Natisov 15.000. .Štajerc" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo :m za celo leto 3 krone, za pol in četrt leta razmemo; za Ogrsko 4 K 50 vin. za celo leto; za Nemčijo stane za celo leto 5 kron, za . Ameriko pa 6 kron; .za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštr ,nine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne štev. seprodajajo po 6 v. . Uredništvo in uprav-I ništvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za Va strani K 32, za >/4 strani K 16, za V» strani K 8, za Vi« strani K 4, za Vsa strani K 2, za */•♦ strani K 1. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Y Ptuju v nedeljo dne 3. aprila 1910. XI. letnik. """TiTTiiíii ííii Kdo je kriv ? ? Kmetje na spodnjem Štajerskem! Kdo je kriv, da se je u s t a v i 1 a regulacija Drave, da se je vzelo deželi 8l/a milijonev kron, da se je vrglo stotero delavcev na cesto, da se je kmetom napravilo za milijone kron škode? Prvaški poslanci so krivi, ker so s svojo obstrukcijo razbili deželni zbor! Kdo je kriv, da se ni ničesar storilo glede velevažnih železnic (n. p. Sv. Lenart-Ptuj-Rogatec-Brežice ali Ormož-Ljutomer itd.) ? Prvaški poslanci so krivi, ker niso pustili deželni zbor delati! Kdo je kriv, da kmeti ne dobijo več brezobrestnih posojil za prenovljenje vinogradov ? Prvaški pecase; sc krivi: O11L aUo puai o temu v deželnem zboru sklepati! Kdo je kriv, da se je vam nesrečnim kmetom, ki vam je toča ali suša vse vzela, vsako podporo odjedlo ? Kdo je kriv, da ne dobite nič, čeprav ste podpore krvavo potrebni? Prvaški poslanci so krivi, kajti oni so na 5 e š k o komando preprečili, da bi vam deželni zbor to podporo dovolil! Kmetj e! Obrnite vašim škodljivcem hrbet! Nemška šola v Hrastniku. G. nadučitelj Anton Schuen objavil je v „Grazer Tagblattu" zanimivi članek, kateremu posnemamo sledeče točke: Sprejem dela nemške šole v javno upravo, s katerim se je tudi postavno potrebo nemške šole za Hrastnik priznalo, kliče zgodovino ustanovitve te šole zopet v spomin. Kako malo jih je, ki vedo kaj več o našem kraju, ki znajo ceniti industrijski pomen Hrastnika. Kdor stopi v dolgo hrastniško dolino, misli skoraj, da je v angleškem industrijskem kraju. Vsako kamenje, vsak zid, vsak dimnik I spominja tukaj na neumorno delo. Tukaj se ne i vživa; zato je tudi le malo hiš v praznični obleki. Le natura cveti v lepoti in olepšava deželo. Tisoči pridnih rok se giblje tukaj v treh velikih podjetjah. V rudniku se dviga črni diamant, v kemični fabriki se izdeluje razne prodakte in v glažuti steklo. V tem kraju dela so poklicali fabriški direktor Wieltschnig in rudniška uradnika Ammer ter Bossner nemško šolo v življenje. Drngi bi pri nastopivšem nasprotovanju desetkrat puško v koruzo vrgli. Ali ti trije so izdržali in delo dokončali. Že pred leti se je hotelo v Hrastniku prepotrebno nemško šolo ustanoviti. Ali razmere takrat tega niso dopustile. Zato se je ustanovil 1. 1906 šolski odbor, ki je na predlog g. Ammerja sklenil, da bode z vsemi sreostvi za ustanovitev nemške šole deloval. Položilo se je pole in dobilo presenečljivo novico, da je v Hrastniku 158 otrok za nemško šolo. Nasprotniki so seveda z najgršimi sredstvi delovali. Ilujskali so zlasti pri lastnikom rudnika. Ali pomagalo jim ni. V tem času je tudi nemški „Schulverein" sklenil, da bode za novo šolo dve učni moči in otroško vrtnarico zastonj preskrbel. Dne 12. marca 1907 se je ustanovilo društvo za uresničenje nemške šole. To društvo je imelo 28. marca sejo, na kateri se je sklenilo, pričeti z zgradbo šole. G. direktor Wielt-schnig je podaril brezplačno neko zemljišče, ki je bilo last njegove žene. In 1. maja 1. 1907 se je pričelo z zgradbo. 9. oktobra 1907 je bila vsa zgradba gotova. Troški so znašali 35.470 kron. Dne 13. oktobra se je zgodilo slavnostno blagoslovljenje nove šole. 15. i. m. pa je pričel poduk. Bilo je v 1. razredu 52 otrok, v 2. razredu 67, skupaj torej 119 otrok. V otroškem vrtecu je bilo 30 otr:>k. Dne 17. januarja 1908 je obiskal deželni šol ki nadzornik g. Vodušek novo šolo in jo je pohvalil. Zahteval je vpeljavo 3. razreda, kar se jo i idi zgodilo. Koncem dru-zega leta obstoia^^';žke .šole jo je obiskalo 134 otrok""vrtec pa 33 otrok. 30. avgusta 1909 se je podarilo šoli pravico javnosti, kar je v prvi vrsti dobrim šolskim uspehom ter delovanju poslanca Marckhl zahvaliti. 24. februarja 1910 pa je sklenil deželni šolski svet ustanovitev 1 razredne nemške šole v Hrastniku, to se pravi, zasebno nemško šolo je dežela prevzela. Tudi 4. razred se bode kmalu ustanovil, kajti število šolarjev znaša letos 182 otrok. Nasprotniki so proti nemški šoli kar divjali. L. 1908 so raztrgali omrežje pri šoli. L. 1909 so odrezali pri šoli cesarsko zastavo, oktobra 1909 pa so razbili vsa šolska okna. Ali šola obstoji in bode ohstojala. Čast vsem, ki so jo pomagali uresničiti ! Politični pregled. Politični položaj je nespremenjen; lahko se reče: nespremenjeno slab. Ali z zasedanjem državne zbornice se bode pač moralo nekaj ukreniti. Vlada pač nima nobenega pravega zaupanja od nobene strani. To je prava vlada brez pristašev. Slovenski poslanci še vedno naprej grozijo, da bodejo preprečili delo v državni zbornici kakor v štajerskem deželnem zboru. Uspeh te nesrečne prvaške politike je beda! Anarhisti na Reki. V Reki (Fiume) je aretirala policija nevarnega anarhista Leo Catalano iz Italije. Zaprti je baje več drugih nevarnih anarhistov, m. nj. enega brivca, izdal. Župnik vohun? Župnika Bohatyrec v rusin-ski občini Ranestic je nadškof odstavil in degradiral. Govori se, da je župnik kot vodja ruso-filske stranke veliki političar in da je tudi zamešan v neko vohunsko zadevo. Tako daleč pridejo duhovniki, ki pozabijo na svojo dolžnost in politikujejo ! Cestni boji v Pregradi. V Pregradi, Hrvatsko, je ljudstvo na Velikonočno nedeljo streljalo. Oblast je to bedasto streljanje že preje prepovedala in je vsled tega orožništvo ljudstvu to reklo. Ali množica je pričela na žandarje kamenje metali. Štiri orožniki so bili ranjeni. Vsled tega so morali žandarji orožje rabiti. Pričeli so streljati in ranili štiri kmetov težko. Oblast je zapovedala natančno preiskavo. Morilca kneza Ito so v Port Arturju obsodili na smrt in 25. marca tudi obesili. • Na turško-bulgarski meji pride zdaj opeto-vano do spopadov med vojaki obeh držav. Tudi 27. t. m. se je vršil boj, ki je trajal več ur in pri kateremu se je več vojakov ranilo. Abesinski cesar Menelik je baje smrtnone-varrio obolel. Cesarico Taitu, ki dela proti državi, so baje zaprli. Bojijo se v slučaju spirti za življenje tujcev. Iz Hoč. Cenjeni gospod urednik! Naznanimo Vam, da nam je hočki kaplan Krajnček naročil za vse kmete v Hočkem Pohorju „Slov. Gospodarja". Na Velikonoč smo se posvetovali, kaj nam je proti temu nasilstvu storiti. Sklenili smo lažnivca nazaj poslati in „Štajerca" naročiti. — (Sledi 8 podpisov). — Opomba uredništva: Hvala Vam, vrli možje! PriaiJjeno blago je vedno slabo. „Štajerc" se nikomur ne sili, „Gospodarja" pa mečejo politikujoči duhovniki kar trumoma med ljudstvo. „Štajerc" je kmet-ska kri, zato zastopa vedno resnico in se ne boji nikogar. Živeli napredni možje! Od sv. Duha v Halozah. Mi Duhovčani prosimo in tudi zahtevamo od g. Šegula, našega sicer priljubljenega in spoštovanega nadučitelja in obenem tudi organista naše farne cerkve sv. Duha, da ker je vse drugo lepo in prenovljeno v naši sedaj od drugih radi lepote odlikovani cerkvi, naj tudi on prenovi in predrugači svoje dosedaj zanemarjeno pevsko društvo. Mi tedaj zahtevamo, da mora g. Šegula to društvo popolnoma odstraniti in čisto drugo boljše vpeljati, da bodemo vendar enkrat slišali pri sv. maši lepe pesmi. — Več faranov naprednega mišljenja. Vabilo na naročbo. Ob priliki novega četrtletja opozarjamo svoje cenjene naročnike, ki so z naročnino zaostali, naj isto poravnajo. „Štajerc" je danes najbolj razširjeno glasilo štajerskih in koroških kmetov, ki se zavzema za skupno gospodarsko delo. V vsaki hiši naj bode ta list! Uredništvo in uprava. Novice. Velikonočno streljanje« Kako krasna je Velikanoč in kako neumno jo praznujejo gotovi ljudje! Med ljudstvom je mnogo lepih navad, ki so vredne spomina in katere se mora ohraniti. Ali nekaj je tudi grdih in škodljivih razvad, katere bi se moralo z največjo strogostjo iztrebiti. Med te grde razvade spada v prvi vrsti velikonočno strelja-nje. Pametni ljudje so že davno neumnost in nevarnost streljanja izpoznali. Ali mnogo je še zlasti mladih ljudi, ki mislijo, da bi se Veliko-noč pravilno ne praznovala, ako bi se ne streljalo. In tako streljajo ti neizkušeni fantiči s starimi pištolami in puškami, dokler se nesreča ne zgodi. Ravno letos se je grozno veliko nesreče pri temu zločinskemu, brezvestnemu streljanju zgodilo. Pozneje poročamo o teh nesrečah. Ako vzamemo le požar na Slawitschovem vinogradu v Majbergu in grozno smrt hlapca v spodnji Kungoti, katerega so morali z „ladšto-kom" v glavi pokopati, potem je že dovolj povedano. Ali vsi špitali so dobili žrtve te grde razvade. In pozneje? Dežela ima zopet toliko in toliko pohabljencev brez roke, noge, prstov, slepih itd. Človeka srce zaboli, ako premisli vse to. Marsikateri nesrečni oče je že proklinjal grdo razvado streljanja . . . Naše mnenje je torej : to streljanje se mora na vsak način odpraviti. Ali kako? Za vsakega fantalina se ne more postaviti žandarja. Pametnih nasvetov ti fantiči tudi po navadi ne poslušajo. Edino duhovščina ima tukaj vpliv in moč. Ako bi duhovniki iz usmiljenja do ljudstva raz prižnice prepovedali streljanje, potem bi se temu vbogalo. Žalibog da duhovniki doslej tega niso storili! Nasprotno, mi poznamo celo fare, v katerih so duhovniki denar za streljanje nabirali. To je žalostno, več kot žalostno! Gospodje duhovniki, saj se vtikate vedno v posvetne stvari faranov; povejte zapeljanemu ljudstvu enkrat, da je to streljanje grdi greh proti ljudem in proti Bogu! Povejte ljudstvu to in storili bodete potrebno in koristno delo! Za letos je prepozno. Bojimo se, da bode tudi za druga leta prepozno. Kajti svarili smo vsako leto in pomagalo ni.Streljanje bode trajalo naprej in hiše bodejo pogorele in kri bode tekla, dokler duhovščina tozadevne svoje dolžnosti ne stori! Vbogo, v verigah praznoverja trpeče ljudstvo ! Iz Spodnje-Stajerskega. Že v zadnji številki smo v brzojavu poročali, da je nemila smrt vzela našega vrlega Wisse-njaka v Slomih. Hitra pljučnica je vrgla 72 letnega moža na bolniško postelj, iz katere ni več ostal. Z Wissenjakom padel je eden najboljših naših mož v grob. Bil je pravi štajerski kmet, ki je ljubil z vso dušo domovino in svoj stan. Ravno zato je bil tudi zagovornik miru in sporazuma z Nemci. Nesrečno politiko razdora je sovražil iz vsega srca. Kadar in koder je nastopil, bil je vedno zagovornik kmetskih teženj. Ze kot mladenič je izdelal zanimivo knjižico o kmetskih zahtevah in gospodarskih pre-osnovah. Pozneje je večkrat kot kmetski kan- ! didat nastopil. V svojih govorih pa je naglašal vedno potrebo skupnega gospodarskega dela. Kot dolgoletni župan občine Slome kakor tudi kot član ptujskega okrajnega zastopa se je vedno z vsemi močmi zavzemal za kmetsko stvar. Tako je bil do visoke svoje starosti vedno pravi štajerski kmet. Tega njemu najbolj primernega častnega naslova mu niti nasprotniki, ki so ga v življenju toliko sovražili, ne morejo odreči. Kot oseba je bil Wissenjak poštena in prijazna duša. Bil je razmeroma izredno izobražen, dobri govornik v obeh jezikih in ljubeznivega značaja. Vsakdo je spošteval sivolasega tega kmeta, ki je tako krepko branil ljudske pravice . . . Zdaj nas je zapustil vrli sobojevnik. Ali spomin na njega ni legel v grob. Bodi ti domača gruda lahka, ti poštena kmetska duša! Spavaj sladko, vrli naš Wissenjak! Dravska dolina na noge! Ustavitev regu-lačnih del ob Dravi napravila je velikansko razburjenje in globoko žalost. Saj je bilo vendar stotero družin prizadetih, stotero delavcev na cesto vrženih, stotero kmetov ob zadnjo upanje pripravljenih ... Ta stvar pa je tembolj žalostna, ker se je zgodila edino na komando čeških kričačev. Čehi so prisilili prvaške poslance v štajerskem deželnem zboru, da so ti pričeli z obstrukcijo in tako se je deželni zbor domu poslal. Tako se je pa tudi kmetom vse podpore od jedi o, tako se je deželi 8 in pol milijonev ugrabilo, tako se je preprečilo rešitev važnih železničnih vprašanj . . . Žalostno je bilo pa tudi na-daljno postopanje prvaških poslancev. Meško in Ozmec n. p. sta se kar poskrila in bilo jih ni videti. V farškem časopisju le so zavijali resnico in lagali, da se je kar kadilo. Druzega pa pr-vaški poslanci niso storili. Niti enega koraka niso storili, niti ene besedice izpregovorili, da bi se regulacija nadaljevala. Edino neumorni naš O r n i g je takoj nastopil, takoj pri vladi z vsemi močmi deloval, takoj okraje in občine brez ozira na politično mnenje k skupnemu delu klical. Ornigu se je tudi posrečilo, da se bode regulač R-a-z.aiL:,..^ ni enkrat rešila. Kako se bode rešila, tega ne vemo. Ali upajmo, da bode vlada Ornigovim zahtevam ustregla! Kajti vso ljudstvo stoji v tej zadevi za Ornigom! V zadnjem trenutku pa še pravimo: Dravska dolina, na noge! Vse prizadete občine so dobile tozadevne peticije za namestništvo v Gradec. Katera občina tega še ni odposlala, naj to nemudoma stori. To ni politična zadeva. Pošljite torej peticije naravnost na c. k. namestništvo v Gradec, to pa takoj! Sokolska „banda'' v Ptuju. Znani naš prijatelj Tebničmar nam piše: Veste kaj, gospod re-dakter, različne vrste ljudi je Bog vstvaril; eni ljubijo svinjske krače, drugi pa so prijatelji ve-liko-nočnih procesij. Kar se mene tiče, grem prav rad procesijo gledat, kadar sem se najedel dobrega „jungfernbratnfi" in ga žalil s pol litrom rdeče kapljice. Pri procesiji vidim sicer tudi žive „jungfernbrate", čeprav hodi semtertja v beli obleki in s svečo v roki marsikatera nežna devica, katere preteklost je romanu podobna Tizianova rojstna hiša. Kakor znano, bil je Tizian eden najpomembnejših slikarjev, ki se je rodil 1. 1477 in je umrl 1. 1576 V vseh muzejih in galerijah zlasti po Italijanskem najdemo še krasne slike tega velikega mojstra, kije zbiral v Benetkah krog učencev okoli sebe. Ravno zdaj so našli v tirolskem kraju Campo disotto krasno Tizia-novo sliko, ki je baje več milijonev kron _______ ________vredna. Ob tej priliki prinašamo sliko male rojstne hišice Tiziana. Na hišici je napis (v italijanskem jeziku): „Časa nativa di Tiziano 1477« (rojstna hiša T.ziana 1477.) Hišica leži v prav prijaznem kraju. Ro knjiga z devetimi pečati ... Ali hudobni m De, jezik naj pusti te device, katerih pobožnost sic* se hitro poneha, kadar jim pomoli kdo poroči je, prstan. Govoriti sem hotel namreč o „bandi' lož Prosim pardon, ne o kakšni ciganski bandi. N ( na — govoriti moram o novi „sokolski godbi," k ve je ob nedeljski procesiji očetov minoritov prvii div nastopila. Baje se je ta godba razvila iz vele čat pomembnega tamburaškega društva v Ragoznic „N in je nje voditelj svetovno znani „muzikant* češ Bračič. Bog mi grehe odpusti, ali jaz nisem ti, kriv. ako delam tega fanta Bračiča odgovornega laž za to novo godbo, katero se po Ptuju splošno vei kot „sokolsko bando" imenuje. Res je in ža- do lostna resnica je, da je ta banda pri „vstajenju" pri preteklo soboto nastopila. Inštrumenti so bili še ste precej spucani. Ali igrali so možakarji brez ko usmiljenja. Igrali so brez strahu. Igrali so celo lik brez posluha. Igrali so tako pretresajoče, da je ve postalo kamenje mehko kot puter. Neki uradnik ru pri davkariji je padel v omedlevico in Rc to je gotovo veliko, kajti pri davkariji so vsega navajeni. Bumbum, ,činčin, bum, ne čintatra, čintatra, — tako je donelo in šipe so na pokale in šinter je moral par psov poloviti, ker Oa so zaradi te godbe stekli postali. Bum, Čintrata, pr. — nekdo je trdil, da ima „sokolska banda" na tudi klarinete, ali slišati jih ni bilo. Čintatra ne bumbum, takt je dajal Bračič, ali vbogal ga ni e niti tambur. Tratara, čin bumbum, ako trobi je. eden dva tona višje nego drugi, to tej gospodi iia nič ne dene ... Z eno besedo: Jaz sem dobil pri poslušanju te godbe sive lase. Neki debeli ne gospod pa je rekel: No, pri minoritih imajo so letos dvakrat „vstajenje." — Zakaj? —No, ko cu je Bog vstal in Zaslišal Bračičovo „sokolsko ks bando", se je takoj zopet doli vlegel ... Jaz st pa sem šel k Dravi in tam sem nakrat videl, ki kako vse mestne podgane bežijo. Bežale in be- kc žale so podgane, in — prav so imele, prav, m kajti to „bando" poslušati je vendar preveč. k Kmetje v ormožkem okraju! „Narodni list14 ki in „Narodni dnevnik11, glasila celjskih dokterjev Ti in učiteljev zagrižene sorte, imenovala sta vas ki „falote", „pijance", „zastonjčake" in Jilapce". p: Noben pošteni kmet v ormožkem okraju ne sme nj te krvave žalitve pozabiti. Zato pa: Vun er „Narodnim listo mt; iz vsake pošten pr kmetske ali obrtniške hiše! nj Podpora bogatinom. IzPolenšaka s< n nam poroča prav čedne stvari. Govori se nam- za reč splošno, da so podporo večidel — bogatini le dobili. Tako je dobil baje neki Šamperl, ki ima st toliko denarja, da ga celo izposojuje, lepo podporo. Nadalje je dobil bogati trgovec Lovrec er baje 600 kron podpore. Tudi o županu in po- m štarju Šoriju se govori, da je dobil 800 kron p. podpore. Za danes le vprašamo prizadete, ali je to res ? Ako je res, no, potem je to vnebo- n, vpijoče. Vbogi kmetje dobijo po 10 kron pod- te pore, bogatini pa stotake ... sa „Narodni list" nas oponaša kakor mala žj opica odrašenega človeka. Kar mi storimo, to m stori teden dni pozneje tudi celjski listič, kate- n, rega polni Lojze Spindler z izrezki iz „Narod-nega dnevnika." Tako^ smo mi pred kratkem ^ vpeljali slike, ki jih „Štajerc" zdaj vsak teden k] prinaša. Najprve se je Spindler čez to jezil. te Togotil se je grozno, ker smo prinesli sliko mi- sr nistra dr. Schreinerja. Ali vsa togota mu ni koristila. Kajti kmalu je pricapljal za „Stajer- r€ cem" in bode odslej tudi v „Narodnem listu" ja slike prinašal. Dobro! Pri temu pa ostane ne- rg kaj nejasnega: „Narodni listič" zagovarja vedno n. geslo „Svoji k svojim" in kmeta, ki kupuje pri V( nemškemu trgovcu, bi Spindler najraje živega nj pohrustal. Zdaj pa kupuje „Narodni list" o d & nemške firme na Nemškem klišeji, da za- m more slike prinašati. Spodaj potem odreže nem-ški napis, pa je vse dobro. Hahaha, svoji k ^ svojim! Sicer po smo radovedni, koliko časa p( bode ta špas trajal, kajti znano je, da so celj- sr ske blagajne presneto prazne in da gotovi na-rodnjaški voditelji nočejo več „žrtvovati" za te Spindlerjeve politične „salti mortale" ... m Tolovajstvo v Hrastniku, o katerem smo v v zadnji številki obširno poročali, je vso javnost d( razburilo. Gotovo, tudi v drugih krajih so „na- oc rodnjaki" surovi in nasilni. Ali tako daleč men- zg da še nikjer niso padli, da bi „delovali nožmi in da bi nastavljali kamenje na železnico. Dejstvo je, da so hrastniški ala to te- em len zil. mini ¡er- I tu" ne- l Ino I pri ega od za-em-i k iasa *elj-na-za 10 v nost „na-nen- n j e niški Rošovci poklicali trboveljske „sokole" na pomoč. Dejstvo je, da se je v Hrastniku streljalo, da se je ljudi napadalo z dolgimi nožmi. Dejstvo je, da se je ponoči kamenje na železniški tir položilo. Le en las je manjkalo in 30 oseb bi našlo v s 1 e d tega lopovstva brezvestnih zločincev svojo smrt. To divjaštvo ostane narodnjakom kot sramotni pečat na čelu, ki se ga nikdar ne bodo oprali! „Narodni dnevnik" se zdaj jezuvitsko izgovarja, češ da so to Nemci sami naredili. Oj ti pisač ti, kako neumen si! Ali misliš, da ti bode to laž le ena oseba verovala? Niti Roš ti tega ne veruje, kajti Roš pozna „narodnjake" prav dobro ... Z zločini, z tolovaj stvom so pričeli v Hrastniku zagriženi „narodnjaki" nastopati. Ali tudi to jim ne bode pomagalo; njih koruptno vladanje mora pasti! Rudarji brez razlike strank pa so gotovo prepošteni in preza-vedni, da bi se zvezali z Roševci. Vsak pošteni rudar se tem ljudem daleč izogne! Proč z Roševo bande v Hrastniku! Iz Trbovelj se pusti „Narodni dnevnik" od nekoga za nos voditi. V svoji torkovi številki napada dopisun tega dohtarskega lista radarja Canžeka, češ da ta za „Štajerca" agitira in prosi milo vodstvo socialno-demokratske stranke, naj mu to prepove . . . Prvič pribijemo, da je nesramna laž, da pride „Štajerca" vsak teden 6 do 8 kil zastonj v Trbovlje. Ali razumljivo je, da imamo več naročnikov, kakor tisti celjski listič, ki se ne sramuje, potegovati se za enega Roša. Od tega celjskega lističa se pa tudi nikdo ne bode pustil komandirati, kaj naj čita. Noben socialist se ne bode pustil siliti, da mora celjske cunje prebirati. Kar se pa tiče „solidarnosti^, katero ima „narodna stranka" napram socialistom, se jo zadnji gotovo sramujejo in jo odklanjajo. Saj je med voditelji „narodne stranke" kornmpirani človek, kateri je svoj čas na Dunaj telefoniral, da se mora stavkajoče k n a p e postreljati. S takimi ljudmi odklanjajo gotovo tudi socialisti vsako zvezo . . . Tisto „sokolsko" omizje v Trbovljah pa se pro-kleto moti, ako misli, da bode koga teroriziralo. Pred enim Šentjurcem ali enim Rošem ne bode nikdo trepetal. Časi so minuli, ko je Roš z enim Uršičom knape vladal, ko se je rudarje pretepavalo in pobijalo. Danes si upajo „narodnjaki" k večjem še kakor tolovaji kamenje na železniški tir polagati. Take ljudi zagovarja seveda celjski list . . . Torej, gospoda, le tiho, drugače vam bodejo rudarji brez razlike stranke nekaj zapeli ... Iz Ptujske gore se nam poroča: Te dni enkrat prišli so nekateri delavci (pekovski pomočniki) slučajno v Klemenčičevo gostilno na Ptujski gori. Fantje so govorili nemško, ali vedli so se dostojno in olikano. Niso hoteli v neolikanosti posnemati učitelj a Klemenčiča. Vkljub temu se je vrglo te fante iz gostilne, to pa samo zaradi nemškega govorjenja. Klemenčičeva žlahta pa prav rada nemško govori. Tudi Kle-menčič bi moral svinje pasti, ko bi nemškega ne znal! Na vsak način pa si naj vsakdo to postopanje zapomni. Ljudje, ki nočejo, da bi se jih vun vrglo, naj se omikajo Klemenčičeve krčme! Šolsko oblast pa opozarjamo ponovno na tega človeka, ki dela celemu učiteljskemu stanu sramoto! Iz Ptujske gore. Župan Jurček Topolovc je res pravi modrijan. V nekem celjskem listu objavlja zdaj bedasti članek, v katerem opozarja razne občine, da naj zahtevajo vojaške nabore na Ptujski gori. Pravi, da ptujska policija slovenske fante „preganja". Res je, da se v Ptuju nikdo ne pusti izzivati in to tudi od mladeni-čev ne, ki grejo šele na „štelungo". Nekaj teh mladeničev ima namreč navado, da škandale dela, ako pride v mesto. Tega se ne bode nikdar trpelo! Jurček Topolovc pa laže, da zapira | policija fante iz malih vzrokov. To je laž, nesramna laž, oče Jurček! Sicer pa vemo, da je ! Jurček le štroman in da mu je celo stvar uči-I telj Klemenčič napisal. Tega pijači udanega Kle-j menčiča namreč zopet koža srbi in ker ne more v družbi večnih arestantov po shodih škandale delati, pisari zdaj neumne članke. Oče Topolovc, od takih oseb se pustite Vi voditi ? Pač žalostno za Vas in za občino, kateri Vi načelojete. Sicer pa: klin s klinom! Kaznovani izzivač. Poročali smo že, da je posestnik A. K. iz Pregrada hodil vedno v Rogatec in tam na nesramni način izzival. Zadnjič pa je našel, kar je iskal. Preklofutalo se ga je prav pošteno. Ker se je tudi proti policiji pregrešil, so ga zaprli in vtaknili v luknjo. Tam pa je na neverjetni način ponesnažil občinski zapor. Drugo jutro pa je moral sam sledove svojega narodnjaškega razburjenja odstraniti. Tako, možakar bode zdaj menda bolj pameten. Take cvetke poganja na spodnjem Štajerskem narodnjaško hujskanje! Darilo. Pred kratkem umrli ritmojster Kari pl. Hellin zapustil je štajerskemu skladu za slučaj bede svoto 200 kron, ki se je že izplačala. Blag mu spomin! Umrla je v lločah gospa Maria Wernig, 80 letna mati občinskega predstojnika. Bila je velika dobrotnica. N. p. v m.! Dr. Fr. Sueti, drugi šef-urednik „Grazer Tagesposte" je te dni umrl. Bil je nadarjen in delavni žurnalist, kar mu tudi politični nasprotniki priznajo. Lahka mu bodi žemljica! Najdlo se je v Ptuju večjo denarno svoto in dežnik. Več se izve pri policiji. Za živinorejce.vPiše se nam: Zveza kmetijskih zadrug na Štajerskem smatra direktno porabo kmetijskih pridelkov svojih članov za važno nalogo. Zveza je zato uresničila zadružno osrednjo mesto za oddajanje živine in mleka (Vieh- und Milch-Verwertungsstelle). Ta novi zavod je otvoril svojo pisarno v Gradcu, Hergott-wiesgasse 9, torej v neposredni bližini glavnega sejma. Namen mu je, podati članom možnost direktne oddaje, vseh vrst živine na velikih sejmih brez posredovalnih trgovcev. V poštev pride v prvi vrsti graški živinski sejem, za posebno dobre vrste pa tudi eksport na Dunaj, v München itd. Zavod bode tudi kupec in prodajalec skupaj pripeljal in pošiljal članov in dobra tržne poročila. Kupčija se tako-le izvrši: Posamezni ali združeni člani naznanijo po zaupniku živino, ki jo mislijo prodati. Z ozirom na vrsto in ceno določi zavod potem čas prodaje. Zaupniki naložijo živino in vse drugo izvrši zavod. Potem dobijo člani kupnino po obračunu. Posredovanje kupčije izv ši zavod brez vsacega namena, pridobiti si dobiček in si zaračuni zavod le troške. Kmetje morajo novemu zavodu zaupno pomagati. Vsa nadaljna pojasnila dobijo kmejte v pisarni (tudi pismeno). Naslov je: Vieh- und Milchverwertungsstelle, Graz, Kränzen splatz 2. Razglas c.' kr. finančnega ravnateljstva za Štajersko v Gradcu z dne 18. sušca 1910, štev. 6421, v zadevi obrokov za vplačilo neposrednih davkov v II. četrtletju 1910. Tekom II. četrtletja 1910 postanejo neposredni davki na Štajerskem dotekli oziroma plačni v naslednjih obrokih: I. Zemljiški, hišno-razredni in hišno-najemninski davek ter 5-odstotni davek od na- jemnine onih poslopij, ki so prosta hišno-najem-ninskega davka in sicer: 4. mesečni obrok dne 30. aprila 1910, 5. mesečni obrok dne 31. maja 1910, 6. mesečni obrok dne 30. junija 1910. II. Občna pridobnina in pridobnina podjetb, podvrženih javnemu dajanju računov: II. četrtletni obrok dne 1. aprila 1910. III. Rentnina in osebna dohodnina, v kolikor se ti davki ne pobirajo na račun državne blagajnice potom odbitka po osebah oziroma blagajnicah, ki izplačujejo davku podvržene prejemke in sicer I. po-luletni obrok dne 1. junija 1910. Ako se navedeni davki oziroma pripadle deželne doklade ne vplačajo najkasneje 14 dni po preteku zgoraj omenjenih plačilnih rokov, tedaj morajo se plačati tudi zamudne obresti in sicer ne samo od državnih davkov, ampak v zmislu postave z dne 15. januvarja 1904. 1. dež. zak. broj 17 tudi od deželnih doklad, če skupna letna dolžnost na dotičnem državnem davku preseže znesek 100 K; zamudne obresti znašajo od vsakih 100 K dotične dolžnosti in za vsak zamujen dan 1*3 v in se morajo izračuniti ter z davki vred plačati od dne, ki sledi zgori naštetim rokom do vštetega dne vplačila zapadle dolžnosti. Ako se davčna dolžnost ne vplača v 4 tednih po preteku plačilnega roka, iztirja se ista s pripadlimi dokladami in z doteklimi zamudnimi obresti vred potom predpisanega prisilnega postopanja. Velikonočno streljanje, ta bedasta razvada, ki je naravnost sramota in zločin, proti kateri pa duhovščina žalibog še vedno ne nastopa, — zahtevalo je tudi letos mnogo žrtev. Omeniti hočemo le par slučajev: Pri Gamlicu je streljal hlapec Kempinger in si poškodoval pri temu težko oko. Oddali so ga v bolnico. — Viničar-ski sin Grill v Vičajnu si je prestrelil prst na levi roki. — V Retznei pri Leibnicu je streljal fant Edvard Halbwirt iz stare puške, ki se je razpočila in mu levo roko popolnoma raztrgala. Težko ranjenega so odpeljali v špital. — V celjskem okraju se je pri velikonočnem streljanju več nesreč zgodilo. Pet ranjencev, dva družinska očeta in tri dečke so pripeljali s težkimi ranami v celjsko bolnišnico. — V sv. Martinu je dobil fant Sturman pri steljanju težke rane na glavi. — Tudi v ptujskem okraju je bila cela vrsta fantov ranjenih. Večinoma so jim prsti odtrgani. — V velikonedeljski fari je odtrgalo nekemu fantu štiri prstov. Grozna smrt vsled streljanja. V spodnji Kunigundi se je v soboto kruh blagoslovilo. Tako tudi pri posestnici Flucher v Dobrenku. Seveda je moral pri temu domači 21 letni hlapec Heinz iz možnarja streljati. Ali možnar se je preje razstrelil in pognal hlapcu „ladštok" v glavo. „Ladštok" je ravno tako spredaj, kakor zadaj glave par ceutimentrov vun gledal; kakor dva držaja na glavi nesrečneža. Obenem so pričeli Pokojna cesar. Elizabeta. Kakor znano, bila je cesarica Elizabeta svoj čas v Genfuod nekega italijanskega anarhista umorjena. Vkljub temu se jo avstrijski narodi še vedno radi spominjajo. Umetnik Alfred Nossig pa je vstvaril v ce-saričin spomin njeno mrliško masko, katero kaže naša slika. Cesarica je bila svoj čas izredno lepa žena in sledovi te lepote se kažejo tudi še na njenem obrazu. Bolesti in žalost začrtala je pač v ta obraz svoje neizbrisne poteze. Vsakdo, ki ima srcejza napredek ljudstva, ki hoče boljšo gospodarsko bpdočnost, ki sovraži iz-sesalce ljudstva, vsakdo, kdor ljubi jresnico [apte Tö tenrnasKe ¿.Kaiserin EJjsiberb^ ta mora"biti tudi z veseljem in z vsem srcem v naročnik. „Štajerca". Alirto ni!dovolj! Treba je tudi vse to delati, da vsak naš prijatelj vsaj enega novega naročnika, pridobi. Treba je agitirati, da se dobi „Štajerca" v vsaki napredni gostilni. Napredni možje, na delo! hlapcu lasi goreti. Ljudje so plamena hitro pogasili. Obraz hlapca je bil popolnoma črn. Seveda je bil nesrečnež takoj mrtev. Ker mu niso mogli „ladštok" iz glave izdreti, so ga z njim vred pokopali. Pogled na nesrečneža je bil grozovit. Duhovniki, kje ste za Božjo voljo, da ljudstvu ne odvadite te žalostne navade?! Požar V Ptuju. Velikonočni pondelek je 15 letni hlapec Majcen ptujskega grada iz pištole streljal. Smrkolin je ustrelil tudi proti slamnati strehi kleti, ki je stala takoj v plamenih. Nevarnost je bila velika, kajti v bližini so lepi hlevi z mnogo živine in magacin z bencinom. Požarna bramba je došla takoj s parno briz-galno in je zamogla ogenj pogasiti, predno se je razširil. Hlapca Majcena je aretiral orožnik in oddal sodniji. Oj ti neumno, grdo streljanje ! Požar v Halozah. V vinogradu g. Leopolda Sla\vitsch v Majbergu pri Ptuju so istotako streljali po tej stari, zločinski navadi. Iskre iz mož-narja so padle na streho in kmalu je stala hiša v ognju. Sosedi so nekaj malega rešili, ali drugače je skoraj vse uničeno. Preša je popolnoma zgorela. Bila je to morda najlepša preša v Halozah. Škoda je velika. Čeprav je g. Slawitsch zavarovan, trpi vendar veliko škodo. Kajti tega kar je zgorelo, ne more nobena svota poplačati. In vse to zaradi igranja z strelivom! Še en požar zaradi streljanja. Na Humu pri Ormožu je pogorela hiša Petra Zadravec. Nekdo je z možnarji streljal in slamnata streha hiše se je takoj vnela. Vsaka pomoč je prišla prepozno. Zdaj bodejo klerikalci menda vendar dosti imeli od tega streljanja. Ogenj. Goreti je pričelo 24. marca pri Pe-trowitschu v Ptuju. Pesrečilo se je ogenj zadušiti, predno je bilo treba gasilcem nastopiti. Konj splašil se je posestnici Polanec v Mariboru. Posestnica in hčerka sta bili iz voza vrženi in sta težko poškodovani. Povozilo se je v Mariboru 72-letnega F. Zank, ki je bil precej hudo ranjen. Veter je vrgel v Mariboru vrata iz železja; vrata so padla 20 letni Johani Jermanič na glavo in so jo težko ranila. Klobase iz konjskega mesa je v Mariboru prodajala posestnica Krobat iz Lendorfa za svinjske. Policija ji je te klobase vzela in jo sodniji naznanila. Uboj po sodnijski razpravi. Roman Ross-mann v Mitterstradu pri Eibisvvaldu je tožil Vin-cenca Temmel, kateri je bil tudi obsojen. Na poti domu je Temmel napadel tožitelja in ga tako z nožem ranil, da je ta umrl. Velika tatvina. Gdč.. Perth v Mariboru so ukradli vrednostnih papirjev za skupaj 27.000 kron. Zaprli so huzarja Drensovski, ki je baje tat. Samomor, v Mariboru je skočila 17 letna šivilja Kristina Kleinschek v Dravo in utonila Vzrok je baje ljubezen. Uboj. V Podsredi je neki Preskar iz Pišec v prepiru iztrgal svojemu sinu-vojaku bajonet in zabodel z njim fanta Kovačiča, ki je v par minutah umrl. Iz Koroškega. Kaj pa tO pomeni? Kakor znano, pohujšuje v sv. Petru pri Grabštajnu znani Serajnik vso javnost že s svojo navzočnostjo. Kdo in kakšen je ta človek, to smo že opetovano povedali. A še nekaj! Na nekem uradnem spisu, ki ga je poslal Serajnik dekanijskemu uradu v Tinje, napisana je tudi sledeča opomba: „G. B. so baje prodali letošnje žrebe našemu S. za .40 gld., drugo žrebe (l1/* let) pa V. za 150 gld. (v vigreda jim je ponujal že 170 gld.), eno kobilo so dali za 25 gld., vsaj tako je hlapec pravil. Liberalci vse dobijo od.njih, našincem pa niti živali ne pokažejo. Gotovo bi tudi Vi kako žrebe vzeli, vsaj za ta denar (Al kočije sva morala drago plačati.) Najpametnejše bi bilo, ako bi napravili licitacijo — Dr. P. je baje deklo podučil, da mora k obravnavi njega poklicati ter zahtevati 50 kron za bolečine in 100 kron naj manj e zato, ker ne bode več tako lepa ko prej. G. B. bodo šli baje pričat, da je bila ku harca tisti dan pridna. Jaz na njihovem mestu bi ne šel. Srčen pozdrav. Peter Serajnik." — Za danes ne bodemo to celo stvar preiskavah. Zadeva itak dovolj smrdi in kaže Petra tudi v luči tihega vohuna ali denuncijanta. Vprašamo e: ali se dekanijski urad ne sramuje počenja-nja Serajnika? Ali spadajo take denuncijacije na uradne liste? Prosimo odgovor! Prevalje. Piše se nam : Dopisun celovškega „Mira" se je zopet prav po šnopsarsko oglasil. V štev. 13 „Mira", pravi črnuški lump, da župan ni dal krme in slame ljudem, kateri jo potrebujejo. Take smrdljive laži pobira „Mir!" Res ,e, da posestniki iz Tolstiga vrha niso dobili trme od župana v Prevaljah, ker isti spadajo pod občino Tolsti vrh. Res je, da en lesni de-avec iz Strašiše ni dobil krme, ko se ni oglasil, in tudi nima nobene pravice zahtevati dobrodelne podpore, ker ni noben posestnik in tudi noben najemnik. Kakor smo poizvedeli, dobili so vsi posestniki, kateri so se oglasili, krmo, seveda ne v tisti meri, kakor so jo nekteri zahtevali. Farški lump je jo zopet zvil, ko je imel precej fraklnov šnopsa v svoji buči. Pa nič ne de, to farško nastopanje ljudstvo ne porajta več. Čudno se nam zdi, da dopisun celovškega „Mira" nič ne pove, kaj za ene kšefte je delal ansko leto gostilničar Krištan s krmo in slamo. Znano je, da je imenovani prodal precej slame po 10 kron in seno po 12 kron enemu posestniku na Možico. Od podpornega zavoda si je pa pustil dati slamo za 4 krone in seno po 6 kron. Znano je, kako smo pred nekimi dni poizvedeli, da je posestnik Prapar na Lešah prodal svoje pridelke letošno leto po 9 kron, od podpornega društva je pa dobil od župana krmo po 6 kron. Dopisunček, ako je to res, te vprašam, kaj je to, ako se s podpornim denarjem kšefta dela ? Tukaj notri vtakni tvojo butarsko glavo in poročaj „Miru" resnico. Vendar bo pa preiskava dognala natančno in potem boš pa šnopsar že dobil zaušnico, da bodqš drugokrat vedel resnico govoriti. Nadalje bi pa tebi, črnuški postopač, svetovali, da bi šel h Bresniškem kmetu, pri kateremu je govedna žival krepala, pomagati repico kopati, da ne ostane črez zimo zunaj na njivi; ako bi se ti bil k temu delu pridružil, bi bila lakota izostala pri živalih; tega pa črnuh ne stori, zakaj, srce ima le za krone, da more potem v šnopsarski gostilni se gostiti in laži tuhtat ... Švabek (Spomlad). Piše se nam: S prvimi spomladanskimi žarki prišli so tudi nežni pevci, med njimi tudi neki štiglic, ki ima svoje gnezdo v bližini orgelj, da bi pričakal kakšnega cajzlna. Ta tiček ima obnašanje, kakor da bi še živel v času, ko so bili učitelji še „štifelpucerji" fajmoštrov in njih kuharic . . . Grobian. — Se nekaj: Tebi, Tišler, damo dober svet, da bodeš bolj dostojen pri razdelitvi časopisov. Drugače bodemo skrbeli, da bo tvoj klerikalni trebušček shujšal . . . Krotendorfer. Grafenstein. Proti obrekovanju lista „Š-Mir" sprejel je občinski zastop v Grafensteinu sledeči sklep: „Klerikalno-slovenski list „Mir" prinesel je G. marca poročilo, v katerem se tukajšno šolo in zlasti g. nadučitelju napada. Danes zbrani občinski odbor skupno s krajnim šolskim svetom smatra svoji dolžnosti, prav odločno proti temu nastopiti ter pribije sledeča dejstva: 1. Svoj čas sprejeti sklep, s katerim se je tukajšno šolo za nemško izjavilo, sprejel se je v polnem sporazumu z občinskim odborom ter odgovarja tudi želji tukajšnjega prebivalstva, ki zahteva nemški poduk. 2. G. nadučitelj, ki je tudi občinski od bornik, vživa v občini največje spoštovanje in vsi občani vedo, da ga smatrajo c. kr. oblasti kot izvrstnega učitelja. Mi sami poznamo njego vo neumorno delavnost in njegovo hrepenenje je bilo vedno, živeti v miru. 3. Občinski odbor izraža svoje obžalovanje, da napada poročevalec tudi g. deželnega šolskega nadzornika, vkljub temu, da so se šolske oblasti vedno za našo šolo zavzemale. ," —Tako je sklenil torej občin ski zastop v Grafensteina in udaril s tem laž nivega „Š-Miraka" po jeziku. Lažniki naj se sramujejo, pa čeprav nosijo talarje . . . St. Janž V Božu. Piše se nam: Zadnji ,,Šmir" je prinesel pod naslovom „Iz Roža" (Nemčurska kultura v znamenju noža!) grd, so vražen in lažniv dopisek, ki ga je moglo šmi rati razkešeno pero kake od jezice bolne dek lice, katera ne more se potolažiti, da ne dobi ženina. Modrejši da vtika svoj dolgi nos v smrdljive reči „Metudijov", nego da opira po krivem poštene naprednjake. Modrejši da pobija po svo jem lastnem hrbtu, da ga zgliha, nego tepe z>j° obrekovanjem in jezuitovskim napadom nedolžne^^3 ^ sosede. Če bo tako jezico pitala, res ne bo že-* jzp0zna nina in morala bo s tistim zadovoljna biti, ki celem n ga je pod Hašparjevim stugom snubila. Vendar Vulk k stvari: V omenjenem dopisu laže ta šmirfink.tK LaYa £ da so posestnika Horejnika v Št. Janžu napred-^^ 'ec njaki napadli itd. Vse je seveda laž ! Ni res, daldi' potres so napadli „trije nemčurski hlapci" iz šentjan-- ških Rut posestnika, ampak res je. da so bili to tri hlapci Mihe Šerjava, p. d. Žingarja, na Zingarci znanega pristaša klerikalcev, ki se drži pri volitvah fajmoštrovega fraka in je „prov po pUna ordningi" „metudi." Dalje ni res, da je napa-lg^ deni smrtnoranjen na mestu obležal, ampak j^. je, da je z gnojnimi vilami prvaške fakine in tovariše „Šmirjevega" dopisuna pognal, da so .. bežali. Vi fantje iz Št. Janža in Sveč, poglejte Okori kako se prvaki znajo lagati, vi vsi, ki ste vneti zgorelo za blagor domovine, izogibajte se jih! Kajti oni hočejo vas in domovino Hrvatom in Srbom pro- flluhu dati. Z Bogom in brez strahu, vržite take laž^^^ y nivce vun! jakov) : Veliki nakup. Občina Portschach na jezeri! je nakupila skupno z lastnikom kopelji v Beljaku posestvo benediktinskega Štifta Sv. Pavel za Petei 425.000 K. >Ma ve Veliki požar V črni. 24. marca ob 11. uri jezero, dopoldne pričelo je v hiši št.y 69 v črni1 (Schwarzenbach) v dimniku goreti. Kmalu se je vnela tudi streha. Vladal je veliki vikar in t hipu so stala vsa poslopja okoli v plamenih. Na 1 Vkljub temu, da so domača kakor prevaljska inl škanč misska požarne brambe takoj nastopile, nisoiez je mogle goreča poslopja rešiti. Varovale so pa v Franc težkem delu še nedotaknjene hiše. Skupaj je je im< pogorelo 21 hiš in 30 postranskih poslopij, torej 51 poslopij. Škoda je seveda velikanska. Posestniki so sicer večidel zavarovani, ali to le za tretino vrednosti. Težko oškodovanih je tudi mnogo rudarjev, katerim je vzel ogenj vso lastnino. Tudi mnogo živine je zgorelo. Iskre so vnele tudi gozd. Veliko nesrečnih družin je brez strehe in pomoči. Revščina je velikanska. Hitra pomoč je potrebna. še en veliki požar. 24. marca pričelo je v gospodarskem poslopju Niepel-posestva v Železni Kaplji goreti. Vsled viharja se je ogenj takoj razširil. V 10 minutah je stalo 5 poslopij v pla- j menih. Vkljub trdemu delu niso požarniki mogli j teh poslopij rešiti. Mnogo delavskih družin je hudo prizadetih. Gospa Lessnigg je vzela priza- r dete otroke čez praznike k sebi, zakar ji gre vsa hvala. Napad. Posestnika Horeiniga v St. Johann so napadli hlapci in z nožem ranili. Vkljub težkim ranam je napadalce z vilami nagnal. Zaradi tatvine išče sodnija deklo Terezo^^, Kraxner. Dolži se jo, da je v Sv. Vidu kradla/ .\ Briljantne prstane ukradel je delavec Krainer^^jj1 v Celovcu. Tata so vjeli v Mariboru. " . Župan v nevarnosti. V Kremsbrucknu prišlo zadnjič do hudih pretepov, pri katerih se' je tudi županu na življenju grozilo. Čas bi bil,"" da napravijo domačini s privandranimi elementi red! Težko ranjena sta bila pri neumnemu stre- Nas ljanju v Velikonoči v Ebentalu hlapec Jožeil (1( Pressnig in posestnik Franc Grossek. Oba saočja. odpeljali v bolnišnico. a mes Ustrelil se je v Gmiindu posestnik Stan-idela dacher. Baje se mu je zmešalo. orale Skoraj ubil je v Spittalu mesar Jagodič iz 700 Ljubljane ključarja Brunnerja. Udaril ga je shodek „štrajherjem" po glavi. Brunner je smrtno ne-mlja. varno ranjen. zače' Po svetu. d0 - yna, Potopil se je na Elbi norveški parnik „De 10 milijonev poneveril. h. j Na Francoskem se je zgodil zopet velikan-inki škandal. Sodnijsko določeni upravitelj Henri so)uez je bil aretiran in zaprt. Kakor znano, so v .a Francoskem večji del kloštre razpustili. Duez je a je imel premoženje raznih kloštrov za državo o-l a. le! dij it-80 ; ez| ,ra nZ 'evzeti.;Zdaj pa se je izvedelo, da je Duez a'meveril, za-se več kot 10 milijonev frankov. 1 r*pravil je denar večinoma na borzi, na kateri nesrečno špekuliral. Ko so ga aretirali, našli pri njemu le še 12.000 frankov. Grah. Spisal oskrbnik Joh. Flncher. t.re-1 Nasad graha na polju se zelo izplača. En ožeral (1600D m) da 20 met. centov zelenega soročja. Od nasada pa do žetve traja natanko ra meseca; torej se grah lahko dvakrat sadi. an-ridela se torej lahko 35 do 40 met. centov i oralu. To se odda 100 kil po 22 kron, kar ; izi 700 do 800 kron. Torej na vsak način lep e 8>hodek! Za nasad je potrebna dobra, čista ne-imlja. Preje koruza ali krompir. Čas sajenja l začetka aprila naprej. Potrebuje se semena ) do 45 kil pri oralu. To seme da fabrika ;yria, Liebenau pri Gradcu, štacijon Puntigam ,,xipti obračunu pri oddaji graha okroglo 70 vi-irjev pri kili. Nasadi se z mašino za setev 5 ter)ruze v 60 centimetrih širokih vrstah. Kadar ( da' rastline 10 cm. visoke, se dela s „čavo" phaundelt.) Pri 20 cm. visokosti se nakopiči P^ngehaufelt) in do 30 cm. v drugi vrsti, da se e je^tline malo drugo proti drugi pritisne; s tem » iz-' oprimejo in dobijo naravno oporo. S tem je i tudi vso kulturno delo do žetve dokončano, iritob žetvi mora ostročje skoraj izraščeno zrnje >PJu-ieti. Ali preveč zrelo ne sme zrnje biti; to se b,!°pozna na tem, da luščina še ni počena. Pre- »odrl^ zre^ Srah ne more ratyti. že; !enih ijo se lahko tja vzorce pošilja. Žetev se (pri nas) izvrši od 10. ure dopoldne do poštnega vlaka popoldne ob 5. uri; tedaj se grah odpošlje. Zavije se grah v korbah ali najceneje v starih izmitih in suhih cementnih sodih, ki držijo 45 do 80 kil. Ena oseba žanje v zgoraj omenjenem času 30 do 35 kil. Vsak sod mora imeti znamenje ali črko ter številko. Plačilo se dobi po vsaki pošiljatvi. V Ormožu, koncem marca 1. 1910. Sadno drevje, kine posestva. Spisal Alojzij Križanic, Vel. Ned. Ko stopimo prijaznega poletnega dne v železniški vagon ter se peljemo nekoliko izpred domačega ognjišča, švigajo nam nehote naše oči v prekrasni svet ter z neko nadnaravno radostjo se oziramo skozi okna v vlaku, zlasti v tistih krajih, kjer nas Še niso noge nosile. Kateremu izmed dragih stanovskih tovarišev se v takem položaju ne bi srce razveselilo, ako zagleda krasno polje, ki je vse vprek pravilno in lepo obdelano? Tistemu, odkrito rečeno, kateri se za svoj stan ne zanima. In sadno drevje, ki je vse v ravni črti vsajeno črez griče, dasi-ravno večkrat precej strme in dolince je tamošnjemu posestniku pravi raj. Da, da, polje s sadnim drevjem obsajeno, je nekaka diploma, kod iskaz vrlega gospodarja, ki se zanima in žrtvuje za svoj stan in svoje potomce, ne pa kakega sebičneža, kateri misli da je vse v gospodarstvu storjeno, ako kateri stotak prihrani, svojim potomcem pa zapušča neobdelana zemljišča. Bodi mi na tem mestu dovoljeno se zahvaliti za stavljeni predlog go poda sotovariša Andreja Drofenig, ki je izposloval na občnem zboru kmetijske družbe, da je slavni deželni odbor pred dvema letoma izdal v obeh jezikih letak, s pomočjo strokovnjaških sotrudnikov, ravnatelja g. A. Stiglerja in potovalnega učitelja g. F. Go-ričana, kako se naj pravilno vsajajo drevesa. Te letake dobi vsak kmetovalec pri svoji kmetijski podružnici in v slučaju zanimanja posestnikov o sadjereji se naprosi potovalni učitelj za predavanje. Da je to velepomembna reč, nam spričuje, da mnogo kmetovalcev vsaja svoja drevesa v iste jame, kjer je prej staro drevo rastlo, ni čuda, ako slabo uspeva drevo, ko so tuje korenine na poti; drugi spet zelo globoko vsadi in ko prične rasti, mu usahnejo glavne korenine in drevo ostane šibko ker se mora z zgorejšnjimi novimi koreninami samo oskrbeti. Kmetovalec pa zatrjuje da drevje noče rasti ker ni zemlja in lega za njega. Ali vse to je prazno. Oglejmo si po naravi samo od sebe vzgojeno drevo. Le to se je se svojim semenom v kaki živi meji ali „zgraji", ali v kakem grmu, pa tudi na prostem plitvo vsadilo, zatem uspevalo in v kratkem času se je močno razrastlo ter zadušilo grm. Ali ni to jasen dokaz glede rasti, ko se samo po naravi vzgoji. Kmetovalec pa sadi rajši vrbo, topole, posebno pa akacijo, ki ne služi za drugo kot za kurjavo, k večjemu daje nekoliko paše, prahu in smole za čebelo medtem pa te oškodujejo veliko več na rasti trave in drugih koristnih zeljišč, lako, da ni vredno ako ga pustimo prirasti Dragi, ne bi li tam rastlo in večjega pridelka dalo sadno drevo, ki je ob enem kinč in lepota, pa tudi lep kapital doti-čnega posestva iz katerega se tekom kratkega časa za-morejo lepe obresti jemati ? In ali ni tako posestvo tudi mnogo več vredno? Dragi sotovariš, imej torej v časti ta dar božji, sadno drevo, spoštuj prednika ki je psadil tebi v korist in istega ki svojim potomcem zasajuje. Res srečen posestnik, kateri poseduje mnogo sadnega drevja, ki mu daje v dobrih letih več dohodkov kakor celo ostalo posestvo. Zato pa opusti akacijo, vrbe, topole in druge enake, pospešuj pa in vsadi drevo, ga skrbno obdelaj hvaležno ti bo I Gospodarske. Staro rž rabi za setev le tedaj, ko res ne moreš dobiti nove v bližini, kajti če tako rž poseješ, seme po nepotrebnem zavržeš. Rž ostane namreč le malo časa kaljiva in že v drugem letu starosti izkazali le malo zrn. Pšenica pa ohrani kaljivost dalj časa in če je bilo seme popolnoma zrelo in pravilno hranjeno, rabiš jo lahko za setev, če je dve ali celo tri in štiri leta stara. Seveda dobiš iz semena tolikaj šibkejše rastline, Čim starejša je. Iz takega zrnja zraste Šibka slama, a zrnja je razmeroma več. Na kakfino razdalje je saditi sadno drevje? Jablane in hruške naj se vsade na vrtu po 8, v sadovnjakih, na polju, ob cestah in po travnikih po 10 m narazen. Češnje po 8—10 m. Češpljt in slive po 6 m. Orehe po 15—20 m. Listnica uredništva in upravni št va. L.: Obljubljeni popis nasilstev fajmoštra Ogrizeka prinesemo v kratkem. Pozabljeno ni nič ! In odpuščeno tudi ne! Take lumparije morajo na dan priti. — K.: Žalostno in vendar resnično I Župnik Sušnik v Črešnjev-cu je bil zaradi zapeljavanja h krivem pričevanju na več mesecev ječe obsojen. Da ga klerikalni listi vkljub temu zagovarjajo, je razumljivo Ali da ga duhovska oblast pusti pred oltar stopiti, to je žalostno. Sveti Liguorij ! —• Trbovlje: Oslovski glas ne gre v nebesa. So ljudje, ki se celo svojih zločinov bahajo! RoŠeva šola! — Ptuj : Dr. Brumen vidi zelo slabo ; kadar hoče druzega udariti, lopne sam sebe po nosu. V tožbah proti meni je revež Še vedno propadel. — Ptuj 2. Poznam dotič-nega priliznenega farčka, ki se dela za sv. Alojzija, čeprav bi mu lahko cele romane dokazal. Čez 7 let pride vse prav. To je cela farŠka inkvizicija, katere se pa danes le še tretjerazrednice bojijo. A. Z:: Ako bi hoteli zaračunjenje za g. dr. W. prevzeu, postavili bi Vam mesto 20 le 10 izvodov v račun i. s. K 22 50 do konca t. 1. — Več dopisov: Malenkostne, osebne zadeve ne moremo objaviti. »Štajerc« ni taka klepetulja kakor prvaški listi I Proti zaprtju, nastajajočem po črevesnem kataru, na katerem boleha mnogokrat staro in mlado, se pa vporablja naravna „Franc Jožef-ova" grenčica v bolnišnicah v količinah okolo 150 g. Ta splahne želodec brez ščipanja, jezik se sčisti in pojavi se živahna slast do jedi, ne da bi se želodec količkaj nadlegoval. Znanstvena poročila V. medicinskega oddelka c. kr. splošne bolnice na Dunaju izpričujejo nadalje: „Franc Jožef-ova" grenčica se je oddajala znova vsakih štiri do pet dni in se je pozneje moglo tudi z manjšimi količinami doseči iste učinke." 5 Loterijske številke. Sradec, dne 19. marca: 64, 90, 41, 6G, 65. Trst, dne 24. marca: 44, 47, 90, 69, 37. Dr. Albert Gessmann. Tukaj podamo sliko enega najbrezobzirnejših voditeljev klerikalizma na Dunaju in sploh na Avstrijskem. Dr. Albert Gessmann je splezal na ramenah pokojnega Luegerja do visočine. Bil je minister in zdaj se splošno govori, da namerava Kal nai sedaj pijem, ko mi je zdravnik pojasnil, da je bobova kava škodljiva mojemu zdravju? postati naslednik Luegerja. Ali vsled svojega fanatizma si je pridobil mnogo sovražnikov. Gess-manna postavimo lahko v eno vrsto z najhujšimi sovražniki naprednega ljudstva. Zato je njegovo ime označba politične teme, katero pa bode izobraženo ljudstvo gotovo premagalo. Odgovora 3(athreiner 3(neipp-sladno kavo, katera ima vsled posebnega pripravljalnega načina duh in okus bobove kave, je redilna in vrhtega poceni. ŽNi boljšega zajutrka za mlado in staro. prodati pri re od farne tiram, 3 kleti, za vsakeg; ■h tu ni, traf ja in krčma i, naj si ogle« J- 3 ure do neita. ŽežM a Oblak, po pri Ptu; bvamiSko znamko pridatek / z Ia. k v „privnim mt ijem, bij« :le ure K }9Bc le vsa več K 3 rne ure I .trffea K 2 Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuj« zraven klalnice in plinarake hiše postavljena j« nova parna žaga vsakemu v porabo. Ttakemu se les hlodi, itd. po zahtevi takoj raz-žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, rrtati ia spahati i. t. d. Želi se zvezo na parno moč ali električni pre nos. Ponudbe pod šifro W. L. 6109 na ekspe-dicijo inzeratov Rudolf Mosse, Dunaj I. 221 Malo posestvo je za prodati pri glavni cesti, pol ure od farne cerkve, zidani hram, 3 kleti, 2 hiši, Stale, gumla, za vsakega rokodelca, ker jih tu ni, trafika, zdaj trgovina in krčma. Kdor želi ! kupiti, naj si ogleda 10. aprila od 2-3 ure do prodaje na lici mcita. Žežerko Jožef in Marija Oblak, pošta Juriinoi pri Ptuju. 267 Vdovec 36 let star, rokodelec, z dva L otrokoma, želi se seznaniti z enim dekletom ali z vdovo za-. radi ženitve (v starosti od 21 do 30 let), ki pa mora biti «nožna nemščine in ima Če aiogoče nalo premoženja. Vse i drugo pismeno. Ponudbe s fotografijo na J. .S. postlag«rnd, 4)tieii>en bei Hamburg. Deutsch-land. 270 Učenec gstrogo solidni, z dobro šolsko izobrazbo, dobi službo pri g. ll Hans Toplak, trgovcu v Jur-šincih pri Ptuju. 272 Sedlarski in tapetniški sr učenec. 275 I2R nadalje pekovski učenec _d dobro vzgojo in obskrbo * se iščejo. Naslov: Blas.\Vatzko, jlSattler u. Ttpezierer, Gries b. ii- izen é Pekovski učenec takoj sprejme pri g. Joh. rtschitseh, pekov, mojstru, Urat\vein pri Gradcu 271 V Mariboru 150 se kupuje rezano blago, perilo in obleke znano ceno in dobro pri Adolf Wesiak, Maribor, Draugasse 4. («HtMeNiHN» Epilepsija, Krči, Nervozno stanje. Izredni uspehi potom „Epileptikom44 ] post. varov. Cena K 7'—. Zahtevajte zdravniško razpravo št. 36 zastonj od glavne zaloge. AfMtheke zur Anstria, Dunaj IX; ali pa naravnost od fabnke: Pri v. Schwanenaprtbeke, Frankfurt as Main. 2 i ^ Sedlarski pomočnik hitro sprejme pri g. A. •ibTDigg, sedlarski mojster, •no pri Plajburgu (Schwar-inbach b. Bleiburg,) KorošKo. 223 Gotovi kostumi, 149 uze, šose, spodnja krila, j ca, dobro domaČe delo, di po meri pri Mar e iak. Maribor, Domgasse 82 poleg Hauptplalz. Hemeroide! - - -- - Bolezni želodca! Izpuhi na koži! - - Brezplačno naznanim na željo vsakomur, ki trpi na boleznih želodca, prebavljanja. odvajanja, ostavljenja krvi, lieme-roidah, liehtah, odprtih nogah, vnetjn itd. kako je bilo mnogo bolnikov, ter so leta dolgo trpeli, ozdravljenih in to hitro ter trajno. Stotero priznanjtvalnih in lahvalnib pisem. Bolniška sestra Klara, Wies-baden 56. Walkmilhlstr. 26. __201 ■55001 not. potrj. spričeval od zdravnikov in privatnih dokazuje, da Kaiserjeve1 prsne karamele s tremi smrekami kašelj ■ liripavost. zaslinjenje, kaITe«* 6 K, 7 K; beleg» 1 Amp najSnejfii prsni 12 K. Ako se vzame 6 K, potem frui , 8ot«vs postBUQ 8 raču: iz krepkoga, rdečega, plavega, belega ali rumenega nizk rnm 1 tih«nt, 180 cm. dolg, 116 cm. fcrok, z 2 slavnima hUci " vsaka 80 cm. dolga, 5« cm. Široka, napolnjene znoTia, i n,ne- trajnim in flavmastira perje« za postelje 16 K; psl-d^ut) Čati : dame 24 K; posamezni tiheiti 10 K, 12 K, 14 K. K štev. f lavne blazine 3 K, 3 K 50, 4 K. So poglje po porteii IT . 12 K naprej franko. Izmenjava ali vrnitev franko . Kar n« dopada denar nazaj. S. Beniaoh, Dösehenit« Ki ništv Biihmerwald. Cenik gratis in franko. Ptuil v Pragerskem ponudi od tovarna za 1000 komadov čas za kopanje: na delavnikih od 12. ure do 2. ure popoldne (blagajna je od 12. do 1 ure zaprta); na nedeljah in praznikih od 11. do 12 ure opoludne. 1 kopelj z vročim zrakom, paro ali „brausebad" z rjuho K —"60; postrežba K —i0. I. razreda Pohištvo w veliki izberi, politirano, mat in lakirano, vloge s stelj, iratrace, blazine, tuhne, posteljske odeje, prc iz špic itd., divani, zofe, stoli po najnižjih cenah na obroke priporoča P. Srefore, Maribor Tegetthoffstr. 23. II. razreda Biberschwanz . 25 „ Opeko za zid, Lochziegel, Gewölbziegel, Pflasterziegel 26—40 K. Da se m2 pokrije, treba je 13—14 kom. Falzziegel ali 24—25 Biberschwanz-opeke. Lekovnemu računu št. 808051 pri c. kr. poš-tno-hraailaičnem uradu. Mestni denarni Z&Y0d. Giro konto pri podružnici avst. ogersk. banke priporoča se glede vsa- I......Mhl liaw—^ v Gradcu kega med hranilnične zadeve spada- _ jočega posredovanja, istotako tudi za posredo35^ vanje vsakoršnega posla z avst. ogersk. banko. « Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže. Uradne ure za poslovanje s itrankami ob delavnikih od 8 12 ure. žice bese napi polil vim nesr ki s ljudi bičn k r e bil Obfettie 2 ogersk banfco. Mesto 40 K samo 6 K „Gemsbart-u" pod. jelenova brada, novo, zelo lepo, lasi 14 cm dolgi, z lepim okvirom iz starega srebra in Hubertus-križem, skupaj samo 7 K. Lasi in „reif" pod garancijo na-turno pristno. Priložnostni nakup pošlje po povzetju Fenichel, Gemsbartbinder, Dunaj IX. Mnogo priznanjevalnih pisem Veliko manufakturno trgovino priporočamo zaradi njene solidnosti in nizkih cen najtoplejše. nar-Kra 14 kar. zlato K 6 — Novo zlato K 3"— Srebro K 1- zastonj in franko pošlje. Dopisnica z natančnim naslovom zadostuje Izdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart. Tiskal: W. Blanke v Ptuju.