V e s t n i k. Osebne restl na Eranjskem. Učitelj Slavko F 1 i s v Škofji Loki je dobil dopust zaradi bolezni in pride na njegovo mesto kot suplentinja izprašana uMteljska kandidatinja Ivana Valenčičeva. Na mesto obolele učiteljice Julije J a k 1 i č e v e , ki je dobila dopust, pride v Besnico kot suplentinja izprašana učiteljska kandidatinja Karolina Zupančičeva. Eaj pomeni ,,nada.itelj" t občinskem Tolilnem redu? Ker se je ob času, ko so izdelovali naš sedanji občinski volilni red, rabil izraz nnadu5itelj" le za označbo pravih učiteljev v nasprotju s šolskimi pomofiniki in pudučitelji, pristoji privilegovana voliloa pravica vsem defioitivno nastavljenim učiteljem ne glede na to, ali jim gre naslov nadučitelj ali ne. (Sodba uprav. sodišča z dne 18. novembra 1899, št 9098.) — Dobili smo že večkrat vprašanje, če smejo na Kranjskem voliti v prvem razredu tudi ueitelji, ker našteva obč. volilni red samo nadučitelje. Da se ta beseda prav razume, smo objavili pred- stoječo sodbo, po kateri je upravičen v prvem razredu voliti vsak stalno nastavljen učitelj,. tudi če nima naslova .nadučitelj". Čnden razpis. Prejeli smo in priobčujemo: Vašega lista (šl. 43) vest pod takim naslovom je naredbeni list naufnega ministrstva v svoji zadnji izdaji z dne 15. oktobra t. 1. popravil v toliko, da je tam objavljen formalno pravilen razpis, kar kaže, da so v ministrstvu zapazili pogrpšek v zahtevi izpričevala za d e k 1 i š k e meščanske šole. Popravljen je v nWien?r Zeitung" objavljeni razpis pa tudi v materijalnpm oziru: zahteva namreč ta v Daredbenein listu naučuega ministr^tva objavljeni razpis izrečno učno usposobljenost le za n e m š k e mpščanske šole. Torej na gori&ki vadnici je mogoče dobiti službo le z znanjem nemščine! In vendar ni v vsi Primorski nik.jer nemščiua dpželni jezik. Ali ne bodo primorski slovanski poslanci protestirali proti tej kršitvi zakona? Od članov deželnpga šolskega sveta na Goriškem tega ne pri.akujpmo, kpr prof. B e rbuč, dr. Gregorčič, dr Zornin svftnik K r i ž n i č niso iz takega lesa, da bi znali braniti praviee naroda. Žalostao dovolj, da sede v deželnem šolskem svetu taki ljud.je! LašČina na Štajerskem — učni jezik!? Naredbeni list ministrstva za uk in bogočastje z dne 15. oktobra t. 1. objavlja novoimenovane izpraševalne komisije za ljudske in meščanske šole za dobo 1907/8 do 1909/10 v raznih kronovinah Avstrije. Za Gradec impnovana komisija ima tudi za 1 a š k i jezik določenega eksaminatorja! Dotična odredba se glasi: Im Bedarfsfalle sind dpr Priifungskommissicin beizuziphen: Zur Vornahme d*>r Priifung aus der frauzosischen, pnglischpn und italienischen Sprache die Professorpn itd." Gospodi v Gradcu, ki je stavila tak prpdlog. bodi povedano, da določa točka 2 , odstavek 2., člena IV. ministrske naredbe z dne 31. julija 1886, št. 6033, da sme vsaka avstrijska izpitna komisija izpraševati iz nemščine kot uenega prpdraeta na ljudskih in meščanskih šolah, iz posameznih deželnih jnzikov pa le komisi.je v dotičnih deželah. In dozdaj laščina na štajerskem še ni deželni jezik! — Nadalje bodi pov^dano isti gospodi, da točka 4. člena V. gori omenjene miuistrske naredbe določa, da ostane le za fraucoski in angleški jezik — kot tuj jt_ik — v veljavi prpdpis _ dne 1. maja 1871, št 593, ne pa za laščino. katero so — čudno dovolj za takratno poznavanje narodnostnih razmer o avstrijskih po ministrskih vpisarnah — leta 1871. smatrali v Avstriji tuj i m jezikom Oe upoštevamo takih _Missgn_y" dnželnih šolskih svetov ia rainlstrstva, potem pač razumemo, da je bilo v zadnjih letih — in sicpr po 1886. — mogoče, da so razne osebe brez vsake pedagoške naobrazbe mogle doseči izpričevala za poučevanje laščiue, ki je gla^om ministrskih ukazo? z dne 16. aprila 1887, št. 7,49, in 13. aprila 1905, št 13.059, more dobiti le učiteljstvo ljudskih in mešeanskih šol Kdo nam jamči. da se ne gode taki .Missgriffi" v šolskooblastvenih krogih tudi takrat. ko se določa.jo učiteljstvu pravice matprijaln^ga značaja, ko gospoda že v čisto tporetiških stvareh strelja take kozle ?! Šola na ViVu prl Ljubljani. Pišejo nam z Viča: Pri nas vladajo kaj žalostue šolske razrapre. Irrramo res štirirazredoo ljudsko šolo z eno paralelko, pa vendar je v prvem in drugpm razredu pouk poldneven. V naši občini rastejo hiše kakor gobe po dežju, v vsaki hiši pa je več družin, ki so obilo prpskrbljeu« z otroki. Zato so šole tako prenapolnipne, da ni mogoče več zmagovati s tem šolskim poslopjeru Naš kraj je industrijalen, vefinoma bivajo tu delavci, ki odločno zahtevajo celodnevni pouk, da se otroci kaj nauče, ker jim drugega imftja itak ne mornja dati. Tako pa otruci brez nadzorstva letajo po cele poldneve kpr »o starši po tvornicah. Odtod največ izvira izprijejenost naše šolske mladine. Domači krajni šol«ki svet in občinski odbor sta storila vse korake, da bi dobili še pdo učno osebo. pa vse zaman. Okrajni in deželni šolski svet krepko podpirata to prošnjo, toda držplni odbor nikakor noče prispevati tistih par stotakov za še pno provizorično učuo osebo. Naš gospod deželni glavar pl. Detela je še celo rekel: BOkrajni ia dežplni šolski svet lahko dovolita, ker jima ni treba' ni. plačati. mi moramo pa plafiati." Naša občina bi imela gotovo hujše stroške, ker bi morala plaeevati visoko najemnino io skrbeti za stvarne potrebščine, kurjavo itd. pa vpndar se je soglasno izrekla za še eno učno osebo. Že par let traja to moledovanje. pa vedno nam stavlja zapreke d-želui odbor. Naraesto da bi bil vesel napredne obfciue in ji prošujo uslišal, pa sili s tem svojim ravnanjem, da pošiljajo mnogi prebivalci svoje otroke v ljubljanske nemške šole, ker jih po slovenskih tudi odklanjajo. Boj uditeljstva. Poročajo nam: Več !et opazujem boj duhovščine proti učiteljstvu in razmišljam, kako bi se odpravil ta boj. Sredstra bi bila, toda ni ljudi, ki bi uporabili ta sredstva. Sredstvo je čisto preprosto. Ako sta na dvorišču dva petelioa in se tepeta, kaj stori prpprosta ženiea ? Euega pptelina odstrani, pa je mir. Kako pa je s šolo in učiteljstvom v Avstriji in osobito na Kranjskem ? Država je vzpla vajeti v eno roko, z drugo roko pa je potisnila učiteljstvo pod duhovniško peto. Ali ni w? Poglejmo! Vsak župnik je ud krajnega šolskega sveta. Večinoma pa so duhovniki tudi krajni predsedniki in pa nadzorniki. Kam priderao ? V nov konkordat! Kje je pomož ? Evo je. 1. Ako je Ijudska šola državna last, naj jo upravljajo lajiki, ne pa duhovniki. Tako je pri pošti, pri železnici itd , tako mora biti tudi pri šoli. 2. Ko so v prejšnjih časih učili duhovniki krščanski uauk, so ga učili javno v cerkvah kakor ga še sedaj med beneškimi Slovenei. Ko pa so ustanavljali šole po deželi, so pa duhovniki zapuščali cerkev in šli ? šolo učit krščanski nauk. To pa je zlo. Dva petelina na dvorišču! Kaj je storiti? Duhovniki — nazaj v cerkev, zlasti ua deželi! Imajo čas, in cerkve so lepe. Tam naj uče krščanski nauk. Svetni predmeti pa naj se uče v šoli brez duhovniškega vmešavanja. Dokler pa se tega ne izvede z vso odločnostjo, ce bo miru! Čebelarski shod t Velkih Laščah. V nedeljo, dne 10. t. m popoldne ob 3. uri se vrši čebelarski shod v ondotni šoli. Predaval bo tovariš Ant L i k o z a r. Sosedni tovariši se vabijo s tem, da se v obilnem številu udeleže shoda, da se zbudi med učitpljstvom več zanimauja za čebelarstvo. Čebelarsbi shod t Šiaarji. V nedeljo, dne 3. t. m., ob 3. uri popoldne se vrši čebelarski shod v Sraarji v šoli. Predaval bo o umni čebeloreji Aut. L i k o z a r , nadučitelj iz Ljubljane. Sosedni tovariši se vabijo, da se v obilnem številu udelt-že shoda. Tovariš Anton Libozar, prizoan strokovnjak v"čebelarstvu, je predaval v letošnjem letu na vsedoevnem čebelarskem tečaju v II Bistriei in na poldnevnem čebelarskem tečaju na Primskovem pri Kranju. Priredil je pa še čebelarske shode s pivdavanji na Jeličnem vrhu pri Idriji, v Dobrepoljah, na Krki, v Št. Janžu. v Št. Jnrneju, v Bršlinu pri Novem mestu, v Novem mestu, v Št. Vidu pri Zatičini, v Preserju, v Horjulu, na Vrhniki, v Metliki, v Tuhinju in v Toplicah. Tako dela učitelj. Drnžbl sr. Cirila in Metoda v korist prodaja drože g. Makso Zaloker v Ljiibljani, Klad^zne ulice. Priporočamo ga gg. trgovcem; slovenske peke in gospodiuje pa opozarjamo na to blago, ki je zaradi svoje kakovosti jako priporočljivo, obilno razppčano pa je gmoten kvas naši družbi in siovenski prosveti. — Družba sv. Cirila ia Metoda se nadeja daru Mohorjauo« Knjige družbe sv. Mohorja so dospele. Ako doda vsak član k poštnini le dva vioarja, bi se nabrala znatna vsota v varstvo slovenstva. Stenske slike za prvi pouk v čitanju. Elementarni učitelji in učiteljice dobro yedo, knlike težave prizadene učeneemprvencem pomnovauje črk, t. j. kako težko se pri početnem čitanju ob pogledu nekterih črk spomuijo dotičnpga glasu V oporo učen(¦•evemu spominu imajo novejše za.etnice, sosebno nemške, slike takih predmt-tov, kojih ime spominja s svojim začetnim glasom na dotično črko. Da bi se tudi slovenske začetnice enako opremile, to se je že v mnogih učitelj>kih konferencah nasvetovalo. Ali začptniee bi se vsled tpga precej podražile in zato so ostali ti nasveti doslej brez uspt-ha Le založba Žumer - Eazingerjevega nAbpcednika" je, kolikor mi je znano, v novejšem 6asu ustrt-gla tej opravičeni želji. Nekateri elempntarni učitelji in učiteljice pa so si poraagali iia ta nafin, da so si sarni narisali take predmete in jih obesili na sprednjo steno šolske sobe. Kpr so se s pomočjo takih podob dosegli pray povoljni uspehi v čitanju, so zadnji čas tudi gg okrajni šolski nadzorniki priporočali nabavo sličnih učil. Sedai pa je g Anton Utnek, knjigotržec y Brežicab, po naročilu učiteljice Anke Mešifek v Sfvnici založil take stenske slike, ki so se ravnokar dodelale v .Učitel.jski tiskarni". Podobe kažejo te-le predrpp.te: igla, ura, nož, miza, Eva, vile, omara, riba, ang^lj, lestva, hiša, jež, fižol, sod, škarje, zvon, žaga, cerkev, .rešnja, tabla, dimuik, boben, pes, gos, kača. Pod vsako podobo je začetna črka imena predraeta, in sicer pisana in tiskana. Ta učni pripomoček bo gotovo dobro došel, zlasti šolam, v katerih se rabi BZačet_ica", ki nima podob. Pa tudi onim šolam, ki rabijo BAbecednik" s podobami, ne bo odveč, ker se čitajoč učenec s hipnim pogledom na stensko sliko takoj spomni glasu one črke, dočim mora v knjigi liste obračati, da zasledi dotični predmet in črko. Cena seriji 25 slik K 5-—, na lepenko napete K 7-—. Prl c. kr. izpraševalni koniisiji za Ijndske In meščanske šole t Croricl so izkušnje usposobljenja za Ijudske in meščanske šole napovpdane za 4. novembra 1907, preneso na 11. istega meseca ob 8. uri zjntraj. Kandidatom in kandidatinjam se bodo pravočasno doposlala potom okrajnih šolskih svetov posebna vabila.