se tudi v bodoče vljudno priporočamo. Obenem čestitamo za praznik dela — 1. MAJ — vsem delovnim ljudem. Nova ureditev povsolne skoonine v Ptuju Pavšalna skočnina je vsekakor važen živinorejski ukrep, ki stre- mi za tem, da se naša živino- rejska proizvodnja ne samo ko- ličinsko, ampak tudi kakovostno zboljšuje. Z njo se posredno po- pravlja plemenska vrednost naše goveje živine. Doslej določena prenizka pav- šalna skočnina — 600 dinarjev — ni krila stroškov vzdrževanja plemenjakov, niti umetnega ose- menjevanja. Občina je morala vsako leto kriti zgubo, na drugi strani pa se je zmanjšalo število bikorejcev. Zato je Svet za kmetijstvo in gozdarstvo to problematiko ob- ravnaval na svoji seji 18. marca 1958 in prišel do zaključka, da se bo služba osemenjevanja go- veje živine lahko uspešno razvi- jala le, če se jo bo postavilo na gospodarski račun. Zato je Svet sprejel odredbo o zvišanju pav- šalne skočnine na 1000 dinarjev. S tako določeno pavšalno skoč- nino se bodo krili v celoti stro- ški osemenjevanja goveje živine. Z ozirom na cens goveje živine na tržišču tako določena pavšal- na skočnina ni previsoka. Sedaj je dana tudi možnost, da se bo mreža umetnega osemenjevanja še bolj razširila. V letu 1957 je bilo na 10 osemenjevalnih centrih umetno osemenjenih 3545 krav in telic. V letu 1958 se predvide- va ustanovitev nadaljnjih 11 ose- menjevalnih centrov v občini. V tem letu bo umetno osemenjenih okrog 8000 glav plemenske živi- ne. Vsa selekcija v živinoreji bo v kratkem pogodbeno prenesena na Veterinarski zavod oziroma bo- doči Živinorejski center, ki bo ustanovljen v Ptuju za območje okraja Maribor. Ta zavod bo vo- dil za občino službo osemenjeva- nja, kontrolo brejosti, zdravlje- nje vseh plemenic. ki bolehajo na okvarah rodil, evidenco vseh osemenjenih in pripuščenih ple- menic, vsa selekcijska dela pri rodovniških živalih. To službo pa bo mogoče kriti le s tako zviša- no skočnino. Iz povedanega sledi, da je zvi- šanje skočnine umestni ukrep, ki zasleduje v živinoreji edini cilj — njeno izboljšanje. Želeiiiiforp 50 se tudi letos izkazali Ptujski železničarji so tudi letos dostojno proslavili svoj železniearski praznik. Obširen proprram Krajevnega odbora sindikata železničarjev so po- magala izpolniti železniška športna društva, ki so v njego- vem okviru organizirala med 7. in 12. aprilom vrsto strelskih tekmovanj in šahovski brzotur- nir. Več železničarjev se je udeležilo slovesnosti v Ljub- ljani. V soboto, dne 12. aprila t. 1., zvečer so' železničarji do zad- njega kotička napolnili ?.elez- ničarski sindikalni dom. kjer je bil družabni večer. Po |>o- zdravnem govoru prcdscfinika KOS tov, fituheca so bili objav- ljeni rezultati športnih prire- ditev. Glavni del proslave je bil na dan samega praznika 15. aprila popoldne. Kljub slabemu vre- menu se je pred spomenikom padlih "rfev v delavnici zbralo lepo število železničarjev. Ptuj- ska godba je zaigrala Interna- cionalo. Položili so venec na spomenik. V imenu delavnice je govoril tov. Karel Koren, ki je med drugim dejal: >Zelez- ničarji so vselej v svoji zgo- dovini bili v prvih vrslah v boju za pravice delovnih ljudi proti izkoriščanju in socialnim krivicam. Najbolj zgovorno priča o tem volikn stavka že- lezničarjev 1920. leta in žrtve, ki so padle v Ljubljani na Za- loški cesti ter številna udeležba in žrtve v NOV.« V kratkem je opisal tudi težke socialne razmere železničarjev v bivši Jugoslaviji v takratnih proti- Ifudskih režimih. Za svetle ideale je tudi Zelezni„ska delav- nica dala žrtve, katerih imena so vklesana na sponicniku pri delavnici in z vzklikom iSlava jim!« zaključil govor. V povorki z godbo na čelu so prisotni krenili pred spo- minsko ploščo na postajo, kjer je tov. Franc Purgaj v istem spominu obudil spomin na žrtve, katerih imena so na plo- šči. Godba je zaigrala zaključ- no žalostinko. Sledila je še vaja gasilcev v delavnici in proslava je končala. KA. Uredba o osebnili avlomobilili Zvezni izvršni svet je 2. aprila t. L Izdal Uredbo o koriščenju družbenih sredstev za osebne av- tomobile. S to uredbo so predpisani pogoji, pod katerimi je možno ku- povati, vdrževati in uporabljati potniške avtomobile. Osebni avtomobili, ki so bili na- bavljeni s sredstvi državnih orga- nov, ustanov, javnih služb in go- spodarskih organizacij se lahko uporabljajo samo za službene po- trebe in na podlagi naloga za službeno potovanje. Avtomobile lahko uporabljajo določeni funkcionarji tako, da pla- čajo gorivo in mazivo za vsako UREJANJE CIRIL-METODOVEGA DREVOREDA Mestna komunalna ustanova Ptuj je začela urejati Ciril-Meto- dov drevored. Najprej bo pose- kala stare kostanje, ki jih je zob časa že močno načel, nekatere tako. da je obstajala resna ne- varnost, da jih bo močan veter prelomil. Taka drevesa tudi niso bila več v okras mesta. V drevo- redu so že pripravljene cevi za kanalizacijo, ki bo takoj sledila. Pozneje bo še položen vodovod. Ko bodo vsa ta dela končana, bo Mestna komunala cesto asfalti- rala, ob straneh pa posadila' pri- merna hitrorastoča okrasna dre- vesa. Tako bo ta predel v do- glednem času dobil pravo mestno lice in bo v okras Ptuja. »Peter, zaboga, kaj pa je? Kak- šen pa si, ali si se z mačkami Draskal?« »O. ne! To je ročno deJo moje žene]« vožnjo, s tem, da se jim za služ- bena potovanja dodeli stalno me- sečno pavšalno nadomestilo, med- tem ko morajo vožnje preko tega zneska plačati sami. Najvišji državni funkcionarji prav tako lahko uporabljajo avto- mobile do določenega zneska stroškov, ostale vožnje pa morajo plačati iz svojega. Uredba natanč- no določa, katerim državnim funkcionarjem se dodelijo avto- mobili za državne reprezentativne potrebe. Avtomobili državnih ustanov in gospodarskih organizacij bodo po tej uredbi koncentrirani v poseb- nih servisih, ki bodo v te namene ustanovljeni s ciljem racionalnega uporabljanja osebnih avtomobilov. Te ustanove bodo poslovale kot organizacije s samostojnim finan- ciranjem, vendar ne da bi ustvar- jale dobiček. LETNI ŽIVINSKI SEJEM V PTUJU 23. aprila 1958 Prignanih je bilo 66 konj, 59 krav. 22 telic, 16 volov in 8 bi- kov. Od tega je bilo prodanih 41 konj. 39 krav, 11 telic. 8 volov in 4 biki. Cena pri konjih je bila od 30—110 din za kg. pri kravah od 60—130, pri telicah od 120— 135. pri volih od 120—135 in pri bikih od 120—135 din za kg. Svinj do dveh let je bilo pripelja- nih 15, od tega je bilo prodanih 9 in odojkov pripeljanih 43, pro- danih 12. Cena pri svinjah do dveh let je bila od 180—215 din in pri odojkih od 3500—4500 din za komad. Uprava in uredništvo Ptulsicega tednilca Čestitata ob Prvem maju kolektivom in vsem svojim naročnikom! PTUJ, DNE 29. APRILA 1958 PTUJSKI TEDNIK Stran 3 Ob 38. letnici prve tovarne perila v Ptuiu 10-letnico delavskega upravljanja Ob Tdroženem praznovanju tr«h Jubiejev pri »Delti«, tovar- ni p«rila in konfeiccije v Ptuju, in skitr ob 5«-Jetnlci obstoja pr- ve tmvame perila v Ptuju, ob lO-letnlci nacionaI*zacije in ob 1. maja — delavskem prazniku,. po- sredujemo javnosti nekaj podat- kov o delu in življenju, o skrbeh in uspehih tega koldctiva, ki bo na svoji I. modni reviji perila in konfekcije v Ptiiju v Narodnem dom« 4. maja t. 1. popoldne in zvečer prikazal javnosti kvalite- to in uporabnost svojih izdelkov ter sposobnost za izpolnitev vseh zahtev in želja mode našega ča- sa. ^|^ Za kol^ctjv in goste je bila svečanost 28. aprila t. L s pe- strim sporedom, modno revijo, z raaidelitvijo 150 priznanj delav- kam in delavcem ter 35 sprree- val /Ssem, ki so uspešno končali te^aj za dosego kvaMikadije. Sedanji direktor tov. Samuda Heribert »Delto« v Ptuju že pred 38 leti P«r8d 58 .teti je v Ptuju v Ze- l€sukogel doseči, da bi Slo- venke — šivilje 2 vnemo delale peršk) za fronto. Vrabič Franc jo sJojprvo z delavkami težko prena- ša'! T&me šikane. Ob zaostajanju iadeilave penla se je izgovarjal na s tebe in stare stroje, ki jih nd kaaalo zamenjati. Delo je teklo ob nevoljii vseh, zlasti pa je za- ostajalo vedno bolj v času, ko je bilo vsakomur jasno, da si fa- šistična pošast po težkih udarcih na frontah ne bo več opomogla. Proti koncu vojne so na Lenar- tovem demontirane boljše stroje zajnenjali s .slabšimi. Po umiku okupatorja je ostalo v Ptuju pa t?jdn v teh ofcratih revna zapu- ščina. _________..... Razvoj po osvoboditvi Kmalu po osvobodaitvi so pri »Delti« pa tudi na Lenartovem zopet zabmeli šivadni stroji. Ši- viilje in delavci so se vrnili na svoja delovna mesta in se z no- vim elanom lotili dela. Prva ^eds. delavskega sveta tov. Petkova Naoonaljzacija obesh podjetij je biila leta 1948. Oba kol^otiva sta maja 1948 prišla pod eno streho na Lenartovem v novoiimenovami »Tovarni perila Ptuj«, ki jo je ■ustanovil Federalni od,bor voja- ških vojnih JavotMov v Ljiubljani. Za ttpravniika je bil imenovan tov. Fraoc Vučak, ki' je sedaj obratovodja. Od Federalnega od- bora je tovarno prevzel Okrajni odbor Zveze vojaških vojnih in- validov Silovemige Ptuj, Z izvoli- tvijo 1. delavskega sveta 8. sep- teoTibra 1950 in ob uresničenju gesla »Tovarne delavcem« je končno prevzel upravo nad to- varno delavsikij svet. Prva pred- sednica delavskega sveta je bila tov. Francka Petek. V stpomin na to slovesnost je vzidana na ziidu tovarne marmorna plošča. Še enkrat izpremenjeno ime Novo ime Invalndsiko podjetje »Delta, tovarna perila in kon- fekcija Ptuj« je dobiila tovarna 18. aprila 1953" z odločbo Držav- nega sekretariata za proračun in državno admiinistracijo. Direktor je postal za nepolnih 5 mesecev •Tože Tomažič, za njim pa je za- sedel diirefeor&ko mesto tov. He- ribert Samuda iiz Maniibora. ki je še sedaj direktor te tovarne in ima veliko zaslug za sedanje urejeno stanje tovarne in za re- nome »Delte« po naši domovini. Računovodja je bil dalje časa to- variš Vladimir Rola. S številom strojev je rasla tudi kapaciteta Z večjim številom ."strojev in potreb po i.zdelavi perila in kon- fekcije je .raslo število za>{>osle- nih. Od 110 ljudi leta 1950 se je do leta 19,56 številčno .stanje de- lavstva povečalo na 320. Leta 1953 so pri Glavnem od- boru Zveze vojaških vojnih in- validov v Ljubljani dobili skoraj 5 milijonov kredita in nabavili nekaj strojev ter ustainovili kro- jaški oddelek. Začela je izdelava konfekcije. V jeseni 1954 .so na- bavili 50 novih Zetina strojev in 45 elektromotorjev. iizboljšald osvetlitev s fluorescenčnimii žar- nicami, ozvočiH poslovne prosto- re, uredsli novo šiveikuco in sipre- jeli 50 novjh delavk. Okrajni ljudski odbor Ptuj jom je poma- gal s poldrugmiilijonskiim kredi- tom. Ob 29. novemibru 1954 je tov. Marija Potočnik kot pred- .sednica sindikalne organizacije v tovamni na silavnosti otvorila no- vo širvailniico m izrekla 50 novim delavkam dobrodošliico. V tem času so tudi uvedli 3. izmeno dela. Za izpopolnjene planske nailoge in kvaliteto izdelkov ka- kor tudi za udej&tvovanje članov kolektiva v družbenih organiza- cijah so prejeli vrsto diplom, pohval m priznanj od razriih re- publiiškiih dai okrajiniih forumov. To leto so oib R-azniku repu- Mike poslaili pozdravno brzojav- ko tov. Titu, ki se jim je v krat- kem zanjo zaiivalil, razvili nov sindikailni praipor ter odkrili pdo- ščo v spomiin na 1. volitve djeJav- skega sveta. Prapor je izročil praporščaku tov. Maksu Majcearu .samdikalni funkcionar tov. Franc Ceh, spomiiinsko ploščo pa je od- krall predsednik okraja tov. Jože Tramšek. Vsa domovina je zvedela za njihove izdelke Skladišče izdelkov se je v za- četku leta 1955 napolniilo. Ko- le:ktiiv se je spra^ševail, kaj bo, če se bo skladišče naprej p>olniloin če prodaja ne bo šla. O tem so razpravljali vsi torumii v podjet- ju pa tudi pri OLO dn na občin- skem ljudskem odboru. Prve tri mesece trg ni kaizal zanimanja za od^kup izdelkov. V tovarni so sto- rili vse, da bi šlo blago v pro- dajo, da bi dobili naročila za no- ve izdelke, da bi ljudje delaili dalje. Pisali so vsem večjiim tr- govskim in industrijsloim podjet- jem, predvsem rudnikom, da so pripravljeni izdelovati delavske obleke. Sklenili so tudi izsdelovati obleke za predvojaško vzgojo. Odločili so se še za udeležbo na velesejmu v Zagrebu, na Mari- borskem tednu, na Gorenjskem tednu, na Varaždi.n.sikem, Skop- skem m Leskovačkem .sejmu. Do- bili so naročila za delavske oble- ke in uniiforme za predvojaško vzgojo. Trg se je zopet odprl. Na- mesto teh težav pa so na koncu leta nastale še težave z električ- nim tokom zaradi nizkega vodo- .staja Drave in zarad; ostre zi- me, ki se je zavlekla do marca 1956. Tudi teh težav je bilo ko- nec. Za vsako ceno so hoteli na- doknaditi zamujeno proizvcidnjo, zato so delali tudi ob nedeljah. Leto 1956 so kljub vsemu uspeš- no končali. Leta 1957 že rifi bilo več sledu težav prejšnjih let. za- to so se lotili elaborata za razš,i- ritev tovarne, za izboljšanje teh- nološkega procesa, za nabavo no- vih strojev namesto že zastare- lih. Sedanja prenatrpanost oddel- kov z ljudmi in zastarelimi strojd ter potrebe po še večji proizvod- nji jih silijo k razširitvi in izpo- polnitvi. Namesto 90 sedaj v tovarni 320 ljudi Poslopje, kjer je sedaj »Delta« na Srbskem trgu 6, 7, je bilo grajeno za obrat z 90 Ijudirai, »Delta« pa že sedaj zaposluje 320 ljudi. Kot osnovno pri razši- ritvi podjetja bo dograditev no- vih prostorov, dia bo mogoče po- večati dosedanjo prikrojevalnico za Mkalnico, da bo v sedanji ši- valnici samo šivalnica moškega perila, posebej pa šivalnica za moške srajce, poseben oddelek za moško konfekcijo, posebno skla- dišče prikrojevaJnice itd. Tarifna in premijska fiolitika zahteva Izpopolnitve v zvezi s tarifno, normimo in premijsko politiko bo potrebno v kolektivu še veliko pojasnjeva- nja in razpravljanja, saj so na teh vprašanjih zainteresirani vsi člani kolektiva in zato tudi po- stavljiajo članom delavskega sve- ta, upravnega odbora in vodil- nim uslužbencem številna vpra- šanja v zvezi z novimi predpisi V tovarni je bilo konec leta 1957 226 kvalificiranih delavk in delavcev, 51 nekvalificiranih, 7 visoko kvaiMficiranih an 1 polkva- Idfioiirani delavec ter 4 visoko kvalificirani, 9 kvalificiranih, 8 polkvaliliciranih ter 3 nekvalifi- cirani uslužbenci. Povprečne ur- ne plače so lani pri delavciji zna- šale med 44,48 in 59,12 din, pri uslužbencih pa med 65 in 80,43 din. Na 108 premijski.h upravičen- cev je prišlo lani 706.636 dinar- jev premiij, pri čemer je odpadlo na obratovodjo, mojstre in sku- pinovodje nad 227.000 din. na ostale delavce nad 135.000 d n, na vodilne uslužbence nad 223 tisoč din, na šefe oddelkov nad 30.000 din in na ostale uslužben- ce nad 89.000 dan. Delavski svet in upravni odbor zmagujeta svoje naloge Delavsiki svet in upravni odbor izvršujeta svoje naHoge. Člani obeh se zanimajo za stanje to- varne in napredek v vsakodnev- nem žind^enju v tovarni, do izra- za pa prihaja to največ na sejah delaivskega sveta ali upravnega Predsednik delavskega sveta tov. Haužar odbora ali ps. v pomenkih in raz- pravah mied člani svetov in vo- dilnimi usliižbenci. V glavnem se sučejo razprave o proizvodnji, o prodaji, nabavi blaga, plačevanju računov, o dolžnikih in upnikih, o željah strank sirom domovine, o ^trojiih in vsem ostalem, kar predsitavlja bistvo za obstoj :n razvoj tovarne. Na primer lani je imel upravni odibor 18 sej. Spro- ti so rešili tekoča vprašanja. Prav veliko je tudi zanimanje za napredek kadra v tovarnij zlasti nekvalificiranega, za katerega sta pokazala delavski svet. upravni odibor m uprava največ razume- vanja v zadnjem času. ko je po- slala nad 30 delavk in delavcev na tečaj za pridobitev prekvaM- fikacije. Večina jih je tudi opra- ,v:la izpite in so prejela kot že rečeno spričevala na slovesnosti 28. aprila t. 1. . V tovarni je veliko mladine in ta se udejstvuje Sindikalno in mladinsko delo v tovarni se odraža zlasti ob raz- nih slovesn^»stih, ko nastopajo v točkah najmlajši člani kolektiva kot pevci, f:olkloriBti, godci, igralci in podobno. Ob dnevu že- na, ob 1. maju, ob dnevu, repu- blike, ob dnevu JLA in drugih priložnostih so slovesnosti v »Etelti« že tradicionalne, dobro obisikane m spričo številnih go- stov, predstavnikov oblasti, JLA, množičnih organizacij in dru- štev. Premoženje tovarne in življe- nja ljudi varuje pred ognjem in drugimi nesrečami 36-članska ga&iilsika četa. ki ji je tovarna priskrbela opremo in uniforme. Poveljnik čete in predsednik sindikata tov. Franc Čeh se moč- no poteguje tudi za gasilsko mo- torko, da bi bili gasilci sposobni za vsako akcijo v tovarni in so- seščini. Ker je v tovarni v službi več poištičnih aktivistov, so delavci sproti seznanjeni z vsemi teko- čimi družbenimi problemi, za kar in»ajo možnost na sestankih in potom ozvočenja v tovarni. Vedno novi uspehi in priznanja Kdor pozna ta kolektiv, zna- čilnosti njegovega življenja in dela bo dejal, da smo mu v pred- njem opisu ostaiH dolžni prizna- nje, zlasti ker dosega ob sožit- ju, dšscipiini pri delu, visoki sto- rijlno«sti in ra-zpravah o važnih vprašanjih uspehe, ki bodo v bo- dočnost; še večja, če jim bo le- tos uspelo storiti vse. kar imajo v načrtu. Novih priznanj javnosti bodo nedvomno deležni v nedeljo, 4. maja t. 1., popoldne in zvečer v Narodnem domu, ko si bo mar- sikdo ogledal zanimivo revijo iz- delkov, ki nosijo oznako »Delta« Ptuj. V. J. Vzhodni del »Delte«, tovarne perila in. koalekcij« v Ptuju Stran I PTUJSKI TEDNIK PTOT, DWE 29. AfffmA T95a PROF. ANDREJ KO¥AČ: Ptui v zrcalu svolih ulic in trgov V stari Gasiisici ulici, danes Vodnikovi Nekdanja Gasilska, pozneje M:;n.oritska ulica se imenojije pc prvem silovensikem pesniku in ča,snika;rjiu Vailentinu Vodniku (1758—1819). Slovenska kulturna javnost je letos prosilaviila dve- stokitnico rojstva tega .pirosvet- Ijenca, doma iz Zgornje Šiiške pri Ljubljani. Vodnikova ulica se za- čenja pri poštnem pcs:kpju, za- vije pri gai3i'lskem d'omu na de- sno in se steika v današnji Trg svobode. V stasni zemiljaški knjligi j« za- beleženo, da sta Jeta 1880 del vrtne paircele za današnjim cikraj- nim scdisčem odkuipila zakonca Hutteir. To zenrlji^šče je kasneje odkuipjla mesitna občina in sezi- daila na njem gasilsko sikladOsče. Kromist Pečko poroča, da je biila v Minoritski ulMci nekoč ži- dovska siinag^oga in da so bile razvailine v letu 1827 še vidne. O Židih vemo, da so se naselilli na Štaj.ensikem po letu 1278. Tudi ptujsko mestno pratvo iz leta 1376 jih cmehja, prav tako njihovo posebno uiioo, ki jo nekateiri zgo- dovinarji (n. pr. Pircheggsr) išče- jo v poznejši Vseh svetnikov ulic- (danes Jadranska). V dakaz tej trditvi navajojio obokane prehod-^ v tej ulici, ki so b'j'i verjetno nekoč zaprti, kajti Židje so mo' raili bivati Ločeno od ikristjanov Ulica Jožefa Zetenilca, f»ospeševaica sloven- ske knjige Iz Vodnikove ulice se odcep proti Kremiplovi ozlca ulica, nek- danja' Kamncseška, ki ncsi dane« ime po profes'orju Jožefu Zele- niku. Mož js biil naorodno zaveden kulturni delavec, dcmsa iz Le- vanjc pri r>esterniku. Ko je vo- dil okrajni zastop v Ptuju, je oskrbel vse šoje v okraju s slo- venskimi knjigamii. Zelenik in septemisrski dogodki !eta 1908 Njegovo ime se omenja tudi v zvetzL s septembrskimi dogodki — 13. septembra 1908 v Ptuju. BM je v tistem kritičnemi času na- čelnik okra-jnega zastopa. Po služ- beni doTižnosti je po napadu na Narpodni dem šel ogiledovat ško- do, ki so jo povzn^o&li narodni odpadniki. Ob tej priložnosti so ga afretiraili in vlekli na magi- strat. Ko poroča »Štajerc« dne 20. septembra 1908 o izgredih v Ptuju, napada tudi profesorja Zelenika, češ da je bil ta'ko na- vdušen, da ga je morala policija zapreti. »Štaj^erc« uvršča prof. Ze- lonika med »posebne razgrajače in kričače«. 6. decemlbra 1908 na- vaja »Štajierc« med obtoženimi na ptujiskem sodišču tudi Zelenika, o katerem pravi, da je biila raz- prava preložena zaradi zasliševa- nja novih prič. Ven^dar med ob- sojenci septembrskih dogodkov ne najdemo nj^enovega imena. Zelejifk ie bil tudi odbor- nik ptujske posojilnice Ob 30-letniici »Hranidnega in posojilnega društva« v Ptuju leta 1913 se načelnik tega slovenske- ga denarnega zavoda dr. Franc Jurtela spominja preminulih od- bomikov, med drugimi tudi Jo- žefa Zelenika, člana načelstva v letih 1891—1909. Leta 1892 je Ze- lenik prevzel mesto blagajnika, ki ga jie opravljal »do svoje smrti vestno in neuimomo«, kot pravi p>oro5iilo zadruge za leto 1910. — Umrl je nenadne smrti 25. febru- arja 1909. V ulici zgodovinarja Siekovca Iz Lackove ultice se v bližini že- lezniškega prehoda odcepi proti parku ulica, posvečena spominu krajevnega zgodovinarja Mateja Siiekovca. Ta pomemibni ptujski kronist je bil rojen leta 1846 v Negov; v Slovenskih gOTicah. Zhrail je' mnogo zgodovinskega gradiva iz arhivov in m.atrik ter sestav- ljali kronike za raizne župnije. Od leta 1887 je b:,l župnik pri Sv. Marku niže Ptuja. Tam je tudi ohranjena njegova župnijska kro- nika z mnogimi zanimivimi tx>- Nekdanje meščansko strelišče datki za markovsko območje. Slekovec je umrl v Ljubljani dne 15. decembra 1903. Slekovec je bil prvi predsednik Zgodovinskega društva v Marilbo- ru. Med njegovimi zg<.x3ovinskim.i deli je najbolj znana »Škofija in nadduhovniija v Ptuju«, zgodovin- s.ka črtica, Maribor, 1889. S pre- teklostjo vuirberške graščine nas seznanja knjiga: »Vurberg. Kra- jeplsna-z^jodovinska črtica«, Ma- ribor, 1895. Kdor pa^ se hoče .se- znaniti z zgodovino Sv. Lovrenca na Dravskem polju, mora citati njegovo de(lo o tej župniji, ki je izšlo v Mariboru 1885. Pisal je še o ormoških graščakih Sekeljih, o Turkih na slovensikem Stajier- skem in še marsdčem drugem. Na- vedena njegova dela so dostopna v ptujski Študijski knjižnici. Ob spominih na zrinjsko- frankopansko zaroto Ulica mimo Zdravstvenega do- ma nas spominja na važno po- glavje naše narodne zgodovine iz srede 17. stoletja. Ulični napisi ob tej cesti nam povedo, da smo v Zrinjsko-Frankopanski uLicL — Aprila 1919 so prep>eljali posmrt- ne ostanke Petra Zrinjskega in Frana Krsta Franikopana ix Av- strije. V Mairiiboru so hrvatskim nainodnim mučenikom pripravili slovesen sprejem. Petrov praded Nikolaj Zrinjski je znan po obrambi Sigeta pred Turki leta 1566. Krsto Frankopan pa je bil svak Petra Zrinjskega, kajti za ženo je imel njiegovo se- stro Katarino. Peter Zrinjski je bil rojen leta 1621 v Vrbovcu. Oba velikaša, nezadovoljna s politiko avstrijskega dvora, sta se priključila šiiroko zasnovani za- roti, ki je iska'a povsod zavez- nike, celo med Turki. Član te za- rote -je bil tudi štajerski grof Era.zem Taittenbach, obglavljen 1. decembra 1671 po odkritjiu za- rctR. Zarotnike je pravzaprav iz- vabila dtinajska vlada na Dunaj, kjer so jih obgilaviii 30. aprilla 1671 v Dunajskem Novem mestu. Storo meščansko strelišče Ob nekdanji Mlad.iki (danes csno^Tia šola) je st^ilo še do za- četka leta 1945 nekdanje me- ščansko strelišče, ko je postak) žrtev rušiilniih bomb. Pri tem stil- no zanimivem poslopju z visoko mansardno streho je prevladoval baročni silog, prepleten z oblika- mi sloga, ki mu pravijo Nemci »Zopfenstyk. V posebni* dvorani tega poslopja so prirejali ptujski meščani cesto bučne veselice in plesne priredii- tve. Takšno zaibavo nam opisuje pisatelj Matzak v romanu »Wald- miiller prekine svoje pKitovanje« iz srede 19. ste*etja. Po njego- vem pripovedovanju naj bi se te mestne svečanosti udeležili tudi avstrijski nadvojvoda^ Ivan v spremstvu nazadnjaškega kneza Metternicha, ki je s policijskimi ukrepi zatirail vsako izražanje svobodoljubne miselnosti. Metter- nichov obisk v Ptuju pa zgodo- vinsiko ni dokazan. Kakor razberemo iz Peokove kronike, je bilo nekoč strelišče v bhžini Minoritskega trga. Kraj za tako nevarno vežbanje pa je po- stal neprimeren. 2^to so strelišče že leta 1466 na vladarjev ukaz odstranili. Še kasneje so ga več- krat prestavili, dokler niso leta 1802 n^ levem bregu Drave sezii- daili novo streiišče z že opisanim poslopjem. Postavil ga je zidar- ski mojster Peter VVagner, zraven pa so uredili tudi kopakšče. Maki pred letom 1846 pa je bilo kopa- lišče ukinjeno, strelišče pa je kupil neki Hakl. i^ekdanja meščanska šola je vzgajala ljudi za praktično življenje Slovesna otvoritev nekdanje meščanske šole in Mladike je bila 2. oktobra 1902. Deška meščan- ska š;Ola je imela svoje prostore v nekdanji vojašnici v Panonski ulici (danes Lackova), ustanovlje- na pa je bila 17. julija 1919. Pre- selila se je v Mladiko in se s šoilskim letom 1928/29 združila z dekliško meščansko šolo v en za- vod. Upiraivitelj nove »mešane meščanske šole« je postal Drago- tin Kveder. Poslopje je biilo v zadnji sve- tovni vojni močno poškodovano. NOVOSTI ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE V PTUJU Dravec. J.: Glasbena folklora Prekmurja. Ljubljana 1957. Mole, V.: Ruska umetnjost. Ljub- ljana 1957. Stritar, J.: Zbrano delo. Deveta knjiga. Ljubljana 1957. Lokar, D.: Sodni dan na vasi. Ljubljana 1958. Bili smo v Španiji. Ljubljana 1958. Prušnik-Gašper, K.: Gamsi na plazu. Ljubljana 1958. Davičo, O.: Beton in kresnice. Ljubljana 1957. Planine ob meji. Maribor 1957. Tagore, R.: Spevi. Ljubljana 1957. Zlobec, C: Pobeglo otroštvo. Koper 1957. Znidaršič, M.: NaJomljena ve- ja. Ljubljana 1957. Verne, J.: Skrivnostni otok. Ljubljana 1956. Nikola Tesla. Beograd 1956. (V angleščini.) Wilpert, G.: Sachvvorterbuch der Literatur. Stuttgart 1955. pioetz. K.: Auszug aus der Ge- schichte. Wurzburg 1956. Hagener, C. i. dr.: Wege in die Welt. Bravinschweig 1956. KORAJŽA Moj sosed je star 86 let. Ko je bil zadnjič pri brivcu, mu je ta čestital k dobremu zdravju in az- raziil upanje, da ga bo tudi se na stoti rojstni dan strigel. Moj sosed pa: »Mogoče me boš pa res, pri- jatelj, saj še kaa: dobro izgledaš.« v MESTNEM MUZEJU V PTUJU Poznana slikairšca, fci je deJala v Ptuju po prvi svetovm vojni, je bdda Vera Blumeneau. Veliko je siikaila v olju, pastelu in akvare- lu. Biila je dobra portretiiistka, ki je z realistično vernostjo obli- kovaila v olju man-sikatero po- membno osebnost, ki je danes ni več med nami, a je na njeni po- dobi še ohranjen njen liik in bo še dailje živeH. Tako hrani Mest- ni muzej v Ptuju njen portret notarja Sikrabarja^ snovaiteilja na- še bogate arheološke zbirike, prav tako Franca Ferka, ustanovite- lja našega muzeja in tudi Vnu- ka, gorečega kopača rimskih iz- kof)anin pod nadzorstvom dr. Abramiča, Škraberja in drugih. Vera Blumieneau ni doslej še razstaviljaila, čeprav ustvarja že petdeset let. Le redki njena oseb- ni znanci so videli razen ome- njenih muzejskih portretov — še njena druga slkarska dela^ Praw v muzeju, kateremu je s svojimi portreti ovekovečila del njegove zgodovine — razstavlja prvič svoja dela, od 27. aprila do 10. maja. Na razstavi, ki bo od- prta 27. aprilla ob 11. uri, bomo videli njena najmlajša dela, de- la iz obdobja nj^enega najplod- nejšega .slikairskega udejstvova- njia in tudi njena dela iz zaidnjiih let. Sliikarica se je rodila dne 20. junija 1881 ha Dunaju, kjer je bil njen oče Slovenec, dr. Simo- nič Franc, biibliiotekar dunajske univerzitetne knjižnice. Čeprav je biilla doraa deležna najboiijše vzgoje, ji starši niso mogla iz- poflniiti vroče želje, da bi se vpd- saila na stikarsko akademijo, ker je bilo šolanje na visokih šolah tedaj ženam onemogočeno. Tako si Sliikarica ni pridobila akadem- skega nasloiva, a njena umetniška izobrazba ni zaostajaila za šola- njem na akademiji, saj je bila privatna učenka Heinricha Loff- lerja, poznejšega direktorja umetnostne akademije, nato pa Franca Thieleja, p>oznejšega di- rektorja sHikarske akademije v E*ragi. Po štirih letih priivatnega učenja — se je napotila k pri- znanemu sllovenskemu sltikarju Ažbetu v Monakovo, v njegovo šolo, kjer je ostala leto dni. Po poroki z ruskim prof. Bhi- menauom, leta 1905 — jo je pot zanesla v "Rusiijo, kjer je nada- ljevala s študijem pn prof. Iliij,- Ivanoviou Maškovu v Moskvi. V Rusiilji je do nemimih revolu- cionarnih dni veMiko slikala in je praiv tam dožiivefla svoj slikarski polet. Leta 1919 se je vrnila z družino v Jugoslavijo, v svojo ožjo domovino Slovenijo. Ptuj jo je pritegnil z lepimi slikarskimli motivi. V Ptuj se še danes rada vra- ča, čeprav ne stanujte že dolgo let več v našem mestu. Slikarici želimo še veliko uspe- hov ob njenem visokem sllikar- skem jubileju! R. V. Ptujski mladinci in deSovne brigade Za letošnjo veliko zvezno mla- dinsko delovno akcijo je povsod Poslovanje specialistič- nih ambulant v Zdrav- stvenem domu Ptuj Ker se že pogosto dogaja, da prihajajo bolniki na specialistične preglede ob nepravem času, je po- trebno, da ponovno obvestimo javnost o delovnem času teh am- bulant. Specialist za bolezni ušes, nosa in grla z latinskim izrazom otorinolaringolog sprejema z na- potnico ob sobotah od 13. pa do večera v prostorih Otroškega di- spanzerja. Specialist za očesne bo- lezni — okulist sprejema ob ne- deljah od 7.30 do 14. ure v istih prostorih po potrebi tudi brez na- potnice. Številke se dobijo eno uro pred začetkom ordinacij. Ure so .sicer fiksno odmerjene, vendar tudi teh 40 do 60 pregle- dov na vsakem področju tedensko nekaj zaleže. Ko bodo razpoložlji- vi prostori v našem Zdravstvenem domu urejeni, bosta mogoče požr- tvovalna tovariša primarija iz Ma- ribora uspela ukrojiti za potrebe Ptuja iz svojega z delom tako preobloženega časa še vsak po en popoldan. Za sedaj smo njima hvaležni tudi za to pomoč. * Istočasno obveščamo, da bo specialistična kirurška ambulanta poslovala od 5. maja t. L v pro- storih kirurškega oddelka bolniš- nice vsak dan razen nedelj in praznikov od 13. do 16. ure. Za ambulantni pregled je po- trebna napotnica iz splošne am- bulante Zdravstvenega doma. Nuj- ni primeri se sprejemajo ob vsa- kem času in brez napotnice. Ambulantno službo bosta vršila dr. A. Kuhar in dr. Drago Prau- seis. Zaradi nemotenega poslovanja kirurškega oddelka in v izogib ne- potrebnega čakanje opozarjamo na nujnost, da se pacienti pridržu- jejo delovnega časa ambulante. Uprava Zdravstvenega doma Ptuj Dežurni zdravniki Dr. Pire Ladislav, Ptuj — Žni- daričeva, telefon štev. 73: torek, 29. aprila 1958, od 16. do 7. ure. Dr. Medved Ivo, Ptuj — Na tratah: sreda, 50. aprila 1958, od 16. do 7. ure. Dr. Carli Milan, Ptuj — Trg svobode 2/1, telefon štev. 202: četrtek. 1. maja 1958, od 16. do petek. 2. maja 1958, do 7. ure 3. maja 1958. Dr. Raktiš Franc, Ptuj — Or- moška cesta: sobota, 3. maja 1958, od 16. ure »do nedelje, 4. maja 1958, do 7. tire 5. maja 1958. v naši državi veliko zanimanje. Prve brigade, ki so pred kratkim odšle na delovišča, so zaradi vestnega in požrtvovalnega dela že razglašene za udarne. Kmalu jih bodo zamenjale študentske in dijaške mladinske delovne bri- gade, ki bodo vsekakor nadalje- vale z lepimi uspehi ter tako pripomogle k čimprejšnji zgra- ditvi gospodarsko važne in mo- deme avtoceste. Tudi v Ptuju, predvsem v gim- naziji, je letos zelo veliko zani- manje za mladinske delovne ak- cije. Ker pa jih bo šlo na avto- cesto lahko samo 32, bo zelo težko z izborom. Občinski komite je to težko nalogo delno že rešil. Številni drugi prijavljeni briga- dirji, pa bodo šli na staro delo- višče v Brkinih, ali pa v Koper, kjer bodo urejali oljčne nasade. Tudi ta delovišča so gospodarsko zelo velikega pomena, zato vse- kakor lahko odpade »kompleks manjvrednega dela« na teh delo- viščih. Starim brigadirjem je zelo ugajalo urejeno brigadno življe- nje. Bilo je i>olno veselja, lepote in tovarištva. Letos pa. nudijo investitorji še mnogo več kakor prejšnja leta. Vsak brigadni ta- bor ima svoj televizijski spre- jemnik in kinoprojektor z rami- mi zelo zanimivimi filmi. Vsaka brigada ima svoj radijski spre- jemnik, knjižnico, športne rekvi- zite. Če k temu prištejemo še kof>anje ob sončnih popoldnevih ter plese ob tabornem ognju, te- daj vsakomur odpadejo pomisle- ki zaradi šestumega dela. Sicer pa je za preležane šolske kosti dobro nekoliko »telovadbe«. Iz- kušnje starih brigadirjev govo- rijo, da delo niti ni tako napor- no in utrudljivo ter da med ša- lami in smehom zelo hitro mine. Zato ni čudno, da so se tudi ptujski mladinci odzvali s števil- nimi prijavami. Upamo, da bodo nadaljevaU tradicije brigadirjev- udamikov m tako še enkrat do- stojno reprezentirali ptujsko ob- čino, -tf OBVESTILO Ambulante Zdravstvenega do- ma v Ptuju bodo zaprte od 1. do 4. maja. Dežurna zdravnika bo- sta: od srede, 30. aprila, od 16. ure do sobote, 3. maja, do 7. ure tov. dr. Carli Milan in od sobote. 3. maja, do ponedeljka. 5. maja, od 7. ure tov. dr. Medved Ivo. 1. in 2. se obračajte v primeru potrebe po nočnem obisku di- rektno na tov. dr. Carii Milana, tel. št. 202. V noči 3. in 4. maja p>a bo kot vedno nočna služba v Zdravstvenem domu — telefon štev. 80. Uprava Zdravstvenega doma Marjetki Karba v spomin Na spominski plošči žrtvam nemškega nasilja, ki je vzidana v steno partizanskega doma v fOr- možu, je vklesano tudi ime Karba Marjetke. Rojene 1914. v Mariboru, je kazala že v zgodnji mladosti veliko veselja do petja in glasbe, katere se je navzela po svojih starših, ki so peli v zboru tam- kajšnje Glasbene matice. Že kot otrok je vzljubila harmoniko in igrala na njo, ko je še hodila v osnovno šolo. Ko je to bUa konča- la, so jo starši dali na učiteljišče. Tu je poleg študija za svoj bodoči poklic obiskovala šolo Glasbene matice, zlagala še pesmi, eno in drugo tudi uglasbila ter nastopala večkrat tudi s solospevi na njenih koncertili. Na učiteljišču se je na- učila igrati na gosli, v šoli Glas- bene matice p>a na klavir, privatno pa še na harmonij in orgle. Na- slednje je potem igrala v cerkvi, na učiteljišču pa še vodila oktet učitelj iščnikov. Še kot učiteljiščnica se je se- znanila s tedanjim kapelnikom mariborske železničarske in gleda- liške godbe tov. Schonherr-jem, ter mu zaupala pesmi, ki jih je spesnila in uglasbila, da jih pre- gleda. Ta se je o njenih prvencih pohvalno izražal in zatrjeval, da so prav lepi, ni je pa mogel pri- praviti do tega. da bi eno ali dru- go na kakšnem koncertu tudi sa- ma zapela. Čutila se je pač pre- mlado. Za poskušnjo pa je ven- darle poslala tri takšne pesmi ra- dijskemu orkestru v Ljubljano. Med tem so Karbovi leta 1930 kupih v Ormožu hišo z lepim ser>čnim vrtom in se preselili v Ormož. Nekaj let pozneje je Mar- jeta zbolela na pljučnici, radi česar ni mogla svoj študij na učiteljišču in Glasbeni šoli končati. Morala je ostati doma pri stžirših. Tu se je popolnoma posvetila glasbi: šol- sko mladino je učila igrati na kla- vir ali harmoniko, sama pa je na- stopala kot solo-pevka z visokim lepim sopranom na koncertih or- moških društev in na družabnih prireditvah. V hiši njenih staršev so se zbrali pevci in pevke, ljubi- telji glasbe, da so igrali in peli, vedno vesela Marjetka pa jih je spremljala na klavirju. Vsi, ki so jo slišali peti. so bili vzhičeni nad njenim lepo donečim glasom, ki se ga še danes spominjajo. »Škoda je nje, škoda je njenega izrednega glasbenega talenta,« ta- ko menijo Ormožani še danes, če se spustiš z njimi v razgovor o Karbovi Marjeti. Tako je živela pet let pod nad- zorstvom zdravnika. Leta 1941 bi morala po njegovem nasvetu na Idimatsko zdravljenje v Kranjsko goro, pa jo je prehitela vojna. Med tistimi, ki so jih Nemci izse- hU, so bili tucj) Karbovi. Najprej so jih odpeljali v Ptuj, od tam pa na Bori in pozneje v Maribor. Od tu so jih odpravili v Srbijo, naj- prej v Zakuto in pozneje v Dra- gobračo pri Kragujevcu. Tu so taidi Karbovi otjčutili vso bedo in gorje nasilno pregnanih. Marjetka je trpela z njimi. V pesmih izraža vso 1^1 in trpljenje, ki ji trga du- šo, v njih se spominja domače hi- še, senčnih kostanjev okoli nje in cvetličnega vrta. Muči jo domo- tožje, žaluje za domačim krajem in si želi samo zdravja, da bi se lahko vrnila v svojo pravo domo- vino »kjer teče hladna reka Drava«. Nekaj teh pesmi je svojim ob- čutkom in razpoloženju primerno tudi uglasbila. V Srbiji se je Karbovi zdravje zboljšalo in zopet se je vsa pre- dala glasbi. Leta 1943 je postala v Kraljevu učiteljica glasbe. Z za- služkom je preživljala sebe, po- magala staršem in dajala tudi za partizane. Nekoč v začetku leta 1944 so priredili v Kraljevu do- brodelni koncert, na katerem je Marjetka javno nastopila kot solo- pevka. Poslušalci so bili vzhičeni nad njenim sopranom, glas o slo- venski pevki je šel od ust do ust in vsi so želeli jo zopet slišati. Bilo je v četrtek dne 10. avg. 1944 zvečer, ko je na drugem takšnem koncertu vnovič nasto- pila. Marjetica je pela neko pesem od Branka Radičeviča o jesenskem umiraiiju živijeaja v naravi. V njej se pesnik poslavlja od sveta, od sonca, od jutranje zarje, od belega dneva, pa na koncu vzklik- ne, da mora iti sedaj v drug kraj ..', S to pesmijo je Marjetka doži- vela velikanski uspeh: ploskanja in vzklikanja »živela slovenačka pevka« ni bilo konca ne kraja in morala je nekaj kitic ponoviti. Koncert je bil končan okoli 20. ure. Tisto noč so Amerikanci neka- ko ob 3. uri zjutraj bombardirali Kraljevo, ker so vladali v njem Nemci. Ko je Marjetka hitela v zaklo- nišče, jo je zadela bomba... Nek slovenski list, ki je tedaj izhajal v Srbiji, je ob njeni smrti zapisal naslednje: »To vedno veselo, vedno razi- grano dekle je osvojilo srca vseh. ki so prišli z njo v stik. Njena umetniška duša, njen muzikalni talent, njen glas, ki je pel kot srebrni zvonček in končno njena dobrota: to vse je delovalo očaru- joče na okolico. V Kraljevu je vodila cerkveno petje, je orglala in pela. Okoli sebe je zbrala krog mladine in jo poučevala v glasbi. Zvečer pred usodno nočjo je so- delovala kot solistinja pri v^i- kem koncertu, na katerem se je s pesmijo od nas poslovila.« Po svobodi so starši prepeljali njeno truplo v Ormož. Žal, Marjetki ni bUo usojeno, da bi dočakala svobodo in se vrnila v domače kraje. Tu bi s svojim izrednim muzikalnim talentom gotovo dosegla velike uspehe v čast in ponos svojim staršem, Or- možu in domovini. Dr. Alojzij Trstenjak ^ Izredna dažlueiiE u brcskem urtcu v ponedeljek, 14. aprila, so doživeli otroci v breškem vrtcu v Ptuju prijetno presenečenje. Obiskala sta jih tovariša Janez Bitenc in Janez Kuhar — znana skladatelja otroških pesmic. Z velikim zanimanjem sta sledila ritmično-f:rlasbenemu izvajanju otrok pod vodstvom vzgojitelji- ce Julke. Presenetljivo hitro sta se zbližala z otroci in sta kar prevzela vodstvo z igra- njem na klavir in na harmo- niko, otroci pa so se jima pri- družili s petjem in igranjem na otroške instrumente. Po krat- kem premoru &ta se Še malo pomenila z otroci o njihovem bivanju v vrtcu in glejte čudol Že smo poslušali njih čebljanje in petje po zvočniku. Z blešče- čimi očmi so poslušali sami sebe in skoraj bi zlezli z noski v aparat. Ob slovesu jim je tova- riš Bitenc obljubil, da bo še prišel in da bodo lahko še sli- šali sami sebe v eni izmed ra- dijskih oddaj za cicibane. Po končanem izvajanju z otroci se je razvila živahna diskusija. Razen tovarišev Bi- tenca in Kuharja od radia Ljubljane so prisostvovali kon- ferenci še toT. Herman Yida,> inšpektor za predšolsko vzgojo iz Maribora, tov. Emerik Šen- čar, profesor na Glasbeni šoli v Ptuju in vzgojiteljica iz vrt- cev bivšega ptujskega okraja. Tovariš Bitenc je nazorno pri- kazal navzočim svoje delo s predšolskimi otroci, posneto na magnetofonski trak. Obrazložil jim je svoje metode in jim dal strokovne napotke za bodoče delo. Vsi so se strinjali z mne- njem, da ima vsak otrok bolj ali manj razvit posluh, ki se mu razvija v vsej predšolski dobi. Zato je važno, da z otro- kom čimveč prepevamo, in si- cer otroške pesmi, ki izhajajo iz njegove igre in doživetij in ne presegajo zmogljivosti nje- govega glasovnega aparata. Teh pesmic imamo res že dovolj, samo nrisluhnimo radijskim oddajam za cicibeme. Naj nas ne plaši, če v začetku otrok brunda in takoj ne dojame me- lodije. Ce bomo vztrajni in ne bomo otroka zapostavljali ali ga smešili, se mu bo sčasoma razvil p>osluh. da bo tudi on nekoč lepo pel. In kaj je lep- šega, kot lepa pesem, ki privre človeku iz srca? S. J. stran 8 PTUJSKI TEDNIK PTUJ, DNE 29. APRILA Mf« 1?. let od ustanovitve OF Prejšnjo nedeljo, 27. aprila t. 1., je minilo 17 let od dneva, ko je bila ustanovljena v Ljubljani Osvobodilna fronta. To se pravi, da je tri tedne po napadu na Ju- goslavijo naše ljudstvo našlo v svojih vrstah politično toliko za- vedne, odločne in na vse priprav- ljene ljudi, ki so imeli toliko po- guma, da so se sredi okupirane- ga glavnega mesta Slovenije sešli in napravili program za oborožen upor. Treba je upoštevati, da je bil takrat fašistični pohod proti svobodoljubnim narodom v svo- jem polnem zagonu. Vsem je znano, da po tem da- tumu ni ostalo samo pri progra- mu, temveč so naše množice ta- koj sprejele program osvoboditve za svoj program ter se začele ta- koj boriti za njegovo uresničitev. V uresničevanju programa se ni- so ustrašile najtežjih žrtev in največjih samoodpovedi, d<^er ni bil dosežen cilj, dokler ni bila naša domovina osvobojena. Z osvoboditvijo ni prenehalo delo organizacije, ki je nastala v najtežjih dneh naše narodne zgo- dovine. Osvobodilna fronta je ostala armada, ki je, čeprav brez orožja, nadaljevala borbo za uresničitev drugega dela svojega programa: za ustvaritev takšnih življenjskih pogojev za naše ljudstvo, da bi se to čimprej in čimbolj približalo velikemu cilju — socializmu. Osvobodilna fronta je pozneje spremenila svoje ime ter postala Socialistična zveza delovnega ljudstva. Vse svoje sile je posve- čala in jih še posveča razvoju našega gospodarstva, delavskemu samoupravljanju in samouprav- ljanju delovnih ljudi sploh ter vzgajanju množic za boj 7.a lepše življenje vseh naših delovnih lju- di. ¥11. kongres ZKJ Nadaljevanje s 1. strani Govoreč o vlogi sindikatov v našem sistemu samoupravljanja, je tov. Tito dejal, da v novih po- gojih sindikati vedno bolj doje- majo svojo vlogo in svoje mesto in dobivajo vedno važnejšo vlo- go pri vzgoji delavskega razre- da, pri pravEnem usmerjanju de- lavskih svetov, pri idejnem poli- tičnem in strokovnem vzgajanju delavcev. Glade Ljudske mladine je tov. Tito rekel, da se je znašla po VI. kongre-su v nekakšni krizi, ki pa jo je že premagala. Mladinske organizacije se sprva nekako ni- so znašle, sedaj pa so zopet čvr- sto na jasno začrtani poti. »Čeprav ima žena v novi .lu- goslaviji z zakonom zagotovljeno popolno enakopravnost, pa z nje- nim današnjim položajem vseeno ne moremo biti zadovoljni,« je rekel tov. Tito. Govoreč o vzro- kih za to, je tov. Tito rekel, da so ti objektivnega, to se pravi materialnega značaja, pa tudi subjektivnega. Odnos do žene- delavke je cesto nepravilen. Eko- nmnsko osamosvajanje žena na vasi je silno počasno, ker je so- cialistični razvoj na vasi tesno povezan s pospeševanjem kme- tijstva in zadružništva, ki pa še ni napravilo večjega napredka. Organizacije borcev, invalidov in rez. oficirjev so imele doslej in še imajo zelo pomembno vlo- go v našem družbenem življe- nju, ker so v veliki meri poma- gale urejevati vprašanja, ki so zadevala bivše borce, prav tako pa vprašanja otrok padlih bor- cev, nadalje pa tudi pri predvo- jaški vzgoji mladine. Tov. Tito je nadalje govoril o delu Zveze komunistov v Arma- da, v odlomku Komunisti in kul- turna ter znanstvena dejavnost pa je med drugim dejal: »EVoIo- čen zastoj in zmeda v kulturnem in znanstvenem razvoju, ki jo je bito občutiti do VI. kongresa in je bila rezultat naših lastnih na- pak in posnemanja drugih držav, sta polagoma prenehab. Prišlo je do vse večjega razmaha v kul- turnem in znanstvenem življenju naše domovine.« Pred zaključkom svojega refe- rata je govoril tov. Tito o našem tasku ter med drugim dejal, da naš tisk opravlja veliko in važno nalogo, da pa so v njegovem de- lu tudi napake. Ob zaključku je poudaril, da imamo v državi že ustvarjene vse pogoje za še uspešnejši in vsestranski razvoj naše socialistične skupnosti, da pa »imajo v tem velikem delu čla- ni Zveze komunistov Jugoslavije odločilno vlogo in obveznost.« Vojaki JLA V. P. 3450/12 —B, Rijeka — Kandrič Ivan, Kmetec Štefan, Gabrovec Jože in Antolič Jože čestitajo svojim dojdiimo!« je vzkliknila druga vila. »Že vem, kam se mo- ramo peljati.« In spet so htiteln, dokler niso obstali pred ljubko rdečo hišico, vso v cvetju. Toda deček je tudi tokrat odkimal z glavico in za- čel neutolažljivo jokati. Vile so se spogledale. Rile vSo ■ obupane. Tedaj pa se je tretja nečesa domislila in rekla: »Pu- stdte, da jaz urediim stvar.« Ostali dve sta jd molče sleddill Tretja vila je umih nog ponesla dečka pred m^ajhno hišico, ki je stala na robu gozda in je bila res bolj revna in ne preveč lepa. »Ta je!« je zaklical deček in od veselja plos^kndl z roka.mn, na- to pa ves vesel stekel v hrišico, ne da bd se zahvaliil dobrotna- cam. Jelen in jelenček Nekoč je jelenček rekel jelenu: »Očka. večji dn hitrejši si od psa in velikansko rogovje imaš. Lahko se braniš, čemu neki se vendar psov tako bojiš?« Jelen se zasmeje dn odgovori: »Saj imaš prav, sinko, toda, kaj hočem: kadar začujem psa, se tako urno zadrevim v beg, da na to še pomisliti ne utegnem.« Kegljanje KROŽEK »TOREK« SPOMLA- DANSKI PRVAK PTUJA Kegljaški klub Ptuj je izvedel tekmovanje v borbenih partijah med krožki za spomladansko pr- venstvo. Borba je bila zelo ostra, ker so vsi krožki precej izenačeni z močjo kegljačev. Do zadnjega kola je stalno vodil najmlajši krožek »Panonija«, ki ni izgubil nobene tekme. V zadnji tekmi pa je krožek »Torek« dosegel lepo igro 406 lučajev, kar je zadosto- valo, da je postal prvak Ptuja. Tekmovalci »Torka«: Simon, Mer- nik, Vaupotič. Šiker, Sandor, La- još. E*už, Slatinšek, Bagladi in Špoljar. HODNIK MARJAN NA REPUBLIŠKEM PRVENSTVU V Kranju so bUe tekme v dis- ciplini 2x200 lučajev za republi- ško prvenstvo. Med 70 nastopa- jdiimi iz Slovenije se je naš član Hodnik Marjan plasiral med 30 najboljših, ki bodo zastopali Slo- venijo na državnem prvenstvu v Zagrebu. Podrl je 816 in 820 kegljev, za kar mu iskreno če- stitamo. Kegljaški klub Ptuj želi svojemu članu obilo uspeha na drža vitem prvenstvu. Bazalt - surovina boctočnosti Geofdziiki imenujejo bazalt, to je surovina, ki sestavlja tako iimenovano drugo nadstropje v zgradbi zemeljsike skorje, na morskem dnu pa prvo nadstrop- je, siH-ovino bodočnosti. Bazaflt sestavlja 40 odst kremena, 15 odi^ aluminija, 7 odsL kalcija, 6 odst. ž^eza, 5 odst. magnezija in 2 odst. tfetana. Razen tega vse- buje bazalt še vrsto raznih red- kih in pflemenitih kovin. Če bo za izločanje teb elementov, bo bazalt res surovina bodočnosta. Bazalt je praSotično neomejeno uporaben. Odporen je proti ognju, Itcgcm in kislinam. Zato bo v svoji originalni obliiki nadomestil ceflo vrsto dragocenih kovisn, prav tako ga bodo lahko uporabi dal i kot gradivo. Ceste prihodriosti bodo polite s to snovjo in tudi rrtesta prihodnosti bodo v velSci meri grajena iz toga materiala, ki jim bo zagotavljal ne le trd- nost, marveč tudi lepoto, kajti raznobarvni bazalt se bo prelival v sončni svetlobi. Hišne številke - od kdaj? Zamisel oštevilčenja hiš je si- cer stara že 162 let, ni pa niti v starem svetu še povsod prodr- la. Konservativna Anglija ozna- čuje še danes v nekaterih ulicah hiše z raznimi nazivi namesto s številkami. Prvi je prišel na misel oštevil- čenja berlinski župan leta 1795. Dve leti zatem so imela v ka- snejši nemški prestolnici vsa poslopja svoje hišne številke. Šest let nato .so oštevilčenje iz- peljali na cesarskem Dunaju in dve leti kasneje pa še v napo- leonskem ParizJj. Pisali so tedaj leto 1805. Tehnika čez 50 let Predsednik ameriške letalske družbe Eastem Airlines je iz- javil, da bodo dosegla potniška letala v 50 letih takšen napre- dek, da bo trajala vožnja iz Evro- pe v Ameriko največ dve vri. Lovska letala bodo dosegla hi- trost okrog 5000 km na uro. in- terkontinentalne rakete pa naj- manj 40.000 km na wro. Vsako uro 500 rojstev Po podatkih demografičnega urada pri Organizacija adruženih narodov se nodi na. vsem svetu vsako rjTo 5000 otrok, hsti larad je ugotovi tudi razmerotna zelo veSac porast prefetwaistve hctj ailn manj po ■meh deželah. Največji prisrastaeik so zabetežiil t a>A, kjer se je števaio prehivaihstva povočaiio v (ji.MSU1 tatu sa 7 Tn>- l^jonm. Porast preMiM^Btva po vsem svetu pa je v Mrinj* let^i skoraj 50 miftijtmu* letno. To ni tJoJi^ posJedSca ^»eojega šit«rBa rojsteiv. kollifcor zružasjja smrt- nosti in t)odal7ša255ja pcn^niaie Sončni radio VeHko energijo, ki jo sonce vsak dan pošilja na zemljo, osta- ne neizkoriščeni. Res je, da po- znamo že nekaj naprav kot sonč- ne peči, kuhalnike in podobno, ki jim služijo kot gorivo topli sonč- ni žarki, vendar pa je to veja znanosti še v povojih. Zato so tanbolj zanimivi iziani na tem področju. Nedavno so v ZDA uvedli prvo telefonsko linijo, ki jo napaja električni tok iz sonč- nih baterij, medtem pa je neki sovjetski konstruktor izumil ra- dijski aparat, ki mu daje potreb- no energijo prav tako sonce. Po- sebna naprava spreminja toplot- no energijo v električno, ta pa se zbira v akumulatorjih. Ko se ti napolnijo, lahko aparat deluje 60 ur v popolni temi. Vsako neparno leto rodovitno, vsako parno nerodovitno Kakor po nekem pravilu — si v povojnem obdobju v Jugosla- viji sledijo rodovitna in nerodo- vitna leta. Začenši od 1949. leta smo v vsakem neparnem letu pridelali mnogo več kakor v par- nih letih. To spreminjanje najbolje za- sledimo pri žitaricah, ako vza- memo povprečen letni pridelek v obdobju 1946—1947 kot osno- vo 100. Indek.sii, ki so j,ih na osnovi tega izračunali strokov- njaki, dajejo naslednjo sliko pri- delka: 1949 — 122, 1950 — 90. 1951 — 112. 1952 — 84, 1953 — 124. 1954 — 69, 1955 — 118, 1956 — 79, 1957 — 148. Te številke kažejo, da je biil pridelek žitaric v parnih letib za 20 odstotkov manjši, a v neparnih za 20 od- stotkov nad povprečjem. Vsak četrti nepismen Po podatkih, ki jih je zbrala in objavila organizacija UNESCO, je še danes skoraj četrtina pre- bivalcev našega planeta nepisme- nih. Skupno število teh je nam- reč okrog 700 milijonov. Na pr- vem mestu so Afrika in pa de- žde na bližnjem in srednjem vzhodu, kjer je povprečno nad 80 odst. prebivalstva, ki ne zna pisati in ne brati. Tako je v Afri- ki okrog 100 milijonov nepisme- nih, v Aziji nad 500 milijonov, v Severni in Južni Ameriki sku- paj 45 milijonov in v Evropi 22 milijonov. Najmanj nepismenih je v Sovjetski zvezi in ZDA. kjer se odstotek giblje med 5 do 10 odst. po posameznih področjih. Injekcije bonto dobivali brez igle Sod«}avca nwskovskega In^- tuta za eksperimentalne kirurške instnnnenfce mg. Trusov in Ipo- latov, sta izdeJaJa nov inštrument za dajanje injekcij brez igle. Ta instrtiment ieUmje pod veiiicm pritiskom. Zadostuje, da se apa- dotaJcne £iovršjne kože m s pritisKom na gumb začne zdra- vilo prodirati skozi njo. Tako človeka ni treba prebadati in zato nima več tistega neprijetnega občutka v zvezi z vsakim ceplje- njem. Predfiost novega instrumenta je tuda v tem, da dajo z mjim lahko do 2000 injekcij v 24 urah. To pride v pošte v predvsem pri cepljenju po šolah in v vojsk:- Ker ni treba menjavati igel In jih prekuhavati, je tudi možnost okužbe manjša. Nove instrumente bodo vpeljali tudi na klinike v Sovjetski zvezi. Turist v Sibiriji Vsa Sibirija je biila zaprta za tuje tunste, Taikšen režim je vla- dal v Sovjeteki zvezi dolga leta. Nedavno pa je sovj^et&ka turistič- na agenci.ia Inturist objavila vest, da si bodo od letos naprej tuji tiBDisti lahko ogledali tudi Sibi- rijo in druga doslej zaprta pod- ročja. S tem v zveza so v večjih sibirskih središčih, kot so Irkutsk in druga masta, že začeli priprav- ljati vse potrebno za sprejem tu- ristov, saj pričakujejo, da bo veliko zanimanje za obisk teh krajev. O Soncu, Mesecu in petelinu Od tega je že dolgo, tako dol- go, da je težko prešteti leta. Na nebu so živeli trije bratje: Son- ce, Mesec in petelin. Nekoč se je zgodilo, da je Sonce, najsta- rejši brat, šel zdoma, da bi sijal ljudem, v hiši pa sta ostala sa- mo Mesec in petelin. Naj pove- mo kar takoj, da se je Mesec zelo rad kregal. Tudi zdaj je iz- zival petelina, ga žalil in končno zgrabil za greten in ga vrgel na Zemljo. Ko se je Sonce zvečer vrnilo domov, je zvedelo, kaj se je zgodilo. Zamislilo se je in re- klo: »Vidiš, da si tak čudak, da ne moreš z nikomer živeti v mi- ru. Zato te nočem več videti. Jaz bom hodil po nebu podnevi, ti pa ponočri. Petelin pa bo ostal moj tovariiš, ndkoli me ne bo pozabiL« Od tistega dne p>eteldn vsako jutro, ko zagleda Sonce, kriči »kikiriki«, in to pomeni, »dobro jutro, starej.šii brat.« Ko pa se približuje večer in se pojavi na nebu Mesec, petelin hiti domov, da ne bi videl tistega, ki ga je tako razžajM. S kakšno vodo zalivamo cvetlice od vode za zalivanje je v ve- lika meri odvisno, kako nam uspevajo sobne rastline. Najbolj- ša je vsekakor postana deževni- ca, ker je tekoča voda navadno trda in tako za zalivanje nepri- merna. Prav škodljiva pa je ti- sta vodovodna voda, ki je raz- kužena s klorom ali ki vsebuje veliko železa, Porumerjeli listi in slaiba rast so posledica takega zaiHvanja. Takoj za deževnico priporočajo vrtnarji vodo iz po- tokov, rek in jezer, če ni pokvar- jena z raizno industrijsko odpla- ko. Voda za zalivanje tudi ne sme biti premrzla. Zlivati je ne sme- mo naravnost na rastlino, tem- več ob straneh korenin. Prav ta- ko ne sme bit: mrzla voda, s ka- tero sobne rastline poškropiimc po ldstih ali jdh celo z njo umi- vamo. Vodo pogrejemo do sobne temperature, da preprečimo škod- ljivo naglo ohladitev rastlSne in zemlje. Prav tako, kot je potrebna rastlini voda za zala?vanje, je po- trebno dovolj zračne vlage. Te primanjkuje posebno v prostorih, ki jih ogrevamo s centralno kur- javo in železnimi p>ečmi. Poma- gamo si z vodo, ki jo postavimo v plitvih posodah v bližino pečL Dobro de rastlinam, če obložin*o zemljo z mahom, ki pa mora biti vedno vlažen, zelo pa se pozive, če jih večkrat denemo na topel rahel dež. S čim naj mažemo vlažne zidove? Vlaižni zidovi so velika nadlo- ga, posebno v mrzlem času, ko ne moremo imeti toliko odprtih oken. Toda tudi zdaj si laihkop>o- magamo: Zidove mažemo, in sicer z raz- topino, ki smo jo priprarvili v dveh litrih vode. kjer smo raz- pustili 600 g mila. Ko voda za- vre, vzamemo krtačo in s še to- plo raztopino premažemo zidove. Ko bodo Tjdaj zidovi popolnoma suhi, jSh ponovno premažemo z drugo plastjo, ki sestoji iz tople raztopine galuna. V osmih litrih vode raztopimo 400 g galuna. Zdaj n»ažemo s to raztopino zi- dove 6 do 7 dni zaporedoma. Po- stali bodo nepremočljdvi! SREČEN KONEC »Ali ima roman, ki si ga pre- bra' s^-^f^on konec? »Ne vera, konča se s porc^g^ Umetnost govora je v tem, da spravimo iz prsnega koša krepke besede, ki zvene kot pomembne poslanice iz možganov. (Vittorio de Siica) Največ govore zmeraj Ijodje, ki imajo najmanj povedati — (Franoodse Sagan) Od zakoncev samih je odvisno, aJi bodo napravild iz svojega za- kona v^no ali Jesifi. — (Brigatte Hocney) RADIO LJUBUANA Četrtek, i. maja 5.00—7.00 Prvomajski pozdrav (par- tizanske in množične pesmi ter koračni- ce) — vmes ob 5.05—5,10 Poročila M vremenska napoved. 7.00 Napoved tata, poročila, vremenska napoved in obiaaa dnevnega sporeda. 7.15 Skladbe Rado* vana Gobca in Rada Simonitija. 8.0O Prvomajski proglas. 8.05 Delovni kolek- tivi čestitajo za Praznik dela 9.00 Mla- dinska radijska igra — Valentin Kata- jev: Pristava v stepi. 9.45 ,,Naprej po- nosno delovne brigade" (mladinski zbivrl pojo). 10.00 Igra vam orkester Mari- borske opere pod vodstvom Jakova Clp- cija. 10.55 Zabavni intermezzo. 11.15 Icseniški želejarji — pevci in godbeniki (Na obisku pri jeseniški ,,Svobodi"-. 12.00 Opoldanski glasbeni spored. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska na- poved, pregled dnevnega sporeda in oto- vestjla. 13.15 Prvomajske glasbene če- stitke. 15.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in obvestla. 15.15 Zaigrajmo in zapojmo (spored zabavne glasbe). 16.00 Zvone Krži.^nik: Utrinki s Sntjeske. 16.30 Priljubljene orke- stralne skladbe 17.00 N. Rimski-Knrza- kov: SneguroCka. 18.30 Lepe melodije igrajo godalni orkestri. 19.00 Delovni kolektivi čestitajo. 19.30 Radijski dnev- nik. 20.00 .,Na pot po svetu" (Pesmi in plesi raznih narodov v izvedbi Male- ga zbora Radia Ljubljana in orkestrov), 21.00 Nocoj smo v taborišču kres pri- žgali (mladinske brigade v poeziji in prozi). 21.30 Igramo za prijetno razve- drilo. 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. 22.15 Zaplešite z na- mi. 22.55 Poročila. 23.00—23.15 jn 23.30—23.45 Oddaja za tujino (prenos iz Beograda). petek, 2. MAJA 6.00—7.00 Za prazniino jutro (pisan glasbeni spored) — vmes ob 6.05—6.10 Poročila n vremenska napoved. 7.00 Ka- Poročila in vremenska nap#ved. 7.00 Na- poved časa, poročila, vremenska napo- ved in objava dnevnega sporeda. 7.15, Reklame. 7.30 Radijski koledar in ob- vestila. 7.35 Vesele poskočne in domače. 8.30 Vsem sije to majsko sonce (literar- no-glasbena oddaja). 9.00 Zabavna revi- ja. 10.00 Zvoiie Kržišnik: Široka ravna cesta. 10.30 Popularne skladbe o izvedbi Orkestra Radia Ljubljana, dirigent Uroš Prevoršek. 11.30 ..Pesem nas družit" (pojo mladinski zbori z vsega sveta). 12.00 Od melodije do melodije. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska na- poved, pregled dnevnega sporeda in ob- vestila. 13.15 Glasbena medigra. 13.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in obvestila. 15.15 Glasbeni mozaik. 16.00 Zabavno popoldne. 18.00 Lahka glasba. 18.30 Izlet 10.000 kilo- metrov daleč. 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Izberite popevko! (posnetki javne oddaje z dne 29. aprila, v dvorani Slo- venske filharmonije). 22.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednii dan. 22.15 Nočni koncert. 22.55 Poročila. 23.00— 23.15 in 23.30—23.45 Oddaja za tujino (prenos iz Beograda). LJUBLJANA SOBOTA, 3. MAJA 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Poročila in vremenska napoved. 6.00—• 6.10 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 6.30—6.40 Reklame. 6.40—6.4S Naš je- dilnik. 7.00—7.10 Napoved časa. poroči- la, vremenska Jiapogred in radij^i kole- dar. 8.00 Poročila. 805 Koncert pihalno godbe JLA p. v. Jožeta Bruna. 8.35 Od- lomki iz opere Ermana Wolfa-Ferrarija ..Štirje grobijani". 9.00 Od melodije do melodije. 10.00 Napoved časa in poroči- la. 10.10 Listi iz albuma orkestralne lirike. 11.00 Pionirski tednik. 11.15 Do- mači zvoki izpod zelenega Pohorja. 12,00 Mali koncert solistične glasbe. 12.30 Kmetijski nasveti — Ing. Milko Breznik: Opaznjmo vinsko trto in zapisujmo sum- liive pojave. 12.40 Harmonika v ritrnn.: 13.00 Napoved časa, poroCila. vremen- ska napoved, pregled dnevnega sporeda in obvestila.. 13.15 Glasba za prijetno razvedrilo. 14.20 Zanimivosti iz znano- sti in tehnike. 14.35 Naši poslušalci Ce^ stitajo in pozdravljajo. 15.00 Napoved časa, poročila, vremenska naroved in obvešča. 15.15 Zabavna g^Iasba, vmes reklame. 15.40 S knjižnega trga. 16.00 Arije iz oper, ki jih radi poslušate. 17.00 Napoved časa in poročila. 17. lO Kaj bo prihodnti teden na sooredtu 17.30 Izbrali smo za vas h. arhiva za- bavne glasbe. 18.00 Okno v svet: Avstra- lija. 18.15 Koncert Slovenskega okteta. 18.45 Prof. dr. Mirko Rupel: TezikovnI pogovori. 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 .Spoznavajmo svet in domovino" fcre- nos mladinske oddaja iz Velike frlhar- monične dvorane v Ljubljani). 21.^ Glasba za ples. 22.00 Napoved časa, po- ročila, vremenska nanove' in pregled sporeda za naslednti dan. 22,1'^ nddaia za naše izselience. 2?.55 Poročna. 23.00 —23.15 in 23.30—23.Oddaja za to- jino fnrpnns iz Beo^radaV RADIO LJUBLJANA Dnevni spored za nedeljo, dne 4. maja 1958 6.00—7.00 Domač nedeljski jutranil pozdrav — vmes ob 6.05,—6.10 Poro- Cila in vremenska napoved. 7.00 Napo- ved časa. poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 7.15 Re- klame. 7.30 Radijski koledar in prire- ditve dneva. 7.35 Iz operetnega sveta. 8.00 Športna reportaSr Nekdaj in da- nes. 8.15 Parada pojjevk. 8.45 Mladin- ska radijska igra — Gustav Morčinek: Suzanka in povodnjaki. 9.15 Jugoslo- vanska pesem. (Zbori in samospevi a. Srebotnjaka, V. Lisinskega. R. Simoni- tija. B. Habbeta, J. Pavčiča. m. Miloje- viča, B. Ipavca, A. Dobroniča. C. Preg- lja, D. Svare in S. Hrističa.) 10.00 Se pomnite tovariši... — Nepremagljiva Ljubljana. 10.30 Pokaži, kaj znaš. (Pre- nos javne oddaje iz opernega gledališča v Ljubljani.) 12.00 Od melodije do me- lodije. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved, pregled dnevnega sporeda in obvestila. 13.15 Zabavna glas- ba, vmes reklame. 13.30 Za našo vas. 14.15 Naši poslušalci čestitajo in po- zdravljajo — I. 15.00 Napoved časa, po- ročila, vremenska napoved in obvestila. 15.15 Naši poslušalci čestitajo in po- zdravljajo — n. 16.15 Razbijači verige (reportaža). 16.45 Glasbeni mozaik. A, Dvorak: Rusalka, arija iz in. deja- nja — I. S. Bach: 2 gavotti — G. Ver- di: Moč usode, arUa iz 1. dejanja — C1. Debussy: Češki ples — m. Musorg- ski: Boris Godnnov. kronanje — L. Weiner: Lakodalmas. ogrski svatbeni ples — G. Puccini: Turandot. zborov- ska scesa iz 1. dejanja — e. Bozza: Scherzo a pilialni kvintet. 17.30 Radij- ska litra — Zvonimir Bajsič; Rahla po- mladna zenrija (ponovitev). Režija: Ma- ša Slavčeva. v glavnih vlogah: Minca Jeraj, Boris Kralj in Janko Hočevar. T8.10 VeseH intemrezzo. 18.30 ..Slišala sem ptiCko pet. .." (pomlad in Ijnbe- zen T narodni pesmi). 19.00 Zabavna gt3st>a. vmes reklarae. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Variete na valu 327,1: a) Pet popevk h preteklega tedna; b) Modni atelje — nnij; c) Razrezana pentlja. 21.0O Klasiki sodobne glasbe o sebi. 3. oddafat I>ni!!trij Sostakovič. 22.00 Napoved časa. poročila, vremen- ska napoved in pree!w! sporeda ta na- slednti dan. 22.15 P!es»a stas»»a. 22.55 t»nro«1a. 2300—23.15 in 23 30—23.45 Md2|a za tRjmc ^reaos a Be«cra