Golobi so stalni »gostje« kranjske tržnice. Tu tudi pozimi hrane zanje ne manjka. — Foto: Perdan Številka 7 TRIDESET LET 1947-1977 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka »n Tržič - Izdaja CP Glas Kranj. Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar Kranj, petek, 28. 1. 1977 Cena: 3 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Varčno s prostorom Predsednik predsedstva socialistične republike Slovenije Sergej Kraigher je v sredo, 26. januarja, obiskal škofjeloško občino, kjer se je pogovarjal s političnim aktivom občine, obiskal delovni organizaciji LTH in Jelovico ter krajevno skupnost Godešič Škofja Loka - Predsednika predsedstva SRS Sergeja Kraigherja so na razgovoru' s političnim akti-v?m občine seznanili z razvojem občine v povojnem obdobju, še posebno pa o problematiki urbanističnega planiranja v občini. Občani in delovni ljudje večjih krajev, posebno Škofje Loke, Zirov, Železnikov in Gorenje vasi se vse bolj naseljujejo V dolinah, kjer stanovanjska naselja m pripadajoča infrastruktura ter- jajo najboljšo rodovitno zemljo. Zato nastajajo različni problemi, kajti nenehnemu razvoju ni v preteklosti sledila tudi smotrna prostorska politika. Čeprav so z novela-cijo urbanističnega programa in z ustanovitvijo kmetijsko zemljiške skupnosti želeli odpraviti nesmotrno uporabo prostora, niso povsem uspeli. Začele so se žolčne razprave, pojavljali različni interesi in pogledi. Predsednik predsedstva SRS Sergej Kraigher se je po pogovorih s političnim aktivom občine pogovarjal tudi s predstavniki delovne organizacije LTH 0 samoupravljanju in o nadaljnjem razvoju te delovne organizacije. Foto: * • Perdan C 1 Priznanja Referendum j za gradnjo mora uspeti j spomenika TREBIJA - Velika večina I prebivalcev krajevne skupnosti Trebija v Poljanski doli-fni je trdno prepričanih, da nedeljski referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka mora uspeti. Kajti le tako bo Mogoče v prihodnjih petih letih dokončno urediti in izboljšati izredno razvejane cestne povezave v vaseh Trebite. Podgora, Fužine, Stara gselica, Kladje in Hobovše. Pr«bivalci naj bi s samoprispevkom prispevali nekaj *nanj od polovice sredstev, °8talo pomoč pa pričakujejo °d širše družbene skupnosti, predvsem pa tudi pričakujejo, bodo delovne organizacije, v katerih so zaposleni prebi-v*lci s tega področja, le začele n*menjati in prispevati denar *a potrebe trebijske krajevne 8kupnosti. Volišči v prostorih ^snovnih šol v Stari Oselici in ^ebiji bosta v nedeljo, 30. jaguarja, odprti od 7. do 19. ure. -jg Škofja Loka — V sredo, 26. januarja, sta predsednik skupščine občine Tone Polajnar in sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko Ludvik Kejžar slovesno podelila priznanja za posebna prizadevanja in pomoč pri gradnji spomenika dražgoški bitki. Priznanja v obliki albumov s fotografijami spomenika in proslave ob otvoritvi spomenika dražgoški bitki so podelili po predlogu občinske konference SZDL Škofja Loka in po sklepu vseh treh zborov skupščine občine. Prejeli so jih: republiška konferenca SZDL Slovenije, republiški odbor Zveze združenj borcev NOV Slovenije, izvršni svet skup-šč ine SRS, Splošno gradbeno podjetje Tehnik Škofja Loka, krajevna skupnost Dražgoše, občinski odbor ZZB NOV Škofja Loka, skupščine občin Škofja Loka, Kranj, Radovljica, Domžale, Kamnik, Tržič, Jesenice, Ljubljana, Šiška, Sergej Kraigher, Ludvik Kejžar, Tone Turnher, Tone Polajnar, Ferdinand Buh, Ferdo Tolar, Franc Konjar, Ludvik Jelene, Marjan Lenarčič, Marjan Oblak in F ram Musar. I) Š. Lani so začeli z intenzivno akcijo za smotrno gospodarjenje s prostorom, saj je kmetijsko zemljiška skupnost z aglomeracijami pridobila štirideset hektarov kmetijskih zemljišč, za letos pa predvideva sanacijo 140 hektarov zemljišč. Ker bo v naslednjih letih odprt rudnik urana v Zi-rovskem vrhu, bodo izdelali urbanistični program, pripravili so že no-velacijo urbanističnega programa Selške doline in novelacijo urbanističnega načrta Železnikov, programa, ki je bil razgrnjen, povod za številne pripombe in negodovanja. Predsednik predsedstva SRS Sergej Kraigherje govoril o racionalnem izkoriščanju prostora in pri tem poudaril, da tudi v okviru Slovenije še niso povsem zakonsko urejeni problemi planiranja, da pa je občina samoupravna skupnost, v kateri morajo prihajati do izraza vsi interesi, 'vlomi je, da problemi obstajajo predvsem zaradi še neopredeljenega razvoja in neučinl ovite kmetijske politike, ki zataji piedvsem pri konkretnih stališčih in problemih. Občinski plani razvoja so premalo konkretni pri splošnih smernicah politike kmetijstva. Za lastno usmeritev in za objektivno osnovo nadaljnjega načrtovanja bi morali v občini opredeliti odnos kmetijstva in gozdarstva, izdelati konkretno politiko razvoja, pri uresničevanju pa dosledno vztrajati. Rudensko polje naj bi prikazali v celoti in ga predstavili v vsem njegovem pomenu, delovnim ljudem in občanom pa po samoupravni poti dali možnost, da povedo svoje mnenje. Šele nato naj bi se na podlagi strokovnih analiz in ob upoštevanju mnenj izoblikovala odločitev, ki pa mora biti takšna, da nujno stremi za ohranjanjem rodovitnih kmetijskih zemljišč. Ne bi smeli več dopustiti neodgovornih posegov v prostor, obenem pa tudi ne bi smeli prepustiti vsega le stihiji in neodločno stati ob strani. Tudi ob problemih uranske ceste, ki je z odsekom ceste povzročila toliko razburjenja, naj bi v občini organizirali odločne razprave in strokovno obrazložili vse poglede in stališča. Vsakršno odlaganje vzbuja vtis, da smo nesposobni in da povsem zatajimo pred resnimi problemi. Sergej Kraigher se je nato pogovarjal s predstavniki organizacij LTH in Jelovice o samoupravljanju in nadaljnjem razvoju te organizacije, se seznanil z delom in aktivnostjo krajevne skupnosti Godešič, udeležil pa se je tudi podelitve priznanj vsem tistim, ki so sodelovali pri postavitvi spomenika dražgoški bitki. D. S. Načrtovana nadaljnja gradnja na Planini Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj je pripravila v začetku tega tedna posvet o stanovanjski gradnji in o predlogu zazidalnega načrta za novo sosesko A-10 a Planina, ki predstavlja drugo fazo stanovanjske gradnje na Planini. Predlog zazidalnega načrta, ki bo zdaj šel v javno razpravo in bo javno razgrnjen predvidoma v februarju, je sedaj pripravljen do take stopnje, da bo v prvem polletju letošnjega leta možno dokončno sprejeti načrt, v naslednjem letu pa bi se gradnja nove soseske severno od Ceste talcev že začela. Idejni zazidalni načrt nove soseske predvideva gradnjo 1035 stanovanj na okoli 18 tisoč kvadratnih metrih zazidalne površine. V idejnem zazidalnem načrtu je predvidena tudi nova šola za 700 učencev, vzgojno varstvena ustanova, garaže ter drugi javni objekti. Skupaj z zazidalno površino, stanovanjsko in drugih objektov, prometno in zeleno površino, bi se nova soseska raztezala na več kot 180 tisoč kvadratnih metrih. V predlogu zazidalnega načrta so upoštevane tudi že vse cestne spremembe, ki so zajete v programu razvoja cestnega prometa, v občini, in načrt tako upošteva vhodno mestno vpadnico, novi most in pa novo Jezersko cesto, 2e letos pa bo verjetno treba sprejeti tudi odlok o prenehanju pokopavanja na zahodnem delu kranjskega pokopališča, do koder bo segal načrtovani športni park ob novi osnovni šoli. To so le v grobem podatki o bodoči nadaljnji zazidavi zazidljivih površin na Planini, ki pa se načrtuje na dosedanjih izkušnjah gradnje na tem območju. Verjetno bo kasneje v javni razpravi bolj, kot pa je bilo na tem posvetu izraženo, prišla v prvi plan zahteva po spremljajoči gradnji objektov kot so vrtci, trgovine, družbeni objekti, kar se je doslej pokazalo kot problem številka ena na Planini. Z novim zakonom bo verjetno laže dohitevati stanovanjsko izgradnjo s takoimenovano infrastrukturo. Vprašanja, kot so: katera stanovanja po velikosti — manjša ali večja — bi bilo treba graditi najprej, ali jih opremljati kot doslej, možna gradnja stanovanj, ki jim je moč spremeniti število sob, in druge dileme pa vsekakor predvidevajo in zahtevajo soodločanje bodočih stanovalcev pri nastajanju nove soseske na Planini. L. M. Boljša turistična ponudba Jesenice — V občini si prizadevajo, da bi povezali turistično gospodarstvo na območju občine v poslovno skupnost in s tem izboljšali ponudbo turističnega gospodarstva v občini. Turistična ponudba bo nedvomno bolj privlačna tudi s pričet-kom izgradnje prve faze žičnic in smučišč Vršič, katerih investitor bo Hotelsko podjetje Gorenjka, ki že za letos predvideva izdatna sredstva. Načrt bodo lahko uresničili le, če bo ob tem sodelovala tudi turistična organizacija Kompas ter druge organizacije, ki so v Kranjski gori in v njeni okolici. Hotelsko podjetje Gorenjka pa bo z obnovo gostinskega objekta na mejnem prehodu Korensko sedlo izboljšala pogoje v tem objektu, začela pa bo tudi z izgradnjo gostinskega dela objekta športne hale v Podmežakli. Temeljna organizacija združenega dela Žičnice v Kranjski gori bodo pripravile študijo o. možnostih za postavitev komercialnih žičnic na se- vernih področjih Vitranca, na področju Kranjske gore do Rateč. Tudi vlečnica v Planici, ki je bila do zdaj le malo izkoriščena, čeprav je postavljena na izredno ustreznem območju, naj bi v prihodnji zimski sezoni imela večje zmogljivosti. Temeljna organizacija združenega dela Viator Jesenice pa bo začela načrtovati gradnjo hotelskih zmogljivosti za predvideno hotelsko območje v Gozd Martuljku. Pripravljali se bodo tudi na izgradnjo počitniških domov odprtega tipa. Zaradi vedno več počitniških prikolic v Gozd Martuljku in zaradi komunalno neurejenih zemljišč naj bi določili mesto in združili sredstva za ustrezno opremljenost avtokampa. D. S. H OBRTIMIŠKi VELESLALOM Združenje samostojnih obrtnikov občine Kranj organizira v nedeljo, 13. februarja 1977, ob 9. uri v Mojstrani II. Obrtniški veleslalom. Pravico nastopa imajo vsi člani Združenja, njihovi svojci in pri njih zaposleni delavci. Prijave sprejemamo v tajništvu vsak dan od 7. do 14. ure, do vključno 10. februarja. V sklopu Združenja delujejo tudi druge športne panoge. Vse informacije lahko dobite v tajništvu Združenja ali po telefonu 25-91 1 Naročnik: Več tobaka Lani smo imeli v Jugoslaviji rekorden pridelek tobaka, saj ga je bilo kar 81.000 ton ali za 5000 ton več kot leto poprej. Verjetno pa bi bila količina pridelanega tobaka še večja, če ne bi nagajalo vreme, vendar pa se slabo vreme na kvaliteti tobaka ni poznalo. Tako kot proizvodni, so dobri tudi izvozni rezultati tobačne industrije: lani smo izvozili več kot 25.000 ton tobaka in 500 ton cigaret; vse skupaj v vrednosti 82 milijonov dolarjev. Med najpomembnejšimi kupci našega tobaka so ZDA, Egipt, Z ah. Nemčija in druge. Med izvoznicami tobaka v svetu je Jugoslavija na 18. mestu. Velja še povedati, da je v lanskem letu pri nas narasla poraba cigaret za približno 3 odstotke, kadilci pa so bolj posegali po dražjih cigaretah. Igmanski marš V spomin na pohod legendarne prve proletarske brigade, ki je januarja 1942 v hudem mrazu prehodila planino Igman, je sredi tega tedna iz Vogošća blizu Sarajeva krenilo okoli 250 mladincev, borcev, pripadnikov JLA in drugih iz vse Jugoslavije na tradicionalni spominski Igmanski marš ter tako 35. obletnico mašra povezali s proslavljanjem 40. obletnice prihoda maršala Tita na čelo partije in obletnico rojstnega dneva. V štirih dneh bodo udeleženci prehodili 149 km. Zaščita jadranskih mest Konec aprila bo v Dubrovniku tretja konferenca jugoslovanskih in italijanskih jadranskih mest, na kateri se bodo pogovarjali, kako kulturno zgodovinske spomenike in sploh spomeniško okolje jadranskih mest ohraniti pred novogradnjami, govorili pa bodo seveda tudi o praktičnih izkušnjah pri zaščiti zgodovinskega okolja mediteranskih mest. Problem ostane isti Na zadnji seji odbora zveznega zbora skupščine Jugoslavije za delo, zdravje in socialno politiko, so navedli najnovejši podatek o številu alkoholikov pri nas: nova številka je za polovico manjša kot doslej, saj smo doslej menili, da je v Jugoslaviji kar 800.000 alkoholikov. Naj gre za to ali drugo številko, velja pa še poslej, da je alkoholizem v naši družbi še vedno velik problem. Zato so v skupščini Jugoslavije, v zveznem zavodu za zdravstveno varstvo in drugih insitucijah sklenili sprožiti široko družbeno akcijo proti alkoholizmu. Eden od ukrepov je tudi v aprilu načrtovana jugoslovanska konferenca o alkoholizmu, kajenju in mamilih. Jugoslovanski avto leta Jugoslovanski novinarji so v tradicionalni anketi izbrali za jugoslovanski avto leta 1976 opel kadett economy, 993-kubično vozilo. Na drugem mestu je volvo 343, na tretjem audi 100, sledijo pa fiat 126 austin allegro, mos-kvič 2140 itd. V lanskem letu smo uvozili 12.150 osebnih avtomobilov, čeprav je bil uvoz odobren za 15.000 avtomobilov. Največ smo uvozili oplov, nato fiatov, sledijo pa mercedesi in audiji. Za prvo letošnje tromesečje je odobren uvoz 3000 avtomobilov. Pred povečanjem cen nafti V načrtu je, da bomo letos uvozili za vse jugoslovanske rafinerije nafte okoli 8 milijonov ton nafte. Ob upoštevanju potrošnje derivatov in surove nafte iz domačih vrtin bo pri nas, kot predvidevajo v reški refineriji, zmanjkalo 2 milijona ton nafte. Zaradi tega dvomijo, da bi letos uspeli v jugoslovanskih rafinerijah predelati 4J8 milijona ton nafte ali za milijon ton več kot lani. Ob dvigu cen surove nafte ter ob nadaljni proizvodnji po obstoječih cenah, pa se, če se cene naftnim derivatom ne bodo spremenile, obeta rafinerijam izguba. Kranj — V sredo, 26. januarja, so obiskali združeno podjetje Iskra predstavniki zveznega sekretariata za ljudsko obrambo. Dopoldne so se z gostitelji pogovarjali o dosedanjem sodelovanju med Iskro in JLA ter se dogovorili za še tesnejše sodelovanje in skupno delo v bodoče. Nato pa so si gostje ogledali proizvodne prostore ter se pogovarjali s predstavniki temeljnih organizacij združenega dela »inštitut za prenosno tehniko« in »tovarna elektronskih naprav« v Ljubljani. Nazadnje je sledil še obisk v TOZD »ATC« na Laborah pri Kranju. Na sredinem delovnem obisku so predstavniki JLA in predstavniki ZP Iskra ugotovili, da obstajajo velike možnosti za sodelovanje tudi v bodoče, (jg) — Foto: F. Perdan Tržič Pretekli teden se je na izredni seji sestalo predsedstvo občinske konference SZDL in razpravljalo o štipendijski politiki. Člani predsedstva so opozorili, da tržiška občina kljub temu, da odliva štipendijski dinar tudi za solidarnost, zase nima dovolj denarja. Grajali so nedelavnost skupne komisije podpisnikov sporazuma in predsednika zbora delegatov, terjali takojšnjo izplačilo zaostalih štipendij in dvomili, če so kratkoročni krediti z visokimi obrestmi posrečena rešitev. Tržičani so se zavzeli za dolgoročnejše rešitve in zavrnili predlog za dvojni cenzus. Na seji predsedstva SZDL so razpravljali tudi o organizaojii javnih razprav o kmetijstvu. Razprave bo treba pripraviti v vsaki krajevni skupnosti. Za pripravo in organizacijo razprav bo skrbela posebna delovna skupina, v kateri bodo kmetje, predstavniki SZDL in ZKS, delavci v kmetijstvu in gozdarji. Javna razprava bo februarja, v njej pa ne kaže zanemariti tudi polkmetov, ki jih v tržiški občini ni malo in so pomembni pri pridelovanju hrane. Predsedstvo je soglašalo s kandidaturo inž. Vilija Logarja, sedanjega predsednika izvršnega sveta občinske skupščine, za direktorja Tovarne kos in srpov. Obveščanje v ZSMS je bilo v preteklosti pomanjkljivo. Center za obveščanje in propagando, ki ga sestavljajo poverjeniki in člani komisij za obveščanje po osnovnih organizacijah ZSMS, skuša to pomanjkljivost odstraniti. K tem prizadevanjem sodi tudi seminar, ki se bo pričel 4. februarja, udeležili pa se ga bodo poverjeniki za obveščanje v osnovnih organizacijah ZSMS in člani novinarskih krožkov po osnovnih šolah. -mv kofja Loka Danes, 28, januarja, bo sestanek predstavnikov osnovnih šol in krajevnih konferenc SZDL, na katerem se bodo pogovorili o ustanovitvi občinske zveze društva prijateljev mladine. 0 ustanovitvi so že razpravljali predstavniki že ustanovljenih društev prijateljev mladine in predstavniki krajevnih konferenc na sestanku, ki je bil 19. januarja letos. D. S. ALPDOM podjetje za vzdrževanje zgradb in gradbeni nadzor p. o. RADOVLJICA, Cankarjeva 27 razglaša za prosti delovni mesti: 1. referenta za stanovanjska razmerja 2. nadzornega tehnika Poleg splošnih pogojev za zasedbo prostih delovnih mest se zahteva, da imajo kandidati: pod 1.: srednješolsko izobrazbo ekonomske oziroma administrativne smeri z vsaj triletnimi delovnimi izkušnjami in sposobnost komuniciranja s strankami; pod 2.: srednješolsko izobrazbo gradbene smeri z vsaj triletnimi delovnimi izkušnjami; prednost imajo kandidati s strokovnim izpitom. Poseben pogoj za zasedbo delovnih mest je dvomesečno poskusno delo. Nastop dela je mogoč takoj. Kandidati naj prošnje z dokazili o strokovnosti in praksi predlože v petnajstih dneh od dneva objave razglasa, zaželen pa je tudi predhodni razgovor. ar Odbor za medsebojna razmerja delavcev SDS SS ALMIRA alpska modna industrija Radovljica objavlja naslednja prosta delovna mesta: upravno administrativnega tehnika za določen čas fakturista — skladiščni evidentičar Poleg splošnih pogojev, določenih s samoupravnim sporazumom morajo kandidati izpolnjevati še: pod 1.: dokončana administrativna šola pod 2.: dokončana ekonomska srednja šola — praksa na delovnem mestu fakturista zaželena. Osebni dohodek se obračunava po samoupravnem sporazumu o delitvi osebnih dohodkov, ki zajema osnovno oceno delovnega mesta in ovrednoteno minulo delo. Razpis velja 15 dni po objavi. Pismene ponudbe z navedbo strokovnosti pošljite na naslov: ALMIRA — alpska modna industrija Radovljica — Jalnova ul. štev. 2. Ukinitev blokov — prihodnost Evrope BEOGRAD — Razreševanje blokovskih nasprotij in oblikovanje sveta brez blokov je zgodovinski proces, v katerem bo treba celovito reševati ekonomske in politične odnose. Tako je dejal član predsedstva SFRJ in ZKJ Edvard Kardelj v intervjuju za nizozemski zbornik »Bodočnost Evrope«. Tovariš Edvard Kardelj je v pogovoru temeljito razčlenil razmere v Evropi in v svetu. Posebne pozornosti je bilo deležno popuščanje napetosti. Ta proces je kljub slabostim, poudarja Edvard Karelj, edina pot, ki vodi h kolektivni varnosti. Pomemben prispevek k uresničevanju tega cilja bo brez dvoma beograjska konferenca o varnosti in sodelovanju v Evropi, ki se bo začela v Beogradu letos in bo nadaljevanje uvodne helsinške konference. Edvard Kardelj je opozoril tudi na zgodovinski pomen akcij neuvrščenih držav in na enakopravno razreševanje svetovnih problemov. ADIS ABEBA — Podpredsednik zveznega izvršnega sveta in zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minić je odpotoval na uradni in prijateljski obisk v Etiopijo. Naš zvezni sekretar se je v etiopskem glavnem mestu pogovarjal o dvostranskem sodelovanju med državama, svetovnih problemih in utrjevanju vloge neuvrščenih z etiopskim zunanjim ministrom Kiflejem Vodadžem. Sprejel ga je tudi predsednik začasnega revolucionarnega sveta socialistične Etiopije brigadni general Teferi Benti. Minič je izročil etiopskemu voditelju osebno poslanico predsednika Tita. Med povratkom v domovino se je Miloš Minič v sredo ustavil tudi v Kairu, kjer se je pogovarjal s podpredsednikom egiptovske vlade in zunanjim ministrom Ismailom Fahmijem. MADRID — Španija je pretresena nad zadnjimi dogodki. Sredi tedna sta z avtomatskim orožjem oborožena mladeniča vdrla v pisarne madridskih delavskih odvetnikov in izvedla pravcati pokol! V krvi je obležalo pet odvetnikov, najmanj toliko pa jih je bilo težko ranjenih. Španija obsoja takšna dejanja. Njihov cilj je ustvariti v državi zmedo in zavreti demokratizacijo španskega političnega življenja. Enak cilj imajo tudi uboji ha španskih ulicah in ugrabitve. Po Oriolu se je v rokah ugrabiteljev v začetku tedna znašel tudi 64-letni španski general Emilio Villaescusa, predsednik španskega vojaškega sodišča. Visokega funkcionarja, ki je bil pripadnik Francovih sil in načelnik generalštaba španske armade, so ugrabili pred hišo. Za ugrabitelji ni sledu! WASHINGTON — Novi podpredsednik amariške vlade Walter Mondale je odšel na svojo prvo politično turnejo, odkar uradno opravlja dolžnost Carterjevega podpredsednika. Mondale obiskuje nekatere zahodnoevropske države. Najprej se je ustavil v Bruslju in se srečal z belgijskimi voditelji ter voditelji pakta NATO. Mondale je razložil stališča Združenih držav do pakta in do zavezništva z Zahodno Evropo. Po obisku Belgije in sedeža pakta NATO je ameriški podpredsednik Mondale odpotoval v Zahodni Berlin in v Rim. PRAGA — Gonja proti podpisnikom »Listine 77« na Češkoslovaškem se ne poleže. Časniki pišejo, da so prebivalci Češkoslovaške ogorčeni nad postopanjem podpisnikov, ki so po njihovi sodbi »odpadniki, an ti komun isti in revizionisti«. Kot je znano, je »Listino 77« podpisalo okrog 250 češkoslovaških državljanov. Čeprav uradno še ni potrjeno, so nekatere od njih že zaprli. Po Pragi so na primer namestili tudi skrite kamere, ki spremljajo ponašanje »državi sovražnih ljudi«. Enak ton kot na Češkoslovaškem dobivajo obsodbe podpisnikov tudi v drugih vzhodnoevropskih državah. Graje zaradi sovražnega poročanja so deležni tudi nekateri tuji dopisniki. Partije v nekaterih zahodnoevropskih državah pa gonjo na Češkoslovaškem najostreje obsojajo! KAIRO — V Egiptu mrzlično iščejo krivce za zadnje nerede, ki so dosegli vrhunec pretekli teden. Vzroki zanje so bile napovedi vlade o podražitvah nekaterih artiklov, pomembnih za življenje. Vlada je sklep o podražitvah preklicala, kar pa demonstracij ni zavrlo. V neredih so zaprli več kot 200 ljudi. Obtoženi so oblikovanja nekakšnih komunističnih partij, ki so želele strmoglaviti sedanji režim predsednika Sadata. Razen iskanja krivcev stalno zaseda tudi egiptovska vlada. Preučuje vzroke krize in išče izhod. To je v skladu z direktivo predsednika Sadata, ki je prvotno obljubil govor ljudstvu, sedaj pa ga je preložil. Začela so se tudi pogajanja o finančni pomoči Egiptu, ki naj pomaga pri zboljšanju težkega gospodarskega in z njim v zvezi tudi političnega položaja. BEJRUT — Arabske mirovne sile so še posebno na jugu dežele poostrile nadzor nad premirjem v Libanonu. »Bele čelade« so zavzele nove položaje. To pri nekaterih v Libanonu povzroča razburjenje, saj so v mirovnih silah večinoma Sirci. Premier Sar kis pa meni, da za razburjanje ni razlogov in da je vojna v Libanonu zanj končana. Poostrenega nadzora je bil deležen tudi Bejrut. Pojavili so se namreč glasovi, da imajo nekatere sile v mestu še vedno velike količine skritega orožja. LONDON — Rasist lan Smith je spet pokazal pravi obraz. Naredil se je gluhega in slepega za britanske pozive, naj privoli v mirno predajo oblasti v Rodeziji z bele manjšine na črnsko večino. Misija Ivorja Richarda je očitno zaradi trmoglavosti Smitha propadla. Zato v Londonu sklepajo, da utegne priskočiti na pomoč britanski zunanji minister Crosland. Poznavalci Afrike menijo, da utegne imeti ponašanje rasista Smitha in njemu enakih dolgoročne posledice ne le za Rodezijo, temveč za vso Afriko. BEOGRAD — Ta teden so se v Beogradu začeli pogovori med našimi voditelji in delegacijo afriške ljudske unije za osvoboditev Zimbabveja, ki jo vodi Joshua Nkomo. Delegacijo ZAPIJ je v sredo sprejel sekretar izvršnega komiteja predsedstva ZKJ Stane Dolanc, za njim pa član predsedstva SFRJ Peter Stambolič. Nkomo se je Jugoslaviji zahvalil za pomoč njihovemu osvobodilnemu gibanju. Člane delegacije Zimbabve sta sprejela tudi Lazar Mojsov in generalpolkovnik Miloš Šumonja. J. Košnjek Filip Warasch še vedno zaprt CELOVEC — Glavni tajnik Narodnega sveta koroških Slovencev Filip Warasch je po poročilih iz glavnega koroškega mesta še vedno v sodnijskih zaporih! K njemu sme le preiskovalni sodnik. Glavni tajnik je v zaporu že en teden, čeprav je preiskava že končana. V obtožbah je vedno več »lukenj« in pomanjkljivosti. Že samo to, da so pomembnega voditelja Slovencev zaprli zaradi obtožb nestanovitnega in labilnega Gottfrieda Giittlerja, je težko razumljivo. Voditelja obeh osrednjih slovenskih organizacij na Koroškem dr. Franci Zwitter in dr. Matevž Grilc, ki sta prevzela Waraschovo obrambo pred sodiščem sta v sredo uradno terjala od deželnega sodišča njegovo izpustitev. Oblasti so že zaslišale vse priče, zato ni razloga, da bi bil glavni tajnik še v zaporu. Avstrija, predvsem pa Heimatdienst, je Waraschovo aretacijo izkoristila za nove napade in pritiske na našo narodno manjšino, ki pogosto lete tudi na Jugoslavijo. Predvsem na Koroškem pišejo, da je bil v načrtovani atentat, ki ga očitajo Waraschu, vpleten tudi predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Matevž Grilc. Pritisk na Slovence je narastel v času, ko želi vlada uveljaviti nove protimanjšinske ukrepe, kamor oblikovanje slovenskega manjšinskega sosveta tudi sodi. Žal je zakon o sosvetih le popisan list papirja, ki praktično onemogoča Slovencem enakopravno odločati o svoji usodi in razvoju. Aretacija je prišla v trenutku, ko naj bi se sešel spet kontaktni komite in odločal o usodi koroških Slovencev. Če je verjeti obljubam avstrijskih oblasti, naj bi bilo včeraj odločeno, ali bo Warasch še naprej v zaporu ali ne. O tem odloča poseben sodni svet, ki se oblikuje na osnovi kazenskega zakonika v primerih »tako hudih dejanj, kot ga je pripravljal Filip Warasch!« Iz Celovca pa je prišlo novo težko razumljivo sporočilo. Tednik Kartner Nachrichten iz Celovca je v svoji letošnji drugi Številki napadel našo politiko. Povod za to je znamka, ki smo jo izdali v okviru serije Umetnost v Jugoslaviji skozi stoletja — Zgodovinski motivi. Na znamki za 6 dinarjev, ki je izšla 27. novembra lani, je reprodukcija slike Antona Gojmira Kosa Ustoličenje slovenskega vojvode na Gosposvetskem polju. Članek je žaljiv za nas in »pozablja« na znana zgodovinska dejstva, ki jih pozna skoraj vsak naš šolarček ... j# Košnjek •SR" Številne naloge sindikalnih organizacij Radovljica — Prejšnji teden so predsedniki konferenc in osnovnih organizacij sindikata v radovljiški občini dobili obsežno gradivo v zvezi z izvajanjem prednostnih nalog na 8yojem področju. Med pomembnejšimi so organizacijsko-kadrovske in tehnične priprave predkandidacij-8kih postopkov za priprave na volitve delegatov v družbenopolitične skupnosti. Zato izvršni odbori že obravnavajo smernice za volitve, nakar bodo osnovne organizacije in konference osnovnih organizacij izdelale akcijske programe. Do konca tega meseca bodo v delovnih organizacijah posvetovanja o obrambnih pripravah glede na novi zakon o ljudski obrambi, varnosti in družbeni samozaščiti. Novi zakon razlagajo člani sveta za ljudsko obrambo, strokovni delavci upravnega organa za ljudsko obrambo in predavatelji delavske univerze. V tistih delovnih organizacijah, kjer še niso obravnavali samoupravnega sporazuma o konstituiranju in oblikovanju medsebojnih razmerij zavarovancev združenih v zavarovalni skupnosti Triglav, bodo to nalogo opravili v teh dneh. Izvoliti morajo delegate in določiti podpisnike sporazuma. Ustanovne seje konferenc delegatov posameznih rizičnih skupnosti v novi skupnosti Triglav pa morajo biti končane do 15. februarja. Predsedniki sindikalnih organizacij pa so dobili v oceno tudi poročilo p poteku kulturne akcije v minulem letu ter predlog letošnjega programa, ki je obsežnejši od lanskega. Ker je lani podpisalo pogodbo o financiranju te akcije le 71 delovnih organizacij, skuša predsedstvo pridobiti nove podpisnike tudi med manj za- interesiranimi kolektivi. Nazadnje velja še omeniti, da se bodo prihodnji mesec začela tudi sindikalna prvenstva v smučarskih panogah. Sprejet pa bo tudi program telesno-kulturne in rekreativne dejavnosti sindikatov v delovnih kolektivih. JR Jože Zupančič novi predsednik tržiškega sindikata TRŽIČ - Pred Novim letom je dobila sindikalna organizacija v trži-ški občini novega predsednika. Za predsednika občinskega sveta Zveze sindikatov je bil izvoljen Jože Zupančič, rojen 15. aprila leta 1944 v Križah. Dokončal je poklicno šolo živilske stroke, ekonomsko srednjo šolo in občinsko partijsko politično šolo. Leta 1967 je bil sprejet v Zvezo komunistov. Novi predsednik tržiškega sindikata je znan družbenopolitični delavec. Srečati ga je bilo v organih ZK in samoupravnih interesnih skupnostih, predvsem kulturni, v samoupravnih organih in amaterski kulturni dejavnosti. V Bombažni predilnici in tkalnici, kjer je zaposlen, je predsednik odbora za družbeno prehrano in rekreacijo pri skupnem delavskem svetu. »Naloženo mi je odgovorno delo,« pravi Jože Zupančič. »Skušal ga bom dobro opravljati. Pričakujem, da bo največ dela terjalo uresničevanje novega zakona o združenem delu. Pri tem ima sindikat odgovorno nalogo, ki je zapisana tudi v samem zakonu. Lotevali se bomo tudi drugih akcij. Mislim na uresničevanje samoupravnega sporazuma o minimalnih standardih pri zaposlovanju delavcev, sporazuma o boljših kulturnih in delovnih razmerah zaposlenih, družbene- DOGOVORIMO SE SEJE ZBOROV JESENIŠKE OBČINSKE SKUPŠČINE Jesenice — V petek, 4. februarja, bodo na Jesenicah ločene seje vseh treh zborov skupščine občine, na katerih bodo razpravljali o osnutku družbenega načrta razvoja občine Jesenice za leto 1977, o predlogu dogovora o ustanovitvi skupne veterinarske in kmetijske inšpekcije, o predlogu odloka o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Jesenice za prvo polletje 1977, o predlogu odloka o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve, o osnutku odloka o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena in o komunalnih organizacijah, ki opravljajo komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena, o predlogu odloka o zakloniščih na območju občine, o predlogu podelitve Prešernove nagrade za leto 1976 ter dali svoje pripombe na predloge volitev in imenovanj. SKUPNA VETERINARSKA IN KMETIJSKA INSPEKCIJA Jesenice — Delegati vseh treh zborov skupščine občine bodo razpravljali med drugim tudi o sprejemu dogovora o ustanovitvi skupne veterinarske in kmetijske inšpekcije za jeseniško in radovljiško občino. Glede na obseg dela določenih inšpekcijskih služb, ki ne terjajo polne zaposlitve inšpektorja ter zaradi pomanjkanja strokovnih kadrov in zaradi racionalnosti, se je skupščina že odločila, da se organizacija in delovno področje medobčinskih inšpekcijskih služb, in sicer kmetijske, gozdarske, veterinarske, elektroenergetske inšpekcije ter inšpekcije dela določi s posebnim dogovorom v skladu z zakonom o inšpekcijah. Po tem dogovoru skupščina občine Kranj že ima organizirano medobčinsko inšpekcijo za pet gorenjskih občin. Doslej nista bili ustrezno organizirani le še veterinarska in kmetijska inšpekcija. Po dogovoru naj bi se organizirali za jeseniško in radovljiško občino s tem, da bi bil sedež medobčinske veterinarske inšpekcije pri skupščini občine Radovljica, sedež medobčinske kmetijske inšpekcije pa pri skupščini občine Jesenice. Sredstva za delo naj bi zagotavljali obe občini, in sicer Radovljica za veterinarsko in jeseniška za kmetijsko inšpekcijo. Takšna organizacijska rešitev obeh inšpekcij pomeni nadaljnji korak v reorganizaciji inšpekcijskih služb, ki se je začela septembra 1975, označuje pa tudi prizadevanje k nadaljnji krepitvi in uresničevanju učinkovitejšega inšpekcijskega nadzora. D. S. SEJA TRŽIŠKE OBČINSKE SKUPŠČINE — Prihodnji teden se bodo sestali zbori tržiške občinske skupščine. Družbenopolitični zbor se bo sešel v sredo, 2. februarja, ob uri v mali sejni sobi občinske skupščine, zbor združenega dela in zoor krajevnih skupnosti pa se bosta sestala na skupnem zasedanju, ki o v četrtek, 3. februarja, ob 17. uri v veliki sejni sobi tržiške občinske skupščine. Delegati skupščinskih zborov bodo razpravljali o analizi uresničevanja družbenega plana razvoja občine Tržič do leta 1980, o uspešnosti uresničevanja v letu 1976 in nalogah v letošnjem letu, o predlogu za podelitev letošnje Prešernove nagrade, o predlogu odloka o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj ter o predlogu odloka o spremembi odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljšča v tržiški občini. Delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora bodo nadalje obravnavali predlog odloka o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb tržiške občine v letošnjem prvem polletju, razpravljali o porabi presežka zbranega posojila za ceste, sprejeli delovni program zborov skupščine v letošnjem prvem polletju in se seznanili z vzroki nasreče na Zelenici ter potekom reševalne akcije. Zadnja točka zborovih zasedanj bodo delegatska vprašanja. IVAN MOHORIČ - KANDIDAT ZA PREŠERNOVO NAGRADO Žirija za podeljevanje Prešernovih nagrad je tržiški občinski skupščini predlagala, naj to visoko priznanje letos prejme Ivan Mohorič, rojen maja 1888 v Idriji, pravnik in ekonomist ter znani kulturnoznan-stveni delavec. Kandidat je dolgo delal v Trgovinski in obrtni zbornici. Prizadeval si je za vpeljavo slovenščine v poslovni jezik in stike in za Prenos gospodarskih zadev iz Gradca v Ljubljano. Uredil je arhiv Gospodarske zbornice in se lotil pisanja gospodarske zgodovine slovenske industrije od zemljiške odveze leta 1848 dalje do povojne obnove. Kandidat za Prešernovo nagrado se je lotil tudi gospodarske zgodovine * ržiča. Leta 1957 je izšla zgodovina obrti in industrije v Tržiču, leta 1960 zgodovina Bombažne predilnice in tkalnice in pet let kasneje 2godovina industrije, obrti in gozdarstva v tržiški občini. J. Košnjek ga dogovora o družbenem izobraževanju, samoupravnega sporazuma o oblikovanju kluba samoupravljavcev in družbenega dogovora o razporejanju dohodka in osebnih dohodkih v skladu z letošnjo sindikalno listo. Precej dela pa čaka sindikalno organizacijo tudi ob razpravah o skupni in splošni porabi.« •jk Posojilo za ceste Škofja Loka — V občini so občani in delovne organizacije vpisali kar za 55 odstotkov ali skoraj 9 milijonov dinarjev posojila za ceste več, kakor je predvideval načrt za občino. Akcijo so dobro pripravili, uspela pa je predvsem v organizacijah združenega dela, slabše pa v krajevnih skupnostih. Sredstva, ki so jih zbrali nad predvidenim načrtom, bodo porabili za gradnjo in obnovo regionalnih cest v občini. S predvidenimi finančnimi sredstvi in s sredstvi republiške skupnosti za ceste bodo lahko v letu 1980 imeli skoraj 80 odstotkov regionalnih cest v občini asfaltiranih. D. S. Franc Jerovšek- Vasja V ponedeljek, 24. januarja, so iz Gozda Martuljka odpeljali k zadnjemu počitku prvoborca, rezervnega majorja, nosilca številnih odlikovanj za hrabrost in zasluge za narod Franca Jerovška-Vasja Pavlova. Franc Jerovšek se je rodil 22. septembra 1922 na Murovi na Jesenicah. Že zelo mlad je moral od doma, za kruhom, hodil v šolo na Gorjušah in se kmalu pridružil drvarjem na Pokljuki. Kot sezonski delavec je slabo živel in med sodelavci našel somišljenike, ki so si želeli boljšega in pravičnejšega sveta. Ko je zmanjkalo dela, se je zaposlil v jeseniški železarni, a je bil po letu dni odpuščen. Že tedaj je Vasja postal skojevec, našel na Jesenicah prijatelje, delal zdaj tu, zdaj tam, do leta 1941 pa v Bohinjski Bistrici. 2e leta 1941 je Franc Jerov-šek-Vasja odšel v partizane, kjer se je v bitkah pod Stolom in drugod izkazal kot neustrašen borec, s številnimi drznimi akcijami in podvigi. Bil je sprejet v partijo, poslali so ga v oficirsko šolo, svoje naloge kot kurir za specialne naloge je opravljal z vso hrabrostjo, pogumom in neustrašenostjo ter z nenehno vero v svobodo. Po vojni se je naselil v Gozd Martuljku, kjer je delal kot lovec v revirjih Gozd Martuljka. Najraje je bil prav v gozdovih, sam, kot je vedno tudi živel. A čeprav se je le malo družil s soborci, ga niso pozabili; spoštovali in cenili so Vasja, katerega lik ostaja za vedno v srcih tistih, ki so ga poznali in ki vedo, kakšne velike zasluge ima za našo svobodo. Kmetijsko živilski kombinat Kranj AGROMEHANIKA Kranj, Cesta JLA 2|I telefon 23-485 KMETOVALCI! Iz svojega prodajnega programa vam nudimo širok asortiman kmetijskih strojev in opreme za individualne kmetijske proizvajalce. Posebej opozarjamo na traktorje naslednjih znamk: - traktor UNIVERZAL 42 KM s pogonom na vsa štiri kolesa ali dvokolesni pogon, - traktorje ZETOR - traktorje IMT 533 in 558 - traktorje DEUTZ 42 KM - traktorje URSUS 35 in 42 KM - traktor VLADIMIRAC 31 KM - traktorje TOMO VINKOVIĆ nove izvedbe s priključki - stroje za spravilo sena - stroje za proizvodnjo krompirja - stroje za transport kmetijskih pridelkov - stroje za proizvodnjo mleka (oprema hlevov) itd. Iz proizvodnega programa opozarjamo na priljubljene škropilnice AG 200, AG 300, AG 500 — sadilnike za krompir — plužne deske za sneg Našteti priključki lastne proizvodnje o zaradi omejenih kapacitet proizvodnje na voljo le še v manjših količinah. Obiščite trgovino rezervnih delov na Koroški cesti št. 25 v Kranju, kjer nudimo, poleg rezervnih delov za kmetijsko mehanizacijo, tudi popoln program traktorskih gum po tovarniških cenah, avtomobilske gume, akumulatorje in snežne verige za osebne avtomobile ter droben kmetijski in vrtnarski pribor in orodje. Za kmetijsko mehanizacijo, posebej za nakup proizvodnih linij, odobravamo ugodne investicijske kredite. Trgovsko podjetje OBUČA BEOGRAD PRODAJALNA KRANJ, Titov trg 24 Obiščite novo odprto trgovino s čevlji: KOŠTANA, ISTRA, BRANKO BABIC, CICIBAN, BIO BEOGRAD, ZAGREB, PETER VELEBIT, LEDA, PAROVIČ, ANTILOP FEKETIČ itd. Pestra izbira, dostopne cene MOŠKE, ŽENSKE IN OTROŠKE KONFEKCIJE od 15. januarja do 15.februarja V NAŠIH TEKSTILNIH POSLOVALNICAH V LESCAH, NA JESENICAH, BLEDU IN V RADOVLJICI J murlia Naložbe v jeseniško gospodarstvo V letošnjem letu načrtujejo v jeseniški občini za 7 odstotkov večji porast naložb, od katerih jih bodo največ porabili za opremo in tako izboljšali tehnično opremljenost, ki je v večini organizacij že zastarela Organizacije združenega dela in temeljne organizacije združenega dela načrtujejo kljub stalnim težavam in težkim gospodarskim pogojem v letu 1976 za 681 milijonov 125.000 dinarjev investicij v osnovna sredstva, od tega največ lastnih sredstev ter kreditov. D. S. Jesenice — V skladu s srednjeročnim razvojem občine načrtujejo precej dinamičen razvoj v letošnjem letu. Železarna Jesenice bo kot nosilec tehničnega razvoja prešla iz poskusnega v redno obratovanje hladne valjarne na Beli, dokončala rekonstrukcijo v žični valjarni in začela z novo naložbo vlivanja jekla. S tem se bo povečala produktivnost dela, obenem pa bodo dane boljše možnosti za povezovanje kovinske predelave na območju občine. Savske elektrarne, temeljna organizacija hidrocentrale Moste načrtuje proizvodno halo, v kateri bo zaposlenih več jeseniških žena, Iskra na Blejski Dobravi pa bo prešla na nov proizvodni program, ki bo zahteval nadaljnje povečanje proizvodnih prostorov. Trgovsko podjetje Golica, temeljna organizacija industrije plastičnih izdelkov načrtuje spremembo proizvodnega programa, temeljna organizacija Izolirka, obrat iz glasil delovnih organizacij DVE LETI ZDRUŽENI BLED - Po dveh letih, < dkar so se združile organizacije gorenjskega gozdnega in lesnega gospodarstva so opravili pomemben korak naprej. Organizacije vedno bolj spoznavajo nujnost medsebojnega povezovanja in usklajevanja interesov, se skupno dogovarjajo in planirajo. Precej dela pa jih se vedno čaka ob delitvi programa ter pri ureditvi dohodkovnih odnosov. NOVI PROSTORI GG KRANJ KRANJ - Pri Gozdnem gospodarstvu so zaključili z eno večjih investicij za pridobitev sodobno urejenih poslovnih prostorov za potrebe mehanične delavnice, v kateri se lahko tudi pozimi popravlja več vozil. Centralno ogrevanje omogoča normalne delovne pogoje zaposlenim, zaprti prostori skladišča pa so za skladiščenje rezervnih delov. Temeljna organizacija si je tako pridobila 342.000 kvadratnih metrov sodobno urejenih prostorov. ZELEZPR ZANIMANJE ZA SAMOUPRAVLJANJE JESENICE - 2e dalj časa delujejo v železarni samoupravne delovne skupine, medtem ko jih v drugih delovnih organizacijah po Sloveniji iele ustanavljajo. Zato se številni obračajo na center za preučevanje samoupravljanja in informiranje v železarni, da bi posredovali dosedanje izkušnje. Obenem pa so v železarni spet med prvimi, ki prenašajo zahteve zakona o združenem delu v prakso. V Železarni smo znani po tem, da radi svetujemo tudi drugim, vendar nas včasih zabolijo priznanja, ki jih dobijo drugi posamezniki oziroma delovne organizacije, ki uvajajo v prakso ideje, ki so delno ali v ce-lotiplod naših prizadevanj. GOSPODARSKI NAČRT JESENICE — Nekatere organizacije v okviru SOZD slovenskih železarn so že sprejele svoj gospodarski načrt za leto 1977, nekateri pa ga še potrjujejo. Februarja bodo samoupravni organi potrjevali tudi gospodarski načrt SOZD slovenskih železarn za tekoče leto. Načrt bo višji od realizacije v letu 1975 in precej višji od realizacije v letu 1976. Surovinski in energetski pogoji so ugodni, upajo, da bo tudi dovolj naročil. NA DELOVNEM MESTU »Nikdar v štiridesetih letih nisem posebej razmišljal, kakšno je bilo delo kurirja v podjetju nekdaj in kako je danes. Kot kurir sem se zaposlil že pred vojno v takratnem tiskovnem društvu v Kranju. Po vojni sem kratek čas delal v Iskri v galvaniki, potem pa sem se spet zaposlil kot kurir v Gorenjskem tisku. Po moje je glavna naloga kurirja, da je vesten in natančen. Če ne upoštevam delovnih pogojev, ki so se v teh letih tudi za kurirje nasploh ponekod bolj, drugje manj spremenili, se pa samo delo ni kaj dosti spremenilo,« pravi Ivan Zupan, ki je bil Se do nedavnega kurir v Grafičnem podjetju Gorenjski tisk Kranj. Rojen je bil 25. oktobra 1921 v Kranju. Vseh štirideset let je bil s kratko prekinitvijo kurir pri enem podjetju. Pred koncem minulega leta je Sel v pokoj. Pravi pa, da bi bila zanj prevelika »kazen«, če bi zdaj moral popolnoma prenehati z delom. »Človek se po tolikih letih navadi vsakdanjega dela, reda, točnosti in vsega drugega, kar sodi zraven. Spominjam se, da sem včasih dvakrat oziroma trikrat na teden moral ponoči voziti časopis Glas na pošto, da so ga potem naročniki po Gorenjskem in drugje dopoldne pravočasno dobili. Seveda pa časopis ni bila moja glavna naloga. Moja vsakdanje pot je bila večkrat na dan tudi na pošto in v banko. Tako je bilo včasih in tako tudi lani, tik preden sem šel v pokoj. Zdi pa se mi, da je bilo v zadnjih letih dela več kot včasih. Sicer pa kako tudi ne. Podjetje se je razširilo in to se je poznalo tudi po pošti in po raznih bančnih opravkih.« Ivan Zupan pravi, da je delo kurirja zelo odgovorno. Na tem delovnem mestu ima človek veliko opravka z ljudmi. Ljudje pa smo različni. Še tako odgovoren in vesten delavec ima lahko slab dan in je za trenutek morda raztresen. V takSnem primeru mineralnih vlaken, se pripravlja za preselitev vse dejavnosti na novo lokacijo na Hrušici in bo s tem povečala proizvodnjo in tudi gradbenim podjetjem bo z nedavno združitvijo omogočen hitrejši razvoj. Železniško gospodarstvo načrtuje začetek rekonstrukcije železniške postaje Jesenice, ki je že dolgo ozko grlo za železniški promet. Obnovo bodo opravili v več etapah, začeli pa bodo letos tako, da bodo vsako leto vložili od 70 do 75 milijonov dinarjev. Najprej bodo gradili skladišče in več tirov za mednarodne vlake, medtem ko bodo ostalih štirinajst tirov zgradili do leta 1979. Letos bodo največ gradili - predvsem na magistralni cesti Podkoren—Rateče—državna meja, zgradili obvoznico Rateče do državne meje, povezali Podkoren s Kranjsko goro in dokončali rekonstrukcijo ceste Javornik—Jesenice. Letos bodo tudi začeli graditi cesto Blejska Dobrava —Gorje. Obnove in rekonstukcije občinskih cest bodo potekale v okviru združevanja sredstev pri komunalni interesni skupnosti, ki bo v svojem letnem programu opredelila najvažnejše naloge, ob tem pa bo upoštevala prednost nedokončanih del iz srednjeročnega plana 1973 do 1976. V občini bodo skrbeli tudi za izgradnjo telefonskih zvez in za kvalitetnejše PTT storitve. Občinska konferenca SZDL Jesenice je začela tudi z akcijo za postavitev TV pretvornikov za 2. televizijski program, zato jo bodo morali čimrej uresničiti. Med ostalimi jeseniškimi organizacijami, ki predvidevajo letos večje naložbe je vsekakor treba omeniti tudi Športmetal, ki se namerava preusmeriti v drobno galanterijo in bo letos začel z izgradnjo novih prostorov. Proizvodnja v teh prostorih bo namenjena predvsem okovju za lesno industrijo ter pozneje gradbenemu ključavničarstvu. Ljubljanske mlekarne, temeljna organizacija Klavnica bo gradila novo mesnico v stolpnici S 2 na Plavžu, pripravili pa bodo načrte za izgradnjo predelovalnega obrata pri sedanji klavnici. Vodovod Jesenice bo zaradi rekonstrukcije železniškega vozlišča moral poiskati novo lokacijo za svojo delavnico. Da pa bo lahko izpolnil tudi tehnične in varnostne pogoje polnilnice tehničnih plinov pripravlja dokumentacijo za preselitev vse dejavnosti v Trebež. Kovinar Jesenice planira začetek gradnje delavniških prostorov, garaž in skladišč na Plav-škem travniku, razen tega pa tudi zaključek del na kolektorju in na pokopališču na Blejski Dobravi. Na področju zasebne obrti bodo morali poskrbeti za nove poslovne prostore v okviru načrtovanih stanovanjskih sosesk, zlasti za deficitarne obrtne dejavnosti. To dejavnost naj bi tudi kreditirali pod ugodnejšimi pogoji, v skladu z duž-benim dogovorom ter dosledno spoštovali lokacijsko razporeditev posameznih obrtnih delavnic. JESENICE - Delavci SGP Sava Jesenice so pred kratkim spravili pod streho 91-stanovanjsko stolpnico Si, ki stoji na kraju, kjer je nekdaj bila Vovkova hiša. SGP Sava pa se že pripravlja tudi na gradnjo 84-stanovanjske stolpnice na Plavžu. - Foto: B. B. Združevanje Jesenice — Lani so v občini dosegli pomembne uspehe na področju združevanja organizacij združenega dela. Tako so povezali delo in sredstva delavci Splošno gradbenega podjetja Sava Jesenice in delavci Projekta iz Kranja ter se združili v skupno organizacijo združenega dela Gradbinec. Trgovski podjetji Rožca in Zarja sta se pred nedavnim združili v organizacijo združenega dela trgovsko proizvodnega podjetja Golica, k železarni sta se priključili temeljna organizacija združenega dela Kovinoservis Jesenice in temeljna organizacija združenega dela Monter iz Dravograda. V jeseniški občini pa se pripravljajo na združitev TOZD Viator in organizacije združenega dela Jesenice Transport, delavci pa že razpravljajo tudi o predlogu povezovanja zdravstvenih delovnih organizacij Gorenjske. Na Jesenicah so lani uspeli usta noviti samoupravno interesno skupnost za komunalno dejavnost in samoupravno interesno skupnost za požarno varnost, sodelovali pa so tudi pri ustanovitvi območne skupnosti za varstvo zraka, skupnosti za PTT, zdaj pa se pripravljajo še na ustanovitev območne interesne skupnosti za ceste. Precejšen korak naprej pa so napravili v pripravah za ustanovitev poslovne skupnosti za turizem s sedežem v Kranjski gori. D.S. kaj hitro lahko pride do napake, do zamenjave in seveda potem do zmeSnjave. »Moja glavna skrb je bila vedno pošta in denar. Včasih mi je kdo rekel: ,Daj se malo pogrej, ko je tako vražje mraz,' KURIR: IVAN ZUPAN ali .pojdi na dva deci, da se boš malo ohladil v tej vročini.' Izogibal sem se takšnih trenutkov, ko bi lahko zbranost popustila in bi potem nastale težave. Spominjam se, da sem pred dobrimi desetimi leti enkrat prinesel iz banke dva milijona starih dinarjev preveč. Bančna uslužbenka se je zmotila. Seveda so v našem podjetju napako takoj odkrili. Toda, ko sem prinesel denar nazaj, sem bil kar malo užaljen. Namesto zahvale so me prvi hip hoteli prepričati, da sem se jaz zmotil.« »Vesten kurir se ne more in ne sme zmotiti,« poudarja Ivan Zupan. »Na pismu je naslov, kamor ga je treba oddati, na bančnem papirju pa prav tako piše, za kakšno opravilo gre. Večja težava so delovni pogoji. Za kurirja nikdar ne sme biti preveč snega, nikdar ni takšne nevihte, da dela ne bi mogel opraviti, in nikdar ni tako vroče ali mraz, da se ne bi podal na redno pot. Prav zato bi morda v podjetjih morali bolj skrbeti, da bi bili kurirji vedno primerno oblečeni in obuti. Jaz sem v štiridesetih letih enkrat dobil obleko in dvakrat čevlje. Res pa je, da sem na začetku hodil peš, potem so mi dali kolo in nazadnje moped. Podobno pa so v vseh teh letih .napredovali' kurirji tudi v drugih podjetjih.« Ivan Zupan meni, da delo kurirja ni težko, posebno ko se ga enkrat navadiš. Čeprav se mudi, je bolje iti peft, če pot ni dolga, kot pa z mopedom. Hoja človeka okrepi. »Jaz v teh letih skorajda nisem bil bolan. In nikdar nisem razmišljal, da bi to delo pustil.Včasih sicer ni bilo najbolje nagrajevano. Mislim, da bi prav pri nagrajevanju morali upoštevati tudi odgovornost, vestnost in natančnost oziroma red. Po štiridesetih letih dela se človek seveda tudi malo utrudi; rekel bi, želi si, da noga poč i je. Da bi pa čisto prenehal z delom, ne gre. Zato sem se tudi odločil, da ne prekinem povsem s tem delom, saj bi sicer prehitro postal star ...« A.Zalar OBVESTILO Vse poslovne partnerje obveščamo, da sta se delovni organizaciji Splošno gradbeno podjetje PROJEKT Kranj, n. sub. o., Kranj, Nazorjeva št. 1, in Splošno gradbeno podjetje SAVA Jesenice, n. sol. o., Jesenice, Titova 16 spojili in da od 1. 1. 1977 dalje poslujeta pod novo firmo Splošno gradbeno podjetje »GRADBINEC« Kranj - v ustanovitvi Sedež nove delovme organizacije je v Kranju, Nazorjeva št. 1. Naslov delovne organizacije: SGP Gradbinec Kranj, 64000 Kranj, Nazorjeva 1 ali 64001 Kranj, poštni predal 59. Številka žiro računa nove delovne organizacije je 51500-601-10243. TOZD in DS: — DS Skupne službe Kranj, Nazorjeva št. 1 — Izpostava Delovne skupnosti Skupne službe, Jesenice, Titova cesta 16 — TOZD Industijske in nizke gradnje Javornik, Javornik, Kurirska pot 2 b — TOZD Lesni obrati Kokrica, Kokrica, Cesta na Rupo — TOZD Stanovanjske in visoke gradnje Kranj, Dražgoška ulica — TOZD Industrijske in nizke gradnje Kranj, Kranj, Dražgoška ulica — TOZD Projektivni biro Kranj, Kranj, Nazorjeva št. 1 — TOZD Gradbena operativa Tržič, Tržič, Bistrica št. 139 — TOZD Gradbena operativa Kamnik, Kamnik, Bakovnik 5 a — TOZD Strojno kovinski obrati Kokrica, Kokrica, Cesta na Rupo — TOZD Betonsko železokrivski obrat Jesenice, Jesenice, Spodnji Plavž št. 4 •— TOZD Gradbena operativa Ljubljana, Ljubljana, Goraz-dova 17 — TOZD Stanovanjske in visoke gradnje Jesenice, Jesenice, Titova 16. Prosimo vse poslovne partnerje, da se v vseh poslovnih zadevah obračajo na gornje naslove in da vršijo denarni promet po novem žiro računu. SGP GRADBINEC Kranj - v ustanovitvi ISKRA Industrija za telekomunikacije elektroniko in elektromehaniko Kranj, o. sol. o. razpisuje prosto vodilno delovno mesto v TOZD Električna ročna orodja: 1. vodjo tehnološke priprave dela objavlja prosta delovna mesta v TOZD Avtomatske telefonske centrale: 2. programerja za tehnične aplikacije 3. 20 programerjev za elektronske računalniške sisteme Pogoji: pod tč. 1.: visoka ali višja izobrazba strojne ali elektro smeri z 8-letno ustrezno prakso ter znanje angleščine ali nemščine, kandidati morajo imeti aktiven odnos do samoupravljanja ter biti moralnopolitično neoporečni; pod tč. 2.: diplomirani matematik ali fizik (smer tehnična matematika), znanje angleščine, zaželena pa je tudi praksa s področja računalništva; pod tč. 3.: dokončana gimnazija ali druga 4-letna srednja šola ekonomske ali tehnične smeri, znanje enega svetovnega jezika - po možnosti angleščine, uspešno opravljen psihološki test, zaželene pa so tudi delovne izkušnje s področja obdelave podatkov. Pismene prijave pošljite v 15 dneh na naslov: ISKRA ELEKTROMEHANIKA KRANJ, 64000 Kranj, Savska loka 4, kadrovsko področje. LOKA proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje n.sol.o. Škofja Loka TOZD JELEN gostinstvo Kranj objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. finančnega knjigovodje 2. materialnega knjigovodje 3. administratorja 4. treh kuharic — kuharjev Kandidati morajo poleg splošnih, izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1. in 2.: srednjo izobrazbo ustrezne smeri. P rednost imajo kandidati z večletno prakso, pod 3.: srednjo izobrazbo z. znanjem strojepisja pod 4.: kvalificirane kuharice ali kuharji. Prednost imajo kandidati z večletno prakso. Za vsa delovna mesta je predvideno preizkusno delo. Vloge pošljite na naslov: TOZD JELEN gostinstvo Kranj, Ljubljanska c. 1. Objava razpisa pod 1., 2., in 3., velja petnajst dni od dneva objave, objava pod 4. pa do zasedbe delovnih mest. Polletni uspeh na kranjski gimnaziji Na kranjski gimnaziji so sklenili delo v petek. Učiteljski zbor je že nekaj dni prej na svoji konferenci zaključil ocene in ocenil delo. Od 638 dijakov, kolikor jih obiskuje gimnazijo, jih je razred izdelalo 469 ali 73,51 odstotka, 102 jih je ocenjenih negativno, 7 dijakov pa le neocenjenih. Največ dijakov, 77,08 odstotka, je izdelalo v prvih letnikih. Slede jim učenci tretjih razredov s 76,03 odstotka pozitivnih in četrti razredi s 7.1,14 odstotka. Najslabši so bili dijaki drugih razredov, kjer je izdelalo komaj 67,98 odstotka vseh. Seveda pa posamezni razredi izstopajo iz te povprečne ocene. Tako je na primer v 3. c izdelalo kar 87 odstotka vseli, kar je najboljši rezultat na vsej šoli. Zelo dobri so tudi dijaki l.b, 2. b in 1. d. Ti nihajo med 86 — 84 odstotnih pozitivnih. Skoro za polovico slabši so dijaki 2. d, kjer je izdelalo le 48.28 odstotka. Učiteljski zbor in ravnatelj gimnazije prof. Valentin Pivk menijo, da je to glede na poprečni odstotek izdelanih - 73,51 odstotka kar lep uspeh. V drugem polletju upajo, da bo razred izdelalo še več učencev, kar pa je odvisno predvsem od njih. T. Dolžan OZD Proizvodno montažno podjetje INŠTALACIJE Škofja Loka razpisuje prosto delovno mesto monterja centralnih kurjav (varilec) Pogoji: dokončana poklicna šola za montažo centralne kurjave ali KV varilec z 2 leti prakse. Delo je na terenu. Pismene prijave pošljite na gornji naslov do 10. 2. 1977. O, ne, ščuke pa ne Izreden uspeh amaterjev jeseniškega gledališča z uprizoritvijo komedije Toneta Partljiča v jeseniški in v radovljiški občini — Tudi na odru Šentjakobskega gledališča v Ljubljani? Jesenice — Igralci jeseniškega amaterskega odra so se letos odločili za uprizoritev drugega dela komedije Toneta Partljiča O, ne, ščuke pa ne. Ze po premieri te sodobne komedije so bili igralci Tatjana Koširjeva, Slava Maroševičeva, Lidija Bitežni-kova, Vera Staretova, Nace Smole j, Borut Verovšek, Ivan Berlot, Bojan Dornik, Igor Škrlj in Mile (Vnovič izredno lepo sprejeti, jeseniško občinstvo pa jiih je ploskalo tudi pri vseh nadaljnjih predstavah. Zdaj so se odločili še za gostovanje po krajih radovljiške občine, kjer jim je tudi občinstvo po prvih predstavah nadvse naklonjeno. Komedijo O, ne, ščuke pa ne je za jeseniški oder režirala Vera Smu-kavčeva, dolgoletna igralka gledališča. »Kdaj in zakaj ste se odločili za Partljičev tekst?« »Komedijo smo igrali že pred dvema letoma, ko pa je napisal še drugi del, smo se odločili, da predstavimo še nadaljevanje. Posebno po predstavi na televizijskih zaslonih je postalo delo silno priljubljeno in reči moram, da tudi naša uprizoritev ni ostala brez odmeva.« »Zakaj takšen uspeh na jeseniškem odru in tako odobravajoč sprejem na radovljiških odrih?« »Mislim, da smo uspeli predvsem zato, ker so se igralci zelo »ujeli«, nič več ne igrajo, zdaj doživljajo. V predstavi ni viškov in padcev, kolektiv ie izredno skladen, jasno pa je, da je uspeh pripisati tudi sodobni, zabavni temi, kar je za naše občinstvo vsekakor osvežujoče po repertoarju zadnjih let.« »Kako komedijo po toliko predstavah doživljate kot režiserka in kakšen je odmev pri publiki?« »Dva meseca sem jo pripravljala, seveda tako, kot jo lahko pripravim kot popolnoma amaterski režiser, z več igralskimi kot režiserskimi izkušnjami. Predstavljala sem si tako, da bi drugi del Partljiče ve komedije potekal kot dogajanje v eni sami oddaji lokalne radijske postaje in pri tem tudi mislila na aktualnosti jeseniškega okolja ter jih vnesla v predstavo. Na Jesenicah si je predstavo ogledalo okoli tri tisoč ljudi, večinoma prihajajo mladi, v radovljiški Dramska predstava pri Sv. Duhu Sv. Duh - Člani kulturno umetniškega društva »Ivan Cankar« Sv. Duh pri Škofji Loki se bodo v nedeljo, 30. januarja, v dvorani domačega kulturnega doma predstavili z delom nemškega dramatika Kurta Krateza »Avtomobilist«. Dramo je »za današnji čas« priredil režiser dela, domačin, Janez Tavčar. Predstava se bo začela ob 16. uri. . V glavnih vlogah nastopajo Matija Trebše, Marija Talar, Marija Sifrer, Majda Demšar, Jure Ziherl, rranc Porenta, Marjan Zontar, Mojca Zontar, Lado Primožič, Janez Bavčar, Sonja Vidic in Marjeta Uolenc. Predstavi bosta pri Sv. Duhu tudi naslednjo soboto in nedeljo. Člani dramske skupine pri Sv. Duhu Pa so se odločili še za eno novost. V Prihodnjih tednih bodo namreč pri- pravili tudi predstave za delovne organizacije. In tudi gostovanj ne bo manjkalo. Člani KUD Sv. Duh bodo v zimskih in pomladanskih mesecih gostovali v Gorenji vasi, Sovodnju, Žireh, Selcah, Železnikih, Mavčičah, Vodicah, Cerkljah, na Vrhniki in morda še kje. Vsi, ki sodelujejo pri pripravi komedije, pričakujejo, da bo že premiera uspela, da pa bodo še bolj zadovoljni gledalci na naslednjih predstavah. Kajti treba je povedati, da je med igralci mnogo mladih, takih, ki so prvič stopili na »odrske deske«, ki imajo še vedno malo treme, a ta bo zagotovo že na prihodnjih uprizoritvah izginila. Pri Sv. Duhu so se na uprizoritev Avtomo-bilista pripravljali tri mesece. -jg r^- Zanimi v a razstava . Šk r Loka ~~ Drevi ob 18, uri 1)odo v galeriji na loškem gradu v K ° °dprli razstavo »Grafični prostor poezije«. S svojimi deli se Dosta predstavila France Pibernik in Nejč Slapar. Razstavo je pripravil »Loški muzej« lz ftkofje Loke. jg Gorenjski muzej V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in umetnostnozgodovinska zbirka ter stalna razstava del slovenskega kiparja LOJZETA DOLINARJA. V 2. nadstropju iste stavbe pa si lahko ogledate etnološko razstavo KMEČKO GOSPODARSTVO V GORNJESAVSKI DOLINI. V galeriji Mestne hiše je odprta razstava NOVE SMERI V OBLIKOVANJU KRAJINE NA SLOVENSKEM, ki jo je Gorenjski muzej pripravil v povezavi z Zvezo kulturnoprosvetnih organizacij in Združenjem likovnih skupin Slovenije. V Prešernovi hiši je odprt PREŠERNOV SPOMINSKI MUZEJ. V galeriji iste stavbe je na ogled razstava RAZVOJ FOTOGRAFIJE NA SLOVENSKEM OD začetka 1)0 PRVE SVETOVNE VOJNE, ki jo je v okviru Kabineta slovenske fotografije pri Gorenjskem muzeju pripravil mr. Mirko Kambič. V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je stalna zbirka NARODNOOSVOBODILNA BORBA NA GORENJSKEM in republiška stalna zbirka SLOVENKA V REVOLUCIJI, v galerijskih prostorih iste stavbe pa je odprta razstava Ive Šubica PARTIZANSKA GRAFIKA. Razstave oz. zbirke so odprte vsak dan razen ponedeljka in nedelje popoldne, od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. V kasarni Staneta Žagarja v Kranju je stalno odprt MUZEJ Prešernove brigade. občini pa bo skupaj sedem predstav. S to premiero smo na Jesenicah prvič spet po dolgih letih napolnili dvorano, izredno lepe sprejeme pa doživljamo v Radovljici, kjer so dvorane ob predstavah vedno polne. Igralci imajo komedijo radi, sploh več ni slišati tistih običajnih »ah, spet ta predstava«, tako zelo so se vživeli. Za skromen honorar, simboličen, odhajamo gostovat, občinstvo pa nas hvali. Strokovnih kritik ni ali jih še ni, zelo bi si pa želeli, da bi si komedijo ogledal avtor Tone Partljič.« »Tone Partljič jo je pisal v pojoči štajerski govorici in v izvedbi mariborskega in celjskega gledališča je bila imenitna. Kaj menite o narečju?« »Zavedamo se, da nikdar ne bomo dosegli mariborske ali celjske uprizoritve, kajti pojoči štajerski jezik ji daje še posebno privlačnost. Mi se nismo odločili za trdo gorenjščino, ostali smo pri strogem pisarniškem jeziku.« »Kako je s sodelovanjem s Šentjakobskim gledališčem v Ljubljani?« »Dogovarjamo se, da bi v okviru izmenjav med profesionalnimi in amaterskimi gledališči v Šentjakobskem gledališču komedijo predstavili šestkrat. Prvi del komedije so v Ljubljani že uprizorili, z drugim delom pa naj bi gostovali amaterski igralci z Jesenic« »Ali bi bila to vaša prva predstava v Ljubljani?« »Ne. Igralci amaterskega gledališča Tone Cufar so že pred leti predstavili Snaho ter nekaj drugih del, vsekakor pa bi bili izredno veseli takšnega gostovanja, saj bi nam pomenilo posebno priznanje za naše amatersko delo in trud.« I). S. Razstava v Kurnikovi hisi Drevi ob 18. uri bo otvoritev druge samostojne razstave olj tržiškega slikarja Braneta Povaleja z Loke pri Tržiču. Prvi razstavi, bila je točno leto nazaj, smo dali naslov »vizuelno razmišljanje«. V enem letu je avtor pokazal izreden napredek. Medtem ko ga na prvi razstavi prepoznamo kot kolorista, vsebinsko pa kot raz-mišljajočega opazovalca, se na tej razstavi olj predstavlja v na dalijev-sko razpoloženje ubranih delih. Obdržal je modrozelen kolorit, figure pa so postale veristično popolnejše, seveda v detajlih groteskno karikirane. Pomembna novost v Po-valejevem delu je narava, ki se je iz prvotnega imaginarnega, v modro-zeleno barvo potopljenega horizonta spremenila v enakovredno komponento. Kompozicije del so asociacije iz sveta podzavestnih želja, ki jih je moč izraziti le tako in nikakor drugače. Brane Povalej je študent prvega letnika Pedagoške akademije — li-kovno-pedagoške smeri. Poleg dveh samostojnih — v Kurnikovi hiši 1976 in 1977 — je avtor sodeloval na skupinskih razstavah tržiških amaterjev 1976 in 1975 ter v Radečah in Divači 1976. leta. Razstava olj Braneta Povaleja bo odprta do 18. februarja vsak dan od 16. do 18. ure. Janez Šter SOZD Alpetour Škofja Loka, Titov trg 4 b DO Creina Kranj TOZD Proizvodnja kmetijske mehanizacije objavlja več prostih delovnih mest K V strugarjev Pogoj za zasedbo delovnega mesta: poklicna šola kovinarske stroke s 3-letno prakso. Poskusno delo 60 dni. Delo se združuje za nedoločen čas. Pismene ponudbe z dokazili sprejema kadrovski oddelek v Kranju, Koroška c. 5, 15 dni po objavi. ir SGPTEHNIK Škofja Loka, Stara cesta 2 Odbor za medsebojna razmerja TOZD Gradbeništvo vabi k sodelovanju materialnega knjigovodje Pogoj: ekonomska šola in najmanj 2 leti delovnih izkušenj na enakem ali podobnem delovnem mestu. Prednost imajo kandidati, ki imajo opravljeni tečaj za strojno knjiženje naASCOTI. OD približno 5.000 din. Poiskusno delo 3 mesece. Kandidati naj pošljejo prijave na SGP Tehnik - Kadrovska služba, Škofja Loka, Stara cesta 2 v 15 dneh od objave. Zaželeno je, da se kandidati javijo na osebni razgovor v kadrovski službi. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po izbiri kandidata. KRANJ Elektrotehniško podjetje Kranj objavlja prosti delovni mesti 1. pomočnika poslovodje trgovine Kranj za nedoločen.čas Pogoji: poslovodska šola ali srednja komercialna šola, 3 leta delovnih izkušenj; 2. poslovodjo trgovine Tržič za določen čas, 1 leto Pogoji:srednja strokovna izobrazba — trgovski poslovodja, 4 leta delovnih izkušenj. Pismene prijave je treba poslati v 15 dneh po objavi oglasa na naslov: Elektrotehniško podjetje Kranj, Koroška c. 53. K prijavi je treba priložiti listine, da prijavljeni kandidat izpolnjuje pogoje, ki so navedeni v tej objavi. TPP Zarja Jesenice TOZD Industrija - Obrt objavlja na podlagi sklepa odbora za medsebojna razmerja delavcev TOZD naslednje prosto delovno mesto: vodje radio in TV servisne delavnice Pogoji: 1. elektrotehnik — šibki tok 2. 4 leta delovnih izkušenj na vodstvenem delovnem mestu v stroki 3. zaželena praksa na delu z radio in TV aparati. Kandidati naj svoje ponudbe z opisom dosedanjih delovnih izkušenj in dokazilom o strokovni izobrazbi pošljejo do vključno 5. februarja 1977 na naslov: TPP Zarja Jesenice splošno kadrovska in upravna služba Jesenice, Titova 1. Stanovanja ni na voljo. Ljubljanske mlekarne, o. sol. o. Ljubljana, TOZD Posestvo in tovarna močnih krmil, o. sub. o. Škofja Loka razpisuje javno licitacijo, ki bo 2. 2. 1977 ob 10. uri na dvorišču DE Posestvo, Suha 1. Na licitaciji bodo prodani naslednji kmetijski stroji in priključki: izklicna cena 1. kombajn ZMAJ 780 52.000 din 2. kosilnica Mortel 3.000 din 3. kosilnica BCS 3.000 din 4. obračalnik FAVORIT 3.500 din 5. traktor Fe 35 (nevozen) 15.000 din 6. sejalnica za koruzo IMT 8.000 din 7. stiskalnica za slamo FORSCHRIT 3.500 din 8. stiskalnica za slamo Fe 7.000 din 9. kultivator Fe 1.800 din 10. krožna brana 2.800 din 11. puhalnik 9.000 din 12. motorna žaga STIHL 1.500 din Ogled je možen uro pred začetkom licitacije. Prometni davek v ceni ni upoštevan. Kupec je dolžan pred prevzemom vplačati celotno kupnino skupaj s prometnim davkom. MODA 77 Gospodarsko razstavišče v Ljubljani je spet pritegnilo v svoje hale metražerje, konfekcionerje, triko-tažerje. čevljarje, torbarje in druge kreatorje mode pri nas. Prišli so iz cele Jugoslavije, od radovljiška AL-MIRE pa tja do Prespateksa iz Resna v Makedoniji. Veliko jih prihaja, vsako leto več, in Gospodarsko razstavišče je lansko hudo drenjanje s skuuno naložbo proizvajalcev rešilo z novo veliko halo G. Medtem ko je bil lani praktično cel sejem v znamenju jeansa, se je ta tokrat obdržal le še pri nekaj metra-žerjih in konfekcionerjih. So pa letos prinesli tudi novosti v blue jeans, kar ga je še ostalo. Velja omeniti novost Tekstilne tovarne Prebold, ki je na sejmu predstavila potiskan jeans. Učinkovita zamisel slikarja Jakija — zmaji v belem na modrem jeansu — jim je prinesla Diplomo ljubljanskega zmaja. V glavnem pa bo letošnje poletje v znamenju hladnih platen v surovi barvi, barvi vrvi, v kaki barvi, v beli, umazano beli, v vojaško zeleni itd. Pletenine so večinoma ostale umirjenih barv, drap, rjastih in rjavih tonov, razen seveda ALMIRE, ki z modeli kričavih barv podira monotonost in umirjenost pletenin zadnjih let. Pri metraži in težki konfekciji se ti prvi trenutek zdi, da bo dominirala siva z bolj ali manj zabrisanimi črtami, potem pa se tu pokažejo vse barve in črte in karo in elegantni pepita ... Čevlji bodo imeli tanjše podplate, višje pete in tudi moškim se bodo čevlji spredaj zožili. Torbice bodo prevladovale v naravni kamelji barvi usnja, lanski jeans pa bo tudi tu zamenjalo platno, obrobljeno s svetlo rjavim usnjem ... Ne moremo vam, dragi bralci, opisovati podrobneje vsega sejma, vendar upamo, da boste letošnjo modno nit ujeli, če vam v sliki in besedi predstavimo nekaj gorenjskih podjetij, ki so svoje novosti pokazala na sejmu in tudi uspela. Škofjeloški KROJ je pokazal svojo izredno uspelo kolekcijo težke ženske konfekcije: elegantno svetlo rjavo barvo poživljajo modni pepita vzorec v rjavi barvi in Sivi. Popolnost v kreaciji in izdelavi jim je dala Diplomo ljubljanskega zmaja. TEKSTILINDUS Kranj tokrat ni ponovil svojega lanskega uspeha, koje za kolekcijo srajce vin dobil zmaja, priznati pa moramo, da je tudi njihov letošnji izbor zelo bogat in pokazali so vrsto novosti: modno srajče-vino in kvalitetna blaga iz mikanega bombaža v progah in karu, ki so hit mode in gredo najlepše k jeansu, potem potiskan bombažni popelin za ženske obleke z bor-duro, pa bombažni rips s silno prijetno perujsko in mehiško ornamentike In Se novost v vzorcih: vzorec s skupinami pik v pozitivu in negativu. Zanimivo, ni kaj. Industrija bombažnih izdelkov IBI Kranj tudi tokrat razstavlja na sejmu mode svoje kvalitetne jacquard zavese. Tokrat so predstavili artikel MAKARSKA in MARINA. Njihove barve so sicer umirjene, a tople, kakrSnih si vsak dan bolj želimo. Pokazali so pa tudi, kako vsestransko uporabna so njihova blaga z velikimi vzorci ali bordurami: ne samo zavese, ampak tudi okrasne blazine, prte ali pregrinjala lahko sesijemo iz njih pa Se za tapete jih lahko uporabimo. ZapuAko SUKNO je tokrat presenetilo z lahko volneno flanelo za ženske obleke v svetlih rjavih tonih z borduro v temno rjavi in zabridflno rdeči barvi. Potem je se tu kvaliteten kamgarn KLEMEN za ženska krila, hlače in moške obleke, pa volnena blaga za plašče artikel ROMANA, potem groba volnena tkanina surove barve za ženske kostime in plašče za pomlad in Se in Se. Upajmo le, da bomo vse to lahko dobili tudi na policah naših trgovin. Pri kranjski TRIGLAV KONFEKCIJI so iz lahkih Tekstilindusovih bombažnih platen seAili Športne obleke, ki delujejo hladno in Ae bolj vroče poletje bo v njih prijetno. »Safari look« bi lahko rekli. Grob material zahteva skoraj vojaAko enostavne kovinske gumbe in grobe zadrge. Vesele jih bodo mlade, pa tudi »ne več čisto mlade« se bodo v njih dobro počutile. Modeli vabijo prav s svojo preprostostjo. PEKO je dobil najvišjo nagrado - Ljubljanskega zmaja za otroAke čevlje, model PETER. Za podplat je mehka surova guma, zgoraj mu pa udobno hojo omogoča elastika, ki se pri enem modelu skriva pod jezikom, pri drugem je pa vAita kar v gornji del čevlja. MAVRICA UJETA V BELEM - Na letoAnjem ljubljanskem sejmu mode je med razstavljavci -irikotažerji dobila najvišje priznanje, kipec ljubljanskega zmaja, radovljiška Almira, ki je presenetila s kolekcijo, spleteno drzno, domiselno in v stilu, kakršnega je videti na revijah največjih modnih središč. Kreatorka Vesna Gabrščik-Ilgo je osnovno surovo barvo kombinirala s pisanimi odtenki mavrice, z zeleno, rumeno, vijoličasto, rdečo, oranžno, modro in živo rožnato barvo v modelih, ki so namenjeni predvsem mladim in za šport ter rekreacijo. Lepe so kombinacije pisanih črtastih jopic z enobarvnimi bermuda hlačami, črtastimi puloverji z mornarskim izrezom, dopolnjenim z enobarvnimi telovniki in kombinacije dolgih, surovih, v gležnju stisnjenih hlač in puloverjev z dolgim, prav tako mavrično pisanim brezrokavnikom. Za malo manj mlade pa so prav tako prikupne in primerne kombinacije surovega krila, bluze in brezrokavnika s pisanim pasom in prav tako pisanim šalom. Vsi ti modeli so spleteni iz domače preje. Spredli so jo v Sukno Zapuže. — ABV Kamniški SVILAMI žanje najvišja priznanja že nekaj let zapored; lani je dobil zmaja za kolekcijo frotir brisač, letos so pa spet na vrsti kravate. Dominirajo črtasti vzorci, barve so pa umirjene: temno modra, lovsko zelena, temno rdeča, temno rjava. Da ne bo več dilem kaj obleči za maturantski ples, so poskrbele VEZENINE Bled, ki so gornje modele namenile maturantkam. Kroj je v ruskem folklornem stilu, material pa je indijsko platno v surovi barvi z rumenim, rdečim in rjavim vezom ter v sivomo-dri barvi s tirkiznim, rumenim in rdečim Za gorenjska podjetja 5 zmajev in 4 diplome Statuo ljubljanski zmaj #so na 22. sejmu mode v Ljubljani prejeli: 1. Tovarna INDUPLATI, Jarše za celotno kolekcijo zaves art. 3307 in 3299 2. Alpska modna industrija ALMIRA, Radovljica za celotno razstavljeno kolekcijo pletenin 3. Tovarna kovčkov TOKO, Domžale za celotno razstavljeno kolekcijo potovalk, ataše kovčkov, drobne galanterije in športnih torbic 4. Tovarna obutve PEKO, Tržič za otroško obutev, art. Peter 5. Tekstilna tovarna SVILANIT, Kamnik, za kompletno kolekcijo kravat Diplomo ljubljanskega zmaja so pa prejeli: 1. Modna konfekcija KROJ, Škofja Loka za celotno razstavljeno kolekcijo težke konfekcije 2. Tovarna klobukov, slamnikov in konfekcije UNIVERSALE, Domžale za celotno kolekcijo smučarskih oblačil 3. Tovarna pletenin RAŠICA, Ljubljana, Zgornje Gameljne za kolekcijo otroških in moških pletenin 4. Tovarna obutve PLANIKA, Kranj za kolekcijo športnih čevljev, art. Gastein **/D*fc km Z razstave ptic na Jesenicah, kjer si obiskovalci lahko ogledajo več vrst ptic vse do 2. februarja. - Foto: B.B. Razstava ptic Jesenice — Društvo za varstvo in vzgojo ptic Jesenice deluje že več let zelo uspešno. Člani društva se v okviru prizadevanj za lepo okolje trudijo, da bi bilo v naravi več ptic. Pri tem skrbe, da jih ne preganjajo in da se njihova gnezda ne uničujejo in da jih pozimi krmijo. Med člani je precej takšnih, ki imajo doma kanarčke, papige, golobe in druge ptice, ki s petjem in s svojo navzočnostjo kratkočasijo človeka ter krase okolico. Društvo je pripravilo lepotno tekmovanje ptic, udeležili pa so se tudi republiškega tekmovanja in zveznega tekmovanja, kjer so dosegli lepe uvrstitve. Tako je Dušan Tonko z amandini zasedel prve mesto na republiškem in na zveznem tekmovanju, Armand Hudrič pa je s kanarčki zasedel na republiškem tekmovanju tretje, na zveznem pa prvo mesto za kolekcijo in za posameznike. Jože Dakskofler se je na zveznem tekmovanju z zebricami uvrstil na tretje mesto. Člani tega društva so tako kot že vrsto let doslej tudi letos pripravili razstavo ptic. Razstavo so pripravili v prostorih jeseniške gimnazije in bo odprta do 2. februarja. Razstavili so kanarčke, papige, eksote, golobe in divje ptice, ki so jih ulovili, po razstavi pa jih bodo spustili. V zimskem času imajo člani društva največ dela s krmljenjem zunanjih ptic. Na Jesenicah in v okolici so postavili 50 krmilnih hišic, krmil pa potrebujejo okoli 800 kilogramov. Za nakup krmil bi nujno potrebovali več denarja. B. Blenkuš Pustna povorka na Bledu in v Begunjah Turistični delavci na Bledu in v Begunjah se tudi letos pripravljajo na tradicionalno pustno prireditev. Pri turističnem društvu Bled že deluje poseben 18-članski organizacijski odbor, v katerem je tudi predstavnik iz Begunj. Podobna pustna povorka, kot je bila v zadnjih letih na Bledu, je bila običajno dan prej tudi v Begunjah. Obe prireditvi sta vedno vzbudili veliko zanimanje in obisk. Letošnja pustna povorka na Bledu je predvidena za nedeljo, 20. februarja, ko naj bi popoldne s Seliške ceste po poti kot prejšnja leta krenil sprevod po blejskih uli- Mi smo pa Tržičani... Po Novem letu smo, vendar vsakdanjih težav kljub temu v Tržiču ni zmanjkalo. Težave in spodrsljaji se nadaljujejo. Ne bom preveč govoril. Priporočam vam, da se sami prepričate ... Pred Novim letom smo v Tržiču odprli samopostrežno restavracijo, naj bi delovnim ljudem in občanom nudila tople obroke preko celega dneva. Če boste stopili v restavracijo ob treh popoldne, ne bo kaj Prida izbire. Sicer pa se ni čuditi, saj ob pasulju in zelju s klobaso ne more kaj prida ostati... Stipendije tudi z Novim letom kaznijo kot nekdanji tržiški vlak. Vlak je bil pred enajstimi leti nerentabilen, enako pa se je dogajalo tudi s stipendisti. Zgodovina se ponavlja ... Mladinsko gledališče je bilo tako zadovoljno s svojo prvo predstavo, da nameravajo igro februarja ponoviti. Toda igralci se morajo zavedi, da je šel denar za plačilo dvo-ane že dvakrat v druge namene! Si-*rPa si vodstvo ne beli glave. Trži-liut ^do v goste povabili eno od m lQnskih gledaliških skupin, karsalieč °am pravim, da natakaric Toli/, ene 1 bile še bolj različne. Petka. , Za danes. Do prihodnjega Tržit^r** najlepše pozdravlja vaš VSAK ™E 4 STRANEH kino Ob obletnici Iva Spinčiča V četrtek, 27. januarja, je bila odprta v razstavnih prostorih Arkade v Ljubljani razstava ob 50. obletnici ustvarjalnega dela arhitekta in oblikovalca Iva Spinčiča. Razstava bo odprta do 6. februarja. Kranj CKNTER 28. januarja amer. barv. vohun. TKI) K KONDORJEVI DNEVI oh Ki., 1«. in 20, uri 29. januarja amer. barv. vohun. TRI J K KONDORJEVI DNEVI ob Ki.. 18. in 20. uri. premiera Kal. barv. voj. PUŠČAVSKA FRONTA ob 22. uri 30. januarja amer. barv. risani VESE1J SPORED NAGAJIVEGA DETLA ob K), uri, amer. barv. vohun. TRIJE KONDORJEVI DNEVI ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. pust. DOKTOR DIVJAK - BRONASTI MOZ ob 21. uri 31. januarja ital. barv. voj. PUŠČAVSKA FRONTA ob 16., 1«. in 20. uri 1. februarja ital. barv. voj. PUŠČAVSKA FRONTA ob 1«., 18. in 20. uri 2. februarja ital. barv. voj. PUŠČAVSKA FRONTA ob 16;, IS. in 20. uri 3. februarja amer. barv. z god. QUENTIN DURVVARD ob 1«., 18. in 20. uri Kranj STORZIČ 29. januarja amer. barv. risani POPAJEVE NORČIJE ob 10. uri, amer. barv. NASLEDNJA POSTAJA: GREENVVICH VILLAGE ob 16. in 20. uri, ital. barv. krim. V MILANU UBIJAJO OB SOBOTAH ob 1H. uri 30. januarja amer. barv. risani POPAJEVE NORČIJE ob 14. uri, amer. barv. vestem JOE KIDD ob 16. uri, amer. barv. NASLEDNJA POSTAJA: GRKENVVIGH VILLAGE ob 18. uri, premiera amer. filma LENNY ob 20. uri 31. januarja amer. film LENNY ob Ki., IH. in 20. uri L februarja amer. film LENNV ob Ki.. IH. in 20. uri - ZADNJIČ! 2. februarja amer. barv. vestem JOE KIDD ob lfi., 18. in 20. uri 3. februarja amer. komed. SVETLOSTI VELEMESTA ob 1«., 18. in 20. uri Tržič 28. januarja ''ital. barv. krim. V MILANU UBIJAJO OB SOBOTAH oh 17. in 19 uri 29. januarja amer. barv. risani POPAJEVE NORČIJE ob 16. uri, amer. barv. akcij. SPOPAD V JETNISNICI ob 18. in 20. uri, premiera amer. filma LENNY ob 22. uri 30. januarja amer. barv. risani VESELI SPORED NAGAJIVEGA DETLA ob 16, uri, amer. barv. akcij. SPOPAD V JETNISNICI oh 17. in 19. uri 31. januarja ital. barv. komed. KDO STE, FANTOZZI? ob 17. uri 1. februarja ital. barv. komed. KDO STE, FANTOZZI? ob 17. in 19. uri 2. februarja amer. barv. vestem REKA BREZ VRNITVE ob 17. in 19. uri 3. februarja amer. barv. vestem REKA BREZ VRNITVE ob 17. in 19. uri Kamnik DOM 28. januarja amer. barv. akcij. SPOPAD V JETNISNICI ob 18. in 20. uri 29. januarja amer. barv. risani VESELI SPORED NAGAJIVEGA DETLA ob 16. uri, amer.-ital. barv. vestem TEDEUM ob 18. in 20. uri 30. januarja amer. barv. risani SEM BES-SET - TOM IN JERRY ob 16. uri, ital.-amer. barv. vestem TEDEUM ob 17. in 19. uri 31. januarja amer. barv. vestem JOE KIDD ob 18. in 20. uri 1. februarja amer. barv. zgod. OUENTIN DURVVARD ob 18. in 20. uri 2. februarja amer. barv. /.god. OUENTIN DURVVARD ob 18. in 20. uri 3. februarja ital. barv. komed. KDO STE, FANTOZZI? ob 18. in 20. uri Škofja Loka SORA 28. januarja angl. bar.v komed. ORGIJE ob 18. in 20. uri 29. januarja amer. barv. krim. POINT BLANC ob 18. in 20. uri 30. januarja amer*. barv. krim. POINT BLANC ob 18. in 20. uri 1. februarja japon. barv. fant. PREPOROD JAPONSKE ob 20. uri 2. februarja japon. barv. fant. PREPOROD JAPONSKE ob 17.30 in 20. uri 3. februarja franc. barv. kometi. KAM S TRUPLOM? ob 20. uri Železniki OBZORJE 28. januarja amer. barv. krim. POINT BLANC ob 20. uri 29. januarja angl. barv. komed. ORGIJE ob 20. uri 30. januarja amer. barv. drama ENKRAT NI DOVOLJ ob 17. in 20. uri 2. februarja franc*. barv. voj. STARA PUŠKA ob 20. uri Radovljica 28 januarja amer. barv. krim. DIVJA PRAVICA ob 20. uri 29. januarja amer. barv krim. DIVJA PRAVICA ob 18. uri. angl. barv. vohun. CALLA-NOV DOSJE ob 20. uri 30. januarja amer barv. risani POPAJEVA NOVA SERIJA ob 10. uri. franc. barv krim. STRAH NAD MESTOM ob 16. uri. angl. barv vohun. CALLANOV DOSJE oh IH. uri. (ram barv. PRIPOVEDUJ Ml O LJUBEZNI ob 20. uri II. januarja angl. barv. vohun. CALLANOV DOSJE ob 20. uri I februarja amer. ban. krim. DIVJA PRAVICA ob 20. uri 2. februarja Iran«, barv PRIPOVEDUJ MI O LJUBEZNI ob 20. uri 3. februarja amer. barv krim. DETEKTIV MCQ ob 20. uri Bled 26.januarja amer. barv. krim. DETEKTIV SHAFT ob 20. uri 29. januarja franc. barv krim STKAN NAD MESTOM ob IH. uri. amer. ban klim 99,11 ODSTOTKA MRTEV ob 20. uri 30. januarja amer. barv risani l'( )l 'Al EVA NOVA SERIJA ob 16. mi. aiiic barv ki :m 99,14 ODSTOTKA MRTEV ob 18 ..... frnitv barv. krim STRAH NAD MESTOM oh 20. uri 31 .januarja lian. barv PRIPOVEDIM Ml O LJUBEZNI ob 20 ... 1 1. februarja angl. barv. vohun. CALLANOV DOSJE ob 20. uri 2. februarja amer barv krim. DIVJA PRAVICA ob 20. uri 3 februarja franc barv. PRIPOVEDUJ MI O LJUBEZNI ob 20. uri Jesenice RADIO 2H januarja franc. barv. drama DOGODKI V AVTO KAMPU ob 17 in 19. uri 29. januarja angl. barv vestern ENOOKI CHARLIEob 17. in 19 uri 30. januarja angl. barv. vestem ENOOKI CHARLIEob 17. in 19. uri 31. januarja ital. barv akcij PUSTOLOVŠČINE BELEGA OČNJAKA ob 17 in 19 uri 1. februarja ital. barv akcij PUSTOLOVŠČINE BELEGA OČNJAKA ob 17 ... 19 uri 2. februarja ital. barv. pust TAJNI VRAŽJI AGENT ob 17. in 19. uri Jesenice PLAVŽ 28. januarja ital. barv. pust JOE IN MAR-GARITA ob 18. in 20. uri 29. januarja ital. barv. akcij. PUSTOLOVŠČINE BELEGA OČNJAKA ob 18 in 20. uri 30. januarja ital. barv. akcij. PUSTOLOV SČINK BELEGA OČNJAKA ob 18. in 20. uri 31. januarja angl. barv vestern ENOOKI CHARLIE ob 18. in 20. uri 1. februarja angl. barv. vestem ENOOKI CHARLIE ob 18. in 20. uri 3. februarja franc. barv. drama DOGODKI V AVTO KAMPU ob IH. in 20. uri Dovje Mojstrana 29. januarja amer. barv- komed. UŽIVAJ ŽIVLJENJE. JERRY ob 19. uri 30. januarja amer. barv. pust. PROTI VSEM ZASTAVAM ob 19. uri Kranjska gora 29. januarja amer. barv. pust. PROTI VSEM ZASTAVAM ob 20. uri 30. januarja ital. barv. pust. JOE IN MAH-G AR IT A ob 20. uri 2. februarja ital. barv. akcij. PUSTOLOVŠČINE BELEGA OČNJAKA ob 20. uri gledališče Prešernovo gledališče Kranj PETEK, 28. januarja, ob 16. uri za IZVEN: P. Lužan: TRIANGEL in SALTO MOR-TALE; ob 19.30 za red PETEK - F. X. Kroetz: MOŠKA ZADEVA; SOBOTA, 29. januarja, ob 10. uri za IZVEN: J.Streda: RDEČA KAPICA, lutkovna predstava; PONEI)Kl,IEK, 31. januarja, ob 19.30 za red PONEDELJEK - F. X. Kroetz: MOŠKA ZADEVA. TRZNI PREGLED JESENICE Solata 19,80 do 23 din. spinaca 18 din, cve-tača 22,10 din, korenček 9 din, česen 36 din, čebula 14,40 din, fižol 19,90 do 26.4") din. pesa 5.25 din, kumare 21,30 din, paradižnik 33,90 din. paprika 39,30 din. slive 3.r> din, jabolka 9.70 din, hruške 20,10 din, grozdje 15.50 din. pomaranče 9,55 din, limone 14,85 din. ajdova moka 18.56 din, koruzna moka 5,77 din, kaša 12.47 din. surovo maslo 79 din, smetana 34.56 din. skuta 21,80 din, sladko,zelje 5,30 din. kislo zelje 5.7.") din, kisla repa 5,75 din, orehi 143.70 din. jajčka 2,34 do 2,57 din, krompir 5 din KRANJ Solata 30 din, špinača 32 din. cvetaču 28 din, korenček 12 din, česen 32 din. čebula 14 din, fižol 28 do 30 din, pesa 10 din. sliv e 28 do 30 din. jabolka 5 do 6 din, hruške 20 din, grozdje 15 din, radič 52 din, žganje 55 do 60 din. med 45 do 50 din, pomaranče 15,60 din. limone 17.20 din. ajdova moka 18 din, koruzna moka 7 din, kaša Hi din, surovo maslo 58 do 60 din. smetana 28 din. skuta 16 do 18 din, sladko zelje 8 din. kislo zelje 12 din, kisla repa 10 din. klobase 28 do 30 din. orehi 130 din, jajčka 2.50 din. krompir 5 din TRŽIČ Solata 25 din, cvetača 30 din. korenček 12 din, česen 40 din,'čebula 15 din. fižol 20 din. pesa 10 din, kumare 25 din, paradižnik 35 din. paprika 35 din, jabolka 5 do H din. hruške 20 din, grozdje 18 din, banane 12 din, pomaranče 14 din, limone 20 din, ajdova muka 17 din I. koruzna moka 7,50 din I, kasa 17,50 din I. smetana 6 din mer., skuta 5 din, sladko zelje 6 do 7 din. kislo zelje 12 din, kisla repa 10 din. krvavice 25 din, orehi 12 din I, jajčka 2.50 do 2.70 din. krompir 6 din Tekmovanje harmonikarjev Poljane — Osnovna organizacija ZSMS Poljane in kulturno umetniško društvo »Straža« s Trstenika bosta v nedeljo, 30. januarja, pripravili v dvorani kulturnega doma v Poljanah v Poljanski dolini prvo tekmovanje harmonikarjev. Tekmo* vanje je sicer bilo načrtovano že .a lansko leto, vendar je zaradi objektivnih razlogov odpadlo. Tokrat bo moral vsak tekmovalec na prireditvi, ki se bo začela ob l,r). uri. odigrati dve skladbi. Najboljši bodo prejeli lepe nagrade. Program bo pove/oval humorist Kado Kokalj, član k\ atleta »Zvonček«, gledalcem tn poslušalcem pa se ho predstavil tudi priljubljeni ansambel Rudija Jevftka. l.e-la ho kasneje tudi igra' .a ples. marta odgovarja Banane z medom 1 Potrebujemo: maščobo za pečenje, 12 dkg moke, eno jajce, štiri banane, eno limono, štiri velike žlice medu. Maščobo ogrejemo v globoki ponvi. Moko, stepeno jajce in malo vode zamešamo v gosto testo. Banane olupimo, prerežemo po dolgem in nato še enkrat poprek. Pokapamo jih z limoninim sokom, nato jih potopimo v testo, malo odcedimo in zlatorumeno ocvremo. Maščobe naj bo toliko, da banane v njej plavajo. Preden ocvrte banane ponudimo, jih prelijemo z medom. 'J Beloperona Imenujemo jo tudi hmeljnica. Ime je dobila po svoji- lastnosti, ker njeni koničasti prazniki, ko /lozorijo, zalučajo pelod od sebe. V toplejših krajih amerike poznajo .'50 vrst te rastline, v Kvropo pa so jo zanesli šele v tridesetih letih. Socvetje beloperone je klas. Skoraj vse leto ima rastlina bele hitro veneče cvetove. Rastlina^ je zelo nezahtevna in uspeva tucli v suhem sobnem zraku. Potrebuje sicer svetlo, stalno dobro zračno in zmerno toplo rastišče, ne prija pa ji tobačni dim: zato v domovih kadilcev ne hi dobro uspevala. Poleti jo imamo lahko tudi na zavarovanem balkonu. Zalivamo le tedaj, ko se zemlja v loncu posuši. Pozimi ji zadostuje temperatura od 12 do 15 stopinj in seveda manj zalivanja. Presajamo jo spomladi, ko na novo odžene, in sicer tedaj, če je lonec Že pretesen. Prija ji apnenčasta mešanica ilovnate kompostnice ali gredne prsti z malo šote. Primerna je tudi kupljena cvetlična prst. Ko raste, to je od pomladi do poletja, jo redno zalivamo s tekočim gnojilom, saj nam bo le tako obilno cvetela. Beloperone razmnožujemo s potaknjenci. Testenine Navadno dodajamo testenine kot so špageti, polžki. rezanci kot prilogo raznim mesnim omakam in s tem se naša iznajdljivost že konča. Toda s pikantnimi dodatki moremo iz testenin izmojst rovat i prave poslastice, recimo solato s šunko ali špaget ni lonec ali druge jedi, ki jim lahko kar sami najdemo ime, saj nastanejo z našo lastno iznajdljivostjo. Večkrat lahko gospodinja tako rekoč iz nič ali iz ostankov od prejšnjih obrokov pripravi z dodatkom testenin nov obrok, nič manj kaloričen in hranljiv kot kako dražje kosilo ali večerja. Testeninam namreč lahko dodajamo tako meso kot zelenjavo, jajca, sir, gobe in podobno. Izbira testenin v trgovinah sicer ni najbolj velika, je pa vendarle: zdaj najdemo že tudi rezance obarvane s špinačo ali korenjem. Za samostojne testeninske jedi navadno izberemo večje in širše rezance, makarone ali polžke, tanjše testenine pa zakuhavamo na juhe. Testenine namenjene za samostojno jed ali kot prilogo kuhamo v veliko slanega kropa, ki mu lahko dodamo tudi nekaj kapljic olja, da se ne sprimejo. Počasi jih kuhamo 12 do 15 minut in včasih previdno premešamo. Testenine so kuhane, ko so sicer mehke, toda, če jih pregrizne-mo, moramo čutiti še trdno jedro. Stresemo jih na cedilo in oblijemo z vročo vodo. Će pripravljamo rezance kot glavno jed, računamo približno lOdkg nekuhanih testenin na osebo: če pa jih bomo ponudili kot prilogo, bo dovolj 6 dkg. Če mlada gospodinja šele ob kuhanju testenin spozna, da le-te močno narastejo, nič hudega: lahko počakajo tudi do naslednjega dne, ko jim dodamo sesekljana jajca ali šunko ali jih dodamo kaki enolončnici. Testenine lahko dolgo časa hranimo na suhem in temnem ter zračnem prostoru, zato jih lahko kupujemo na zalogo. Kako jemo testenine? Z vilicami, le pri makaronih in špagetih si pomagamo še z žlico: testenine na-bodemo z vilicami, nato pa jih na žlici počasi ovijamo okoli zobcev. r Ni vseeno, kako sušimo po umivanju mastne lase. Če držimo fen preblizu, bo vročina nadražila lojnice; tako se bodo lasje spet kmalu namastili. Zato držimo fen vsaj 20 cm od las. Preden se lotimo sušenja, navlažimo lase z utrjevalcem, ki zaščiti lase s tankim filmom pred izsušitvijo in zmanjšuje naelektrenost las. Če slika visi postrani Včasih slika na steni noče in noče lepo viseti pokončno. Nagiba se na eno ali drugo stran. Včasih je napaka že v kovinskem obešalniku na okvirju, ki ga nismo pritrdili točno v sredino. Će torej ni v sredini, ga je treba prestaviti in slika bo visela, kot je treba. Pomagamo si sicer lahko tako, da ob stran slike zabijemo žebelj; pomaga že, lepo pa ni. Ce so stene vlažne, se okviri slik radi ukrivijo. Zato naj bodo slike obešene vedno tako, da lahko zadaj kroži zrak. Iz plutovinastega za-maška izrežemo tanke ploščice in jih prilepimo na vse štiri vogale slike. Tako se slika ne bo dotikala zidu, imela pa bo tudi trdno oporo. Slika pa zagotovo ne bo drsela v stran, če na plutovinasto ploščico prilepimo še košček peščenega papirja, seveda tako, da je hrapava stran obrnjena k zidu. Će smo se proti drsenju slike zavarovali na ta način, je treba paziti pri brisanju prahu na steni, saj lahko vsako energičnejše premikanje slike poškoduje tapeto. NASVETI Makov ali orehov nadev v štrukljih ali potici bo bolj čvrst, če nadevu dodamo sneg treh beljakov. Jajca, ki so dolgo časa v hladilniku, težko stepamo. Zato jih vzamemo pred stepanjem vsaj tri ure prej iz hladilnika, da se segrejejo na sobno temperaturo. Pred stepanjem jim lahko dodamo zrno soli ali kapljico limoninega soka, da bo stepanje bolj uspelo. Če se je pečica preveč segrela, jo lahko hitro ohladimo brez zamudnega čakanja, če vanjo postavimo posodo polno mrzle vode. ' Bojana iz Kranja — Sem uslužbenka. Rada bi imela obleko za vsak dan iz blaga, katerega vzorec v pismu prilagam. Stara sem 24 let, visoka 167 cm, tehtam pa 59 kg. Marta — Obleka je polopri-jetega kroja. Ima večji ovratnik, spredaj in zadaj sedlo, pod njim je obleka rahlo nagubana. Zapenja se spredaj na gumbe. V pasu je prerezana, ima dva žepa. Rokavi so dolgi z manšeto, dolžina je preko kolen. Zavezuje se s p^som. Dražgoška bitka Letos smo praznovali 35. obletnico dražgoške bitke in v spomin nanjo pripravili proslavo. 31. decembra leta 1941 so v Dražgoše prišli partizani. Naši stari starši so bili v hudih skrbeh, kaj bo iz tega. Ves teden so partizani hodili na položaje in pripravljal; mitinge. 9. januarja zjutraj je začelo pokati, Iz vseh strani so letele krogle. Tudi v hišah ni bilo varno. Skozi okna so deževale krogle. To je trajalo tri dni. Vsak dan je postajala bitka hujša. Na soboto so Nemci prišli že v bližino hiš. Pogumni partizani so jih odbili. V nedeljo so Nemci prišli v Je-lenšče. Proti večeru je neki domačin pritekel po cesti in za-vpil: »Bežite, bežite v Jelovico! Nemci so v Jelenščah! Streljajo ljudi in požigajo hiše!« Potem so se naši stari starši hitro odpravili. S sabo so vzeli malo hrane, obleke in luč. Sli so v temno noč. Moj ati je bil star eno leto in dva meseca. Moja teta Marica ga je nesla v košu. Bilo je več kot en meter snega. Pot je bila zelo slaba. Ko so prišli že daleč od vasi, je teti spodrsnilo. Padla je. Iz koša je stresla atija v sneg, da je bil ves snežen. Potem je vso pot jokal, ker ga je tako zeblo. Proti jutru so prišli daleč za goro v oglarsko bajto. Tam so ostali štiri dni. V koči je bil hud mraz. Zelo jih je zeblo. Vode ni bilo. Morali so tajati sneg. Potem so dobili sporočilo, naj se vrnejo z Jelovice. Naslednji dan so se odpravili na pot, a niso vedeli, kam naj gredo, ker so jim zažgali hišo. Odšli so h kmetu iz Rudna. Pri njem so ostali mesec dni. Rešili so le golo življenje. Majda Kavčič, 3. r. osn. šole Staneta Žagarja. Dražgoše SMUČARSKI TEČAJI ZA NAJMLAJŠE - V Škofji Loki se je začela v četrtek, 20. januarja, šola v naravi s tečaji za smučarje začetnike in nadaljevalni tečaji. Samoupravna interesna skupnost za telesno kulturo je naredila najširšo akcijo, da bi se otroci naučili smučanja. Vsi prvi razredi imajo brezplačen tečaj, predšolski otroci pa plačajo polovico sami, polovico pa skupnost. Tako se je v četrtek na šestih smučiščih okrog Škofje Loke zbralo 470 otrok od petega leta naprej. Uči pa jih 45 vaditeljev, večinoma mlajših ljudi, dijakov in študentov, nekaj pa je učiteljev telesne vzgoje. Čudovit je bil pogled na živžav na snegu. Stotine otrok v pisanih »dresih« je mrgolelo kako na mravljišču. Videti je bilo prve nebogljene korake na smučeh, pa že smele zavoje fantkov in deklic. Po zaključenem začetnem tečaju bodo za boljše in večje male smučarje organizirali že te počitnice nadaljevalni tečaj na Starem vrhu. — Foto: KF Pot v šolo Ko ura zjutraj šest zvoni, na noge se postavim, ko majčkeno se že dani, v šolo se odpravim. Hitim najprej v klanec, nato po bregu dol, tam čaka me sošolec, za družbo že dovolj. Nato pa na postaji sošolke še dobim in ko vsi smo zbrani, v avtu že sedim. Avtobus odpelje tako kot vsak pač dan, skoz' mnoge serpentine mim'rudnika uran. Pred šolo se ustavi, v razred 'koj hitim, kjer drugi že so zbrani, pouku že sledim. Elizabeta Kržišnik, 6. a r. osn. šole Ivana Tavčarja, Gorenja vas Prešernova lipa cvete v Kopanju J To nedeljsko popoldne Stanujem v mestu in morda ravno zato tako ljubim samotne kraje in podeželje. Vedno se vzradostim oh misli, da- bo kmalu prišla sobota, nato pa še nedelja. Da — veselo nedeljsko popoldne, preživeto na kmetiji pri babici. Čeprav je šele sreda in je tu ta zoprna ura lizike, sem v mislih že na dvorišču pri babici, ob meni pa veselo laja poredni pes Sultan. Venomer se podi za goskami, kokoši pa sploh ne pogleda — so pač preneumne zanj. Skoraj vedno se prepira z mucem Pikijem. V hlevu veselo hrza konj Riko, ki komaj čaka, da mu prineseni košček sladkorja. Spomnim se tudi starega hrasta, ki veličastno razteza svoje veje. Na njem presedim večino prostega časa in premišljujem. Iz lepih misli me vzdrami strog glas tovarišice. Zavzdihnem, prijateljica pa me začudeno pogleda. Marja Božnar, 7. d r. osn. šole Petra Kavčiča, Škofja Loka »Tudi ti si moja domovina,« je dejal Prešeren kopanjskemu griču. Sredi močvirnatih travnikov se dviga Kopanj in ko greš počasi iz vasi navzgor, ti zadiše nasproti cvetovi stare lipe. Mesec julij je in ta čas cveto lipe. Odpadli rumenkasti cvetovi leže na kamniti mizi. To je kamnita miza, za katero je sedel France Prešeren. Morda se je že tu poglobil v svoj notranji svet in si oblikoval nazore o življenju. V Slovesu od mladosti, Sonetih nesreče se mu toži po Vrbi in zaupljivosti mladosti. Spozna, da ga bo spremljala nesreča, ki ga bo preganjala do groba. Poje o trpkem spoznanju, da svet, zlasti takratna meščanska družba, ne ceni duhovnih vrlin, hotenja in umetnosti, ampak ceni le denar in bogastvo. Pesmi, v katerih razmišlja o življenju, se mu prelijejo v ljubezenske izpovedi. Stopnjujejo se od mehkega h repe- Ajdovi žganci Nekega dne sem odšla k sosedu Mirku Knificu, da bi mi povedal kaj iz partizanskega življenja. Zelje mi nikoli ne odreče, ker ve, da ga rada poslušam. »Bilo je v Beli Krajini nad Vinico. Taborišče smo imeli v bližini starega mlina. Zgodaj zjutraj so se trije partizani odpravili k mlinarju. Bil je naš človek. Vedeli smo, da se ne bomo vrnili praznih rok. Na naše posebno veselje so tisto jutro prinesli ajdovo moko. Koliko časa že nismo jedli ajdovih žgancev! ,Voda v kotlu že vre!' je priganjal kuhar. Zdelo se nam je, da se kuhajo celo večnost. Tako prijetno je dišalo. Da nas le ne bi presenetil sovražnik! Kuhar pa je mešal in mešal ... Nakuhal je poln kotel žgancev. Ajdova moka je bila res dohra. Ajdovih žgancev po tistem dolgo nismo jedli. Mlinarja pa se še danes rad spominjam!« je sosed dodal, ko je zaključil pogovor. Zakaj mi je to povedal? Vem! Partizani so imeli za sovražnika tudi lakoto. Lahko si mislimo, kolikšno veselje je zavladalo v brigadi, če jih je kuhar poklical k dobremu kosilu. Mi lakote ne poznamo. Živimo srečno otroštvo. Še mnogo otrok na svetu pa ne živi tako lepo. Andreja Dovžan, osn. šola 16. december, Mojstrana, novinarski krožek nenja po dekletu do pretresljive prošnje, naj ga usliši, v mojstrsko zgrajenem Sonetnem vencu. Prešeren ubrano druži ljubezen do Julije z ljubeznijo do domovine. Ce bi ga Julija uslišala, bi mu prinesla duševni mir, kot človeku in poetu pa še možnost, da bi z domoljubnimi pesmimi ogrel za domovino brezbrižne rojake. Toda, ko se je Julija poročila, se ji Prešeren opravičuje zaradi javnega posvetila v Sonetnem vencu. Stopam mimo kamnite mize in gledam Prešerna, kako sedi ob njej. (Preteklosti ni, prihodnosti ni, le trenutek je.) Pesnikova roka je ujela nežen cvet, pesnikov pogled je otroški, čist in v tistem hipu že moten, kalen, nejeveren. Prešeren je umrl, njegovo delo živi. Vodilo je Levstika in Stritarja, kasneje Cankarja in Župančiča in usmerjalo k napredku našo kulturo. Na grob svojemu prijatelju Emilu Korvtku je Prešeren zapisal: »Človek premine, večno ostane le to, kar je storil za človeštvo.« To spoznanje z vsem čustvenim bogastvom Prešernovih pesmi in globoko vednostjo 0 življenju pa že prehaja v zavest slovenskega človeka, ki na literarni preteklosti gradi srečnejšo bodoč- Miran Tivadar, 8. b r. osn. šole Stanka Mlakarja, Šenčur j Gledam skozi okno in razmišljam Zima je. Bele snežinke padajo na že pobeljena tla. Sedim ob oknu in razmišljam o naravi. Zemlja je pokrita s snegom. Snežinke pa še vedno naletavajo. Narava počiva. Veliko živali spi. Ptički iščejo hrano. Veseli so, če naletijo na krmilnico. Mnogo pa jih od lakote in mraza pogine. Toplo oblečeni ljudje Hitijo na delo. Vozniki previdno vozijo po zaledenelih cestah. Na gričku se smučajo in sankajo otroci. Pred našo hišo sosedovi otroci vale velike kepe, da 1 bodo postavili sneženega moža. Vsi se Veselo kepajo. Naenkrat prileti kepa v moje okno in me predrami iz razmišljanja. Anka Kozina, 4. c r. osn šole Lucijana Seljaka, Kranj Črtomir Zoreč: POMENKI O NEKATERIH KRAJIH RADOVLJIŠKE OBČINE Vodoravno: 1. nitast izrastek na koži sesalcev, trša d ... je kocina, 6. slovenski operni pevec-baritonist Vekoslav, 11. kar priteče, dotok kake druge reke, 12. žuželka, mrčes, 14. migljaj z očesom, 15. pri Homerju pošast, ki požira ljudi in prebiva v votlini nasproti Karibdi, 17. mesto, železniško križišče v Normandiji, v severozahodni Franciji, 19. industrijska rastlina, iz katere vlaken delajo platno, 20. sredstvo za otiranje, brisača, 22. zlitina za spajanje kovinskih delov, 23. Anton Vratuša, 24. rob blaga, 26. avtomobilska oznaka za Kotor, 27. žensko krilo, 29. srbsko moško ime, Aleksander, 30. pri starih Grkih glavni trg mesta, 32. staro glasbilo iz rodu brenkal, arabskega izvora, na našem Primorju je bila v rabi z imenom lutnja, 34. tropska aloi podobna rastlina z mesnatimi, bodičastimi listi, 35. osebni zaimek, 36. električna priprava za merjenje majhnih količin toplotnega sevanja (iz grškega hole-žarek), 40. Charles I ves, 42. v arktičnih predelih živeči jelen z lopatastim rogovjem, 44. kdor rezonira, modrovalec, 45. odrasel samec goveda, 46. ena od najstarejših severnoitalijanskih knežjih rodovin, 48. dvoživka, žival, ki se razmnožuje in razvija v vodi, odrasla pa živi na kopnem, 49. ostanki gorenja v dimniku, 50. ravne strehe, 52. ime jugoslovanske pevke Kesovije, 54. nenaseljen otok v Komatih, jugozahodno od Šibenika, razglašen za Otroški sedmi kontinent, 55. makedonska narodna junakinja Vera. Navpično: 1. grm ali nizko drevo z zelo trdim lesom, 2. kratica za Lesno industrijsko podjetje, 3. arabski žrebec, 4. ime armadnega generala, narodnega heroja Nada, 5. delo, delovanje, tudi delnica, 6. kraj v Romuniji, na jugu Bukarešte, 7. letopis, kronika, 8. avtomobilska oznaka za Novi Sad, 9. kesanje, 10.^ slonov čekan, 11. značilnost pravilnega, 13. vladavina duhovščine ali država s tako vladavino, 14. zračni pritisk, 16. prebivalec Irske, 18. stoična filozofska šola, 20. javni govornik, pridigar, 21. perzijski polosel, 24. društvo, družabni krožek, organizacija, ki združuje ljudi s skupnimi interesi, 25. ž o 1 i -časta snov iz nekaterih morskih alg, agaragar, 28. avtomobilska oznaka za Karlovac, 31. Oleg Vidov, 33. ime srbskega pesnika ljubezenskih in domoljubnih pesmi Šantića, 34. prebivalec glavnega mesta Grčije, 35. vzklik pri biko-borbi, 37. razgibana apnenska planota v. srednji Bosni, severovzhodno od Sarajeva, 38. moča, star izraz za vlago, mokroto, 39. dogovorjena količina za merjenje količin iste vrste; kar tvori, predstavlja funkcionalno celoto, 41. vzdevek ameriškega predsednika Eisenhovverja, 43. stekališče, 45. osnova, podlaga, oporišče, 47. vek, doba, 49. kratica za ruski Sovet ekonomičeskoj vzaimpomošči, gospodarska organizacija vzhodnoevropskih socialističnih držav, 51. Andrej Komac, 53. znak za kemično prvino renij. ŠAHOVSKI KROŽEK Prve poteze Jemanje figur V Sahu velja pravilo, da moramo z lastno "guro, ki smo jo prijeli, odigrati potezo. Če smo prijeli nasprotnikovo figuro, jo moramo obvezno vzeti z eno od svojih figur, ki jo napadajo. Pri tem kmetje niso izvzeti. Ce jemanje ni mogoče, ker dotaknjenc nasprotnikove figure ne napada nobena iz 8 tabora> Pravilo ne določa kazen-d"Jh P°.8ledic Pravilo o obveznem jemanju "otaknjene nasprotnikove figure izrazimo P°. ""ancosko »Pičce touchee - piece Inki6* ('Zg- P'68 tUŠe ~ PJe8 ŽU*)> b' 'anko rekli kratko »prijel - igral«! Kadar km"?0 poPraviti položaj neke figure ali roh "r Sanovnic«. n-pr. figure, ki stoji na ou polja, opozorimo nasprotnika o svoji nameri z besado »popravljam« ali franco-sko »j adoube« (izg. ž'adub). Diagram 5 prikazuje položaj nekaj figur in dveh kmetov na šahovnici, z naznače-nimi možnostmi njihovega medsebojnega napadanja. Pri jemanju velja naslednje pravilo: Kadar se naši figuri na poti njenega delovanja zoperstavi nasprotnikova, jo lahko zbijemo z njenega mesta, vzamemo, in na njeno mesto postavimo svojo. Diagram 5 nudi več možnosti jemanja. Beli skakač lahko preskoči črnega kmeta in izloči iz igre č«*no trdnjavo. Crna trdnjava lahko izloči belega kmeta, ne more pa vzeti lovca, ki se krije za kmetom. Trdnjava r»e skače! Diagram 5 °d vsepovsod Diagram 6 Primer na diagramu 6 prikazuje pozicijo po jemanju črnega skakača na liniji h z belim lovcem. Dodati pa moramo, da lastnih figur ni mogoče izločiti iz boja z jemanjem po zgornjem vzorcu, tako npr. bela trdnjava na diagramu 5 ne more zbiti s šahovnice svojega lovca itn. <|r. S. Havdek Slana na Floridi Rešitev nagradne križanke z dne 21. januarja: 1. odpust, 7. Comsat, 13. predmet, 15. Tecuala, 16. ev, 17. vrtorepec, 19. BL, 20. RAI, 22. taborit, 23. kok, 24. argon, 26. apel, 27. para, 28. urin, 30. onkolog, 32. zmikavt, 34. a-lmol, 35. Kras, 36. pliš, 38. otisk, 41. Ren, 42. trajekt, 44. Noe, 45. IZ, 46. blagajnik, 48. NB, 49 sestava, 51. kočenje, 53. tkalka, 54. jantar. Izžrebani reševalci: prejeli smo 94 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (50 din) dobi Tilka Senk, 64000 Kranj, Britof 207; 2. nagrado (40 din) Štefan Ošlaj, 64201 Zg. Besnica, Sp. Besnica 27; 3. nagrado (30 din) Anica Rozman, 64220 Škofja Loka, Reteče 38. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitve pošljite do torka, 1. februarja, na naslov: Glas Kranj, Mole Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1. 50 din, 2. 40 din, 3. 30 din. je Večino sadik poprovca, ki ga goj\ Ralph May,iz Dimokaleeja na Floridi dat ^n.1 uničila slana. May, ki na svoji farmi že 22 let prideluje poper, pravi, tri n* tako hladnega vala, kot je te dni zajel Florido, ko je temperatura n°čt zapovrstjo zdrknila krepko pod ničlo. Nasadi marihuane sredi mesta Avenija Rivadavia je znana kot najdaljša in najlepša ulica Buenos Airesa. Po njej so pred dnevi drveli številni avtomobili, polni Policistov in novinarjev. Obstali so v naselju Ciudadela tik ob glavni uHci. Na nezazidani in neizkoriščeni zemlji za stanovanjskimi bloki so namreč našli nasade — marihuane. Pes rešilponesrečenko Pofo^vinski pes je rešil žensko, ki jo je na pobočju Mont Blanca zasul plaz. snegSr?čenka je bila pod snegom dve uri in pol. Imela je izredno srečo, da je 30 st,Zl zadušil. Ko so jo rešili, je dosegala njena telesna temperatura komaj iplnj Celzija. izbrali smo za vas Na ženskem oddelku Kokrine BLAGOVNICE pa imajo zelo poceni ženske pulije. V dveh zelenih, rdeči, rumeni, opečni in črni barvi se dobe ter v velikostih od 36 do 42. Cena: 55,40 din Za polovično ceno boste lahko te dni na Kokrinem moškem oddelku v GLOBUSU kupili topel, z umetnim krznom podložen suknjič. V svetlo mordi in rjavi barvi jih se imajo in v velikostih od 46 do 54. Izdelali so ga pri MURI. Cena: 500 din Volnene smučarske kape z vpletenim drobnim napisom ALMIRA, ki pa prav nič ne moti, dobite v rdeči, črni in modri barvi v ALMIRI-NI prodajalni v Radovljici. Cena: 55 din Tudi v Murkini MODI v Radovljici imajo te dni popust. Precej so znižali ceno tudi tejle moški obleki iz čiste volne. Le v drap barvi jih še imajo in v velikostih od 48 do 60. Cena: 950 din (4. zapis) Gorenjsko sukno je bilo nekoč (in je še sedaj!) močno cenjeno. Tkalci iz teh krajev pod gorami pa niso prodajali svoje robe le doma, pač pa tudi na sejmih. V Ljubljani je bil določen za prodajo gorenjskega sukna dan svete Ošpete (Elizabete). Nekateri bolj razboriti možje so nosili bale gorenjskega lodna celo čez Karavanke na Koroško. Tam so se menda kar trgali za to izvrstno blago. Sčasoma so domače tkalstvo izpodrinili stroji. Bilo je to sredi prejšnjega stoletja ali celo malo prej. Blago s strojnih statev je bilo resda lepše in enakomernejše tkano — toda močno pa le ni bilo tako kot staro domače sukno. No, tu okrog Begunj je bil ta prehod s starega na novo kar naraven in neboleč. Kristan, Bole in Kolman so tradicijo gorenjskega suknarstva kar nekako nadaljevali. Saj je bilo v njihovih preprostih »tovarnicah« še kar precej ročnega dela in lesenih naprav. Posebno pri končnih delih (»operacijah«), kot so pranje, barvanje, sušenje, polstenje, likanje ipd. Barvali so v kotlih na dvoriščih, sušili pa so blago kar na prostem, na nekakšnih kozolcih — še celo do leta 1940! Veter in sonce sta oprano in barvano blago tudi oplemenitila! Če so nekdanje begunjske suknar-ske manufakture (v mislih imam slejkoprej le Kolmanovo, Kristanovo in Boletovo) natkale na leto le okoli 4 — 7 tisoč kvadratnih metrov sukna, potem je porast proizvodnje v zadnjih dveh desetletjih naravnost nepojmljiv: zdaj natko na leto kar blizu 800.000 kvadratnih metrov volnenega blaga najrazličnejših zvrsti. Seveda pa je k temu pripomogla najprej smotrna združitev vseh treh I 5S S starih suknarnic v enotno podjetje (današnje »Sukno«), brž za tem pa pogumna modernizacija celotne proizvodnje. Bolj kot beseda bosta to dokazala slika dela novih predilnih strojev in sodobne mehanične tkalnice. — Za spomin na stare čase gorenjskega suknarstva pa objavljamo sliko kozolčaste sušilne naprave, v Sušilni »kozolec« z vpetim, še vlažnim suknom. »Kozolec« je stal na planem, tako da je nanj sijalo sonce ves dan. katero so vpenjali še vlažno blago in ga prepuščali vplivu vetra in sončne toplote. Naprava je stala na trati pred Kristanovo domačijo, ki je bila hkrati tudi »tovarna«. Imele pa so tak sušilni »kozolec« tudi druge, manjše suknarnice na Gorenjskem. Del nove predilnice v Tekstilni tovarni Sukno v ZapuŽah. Pogled v sodobno mehanično tkalnico Tekstilne tovarne Sukno v Zapužah. Bombaž iz 10. stoletja V oazi Otrara, najstarejšem središču civilizacije na območju današnjega Kazahstana, je skupina arheologov odkrila dobro ohranjeno bombaževo seme, za katerega menijo, da je staro okoli tisoč let. Našli so tudi ostanke statev in ,koščke bombažne tkanine, ki izpričujejo, da so na tem območju gojili bombaž že v 10. stoletju. Nenavadno odkritje Nogometaš brazilskega moštva Loutago je nedaleč od igrišča doživel nekaj nenavadnega. Ko je šel po žogo, ki so jo kolegi brcnili precej daleč od ' igrišča, se je nenadoma znašel v luknji. Kasneje so ugotovili, da je padel v rov, ki so ga skopali jetniki iz bližnjega zapora. Koliko pokadimo? Dva madžarska zdravnika sta v svoji študiji navedla podatek, da vsi kadilci na svetu pokadijo 7 milijard cigaret na leto. Najbolj strastni kadilci so menda Američani, sledijo pa jim Madžari, Kanadčani, Švicarji, Britanci, Poljaki, Japonci, Bolgari in Zahodni Nemci. RADIO 29 4.30 s os »t .»Vi 9 .!."> IH 15 11 0,1 12 10 1J .10 vi »o i.i u) 11 o/> i i 25 i.v iu l."v-I."i k; oo i: oo IS.05 is i:> 19.3? 1!!.)." JO.00 JI 00 JI 10 23.05 o.;lo 1.0.! 2.03 3.03 4.0.1 SOBOTA Dobro jutro Glasbena matineja Pionirski tednik M ladina poj«' l\dai. kam. kuko in in po iVnl Stilom dni na radiu Godala \ ritmu Kmetijski nasveti: Nas\ c( i /a nadaljnji razvoj pri /.hiranju m odkupu mleka Veseli domari naprvi Priporočajo vam K aj \ am glasba pripoveduje S pesmijo m besedo po Jugoslaviji tilasbeni intermezzo S knjižnega trga Vrtiljak Studio oh 1 7.(M) Gremo V kino Zabaval vas bo ansambel Andrej Arnol Lahko noč. olroei Minute /, Ljubljanskim ja/.z ansamblom Radijski radar /,a prijetno razvedrilo Oddaja za nase izseljenec S pesmijo in plesom v novi teden Zvoki iz naših krajev Vas post Nočna serenada Glasbena skrinja S popevkami v novi dan Drugi program 8.00 Sobota na valu 202 D.00 Iz part it ur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Odrasli tako, kako pa mi 14.20 Glasbeni drobiž od tu in tam 14..1.1 Z vami in z.a vas 16.00 Naš podlistek - Z. Hodžir: Plošča Ki.15 Majhni zabavni ansambli Iti.40 Glasbeni easino 17.40 S pevko NadoZgur 17'5fl Svet in mi 18.00 Vročih sto kilovatov 18.40 Partiture lahke glasbe 18.5*) Minute z.a kulturo Tretji program 19.05 Stereofonski operni koncert 20.35 Zborovska glasba v prostoru in rasu 21.00 Vidiki sodobne umetnosti 21.15 Sobotni nočni koncert 23.55 Iz slovenske poezije 30 4.30 8.07 9.05 10.05 11.(M) 11.15 13.20 13.45 14.05 17.50 19.35 19.45 20.00 22.20 23.05 23.15 0.05 0.30 1.03 2.03 2.30 3.03 3.30 4.03 NEDELJA Dobro jutro Veseli tobogan .Še pomnite, tovariši Koncert iz. naših krajev Pogovor s poslušalci Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Nedeljska reportaža Obisk pri orkestru Billv Vaughn Nedeljsko popoldne Zabavna radijska igra — W. Ecke: Gospod v sivih hlačah Lahko noč, otroci Glasbene razglednice V nedeljo zvečer Skupni program JRT Literarni nokturno — E. Bagrjana: Pesmi Plesna glasba za vas S koncertnega in opernega odra Pop, ročk, heat Ce še ne spite Blues v pozni noči Zvoki godal Plošča za ploščo Simfonični Fragment i Lahke note velikih orkestrov Drugi program 8.00 Nedelja na valu 202 13.00 Cocktail melodij 13.35 Iz roda v rod 13.40 Zvoki iz studia 14 14.00 Pet minut humorja 14.05 Glasba iz starega gramofona 15.00 Mladina sebi in vam 15.33 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 15.45 Naši kraji in ljudje 16.00 Iz musicalov in glasbenih revij Ki.33 Melodije po pošti 18.40 V ritmu Latinske , Amerike 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Glasovi časa 19.20 Igramo, kar ste izbrali, vmes 20.35 Knjižni klub 23.00 Glasba Uroša Kreka za male sestave 23.55 Iz slovenske poezije PONEDELJEK 31 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb 9.20 Pet minut za novo pesmico in pozdravi za mlade risarje 9.40 Vedre melodije 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Za vsakogar nekaj 12.10 Veliki revijski orkestri 12.30 Kmetijski nasveti: Sami poskrbimo za medovito ra t linje 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru 13.30 Priporočajo vam 14.05 Pojo amaterski zbori 14.30 Naši poslušalci čestitajo iii pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Kulturna kronika 10.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Iz. tuje glasbene folklore 18.25 Zvočni signali 19.35 Lahko noč. otroci 19.45 M inute z. ansamblom Toneta Žagarja 20.00 K uit urni globus 20.10 K o beseda in glasba ustvarjata teater — 3. oddaja 22.20 Popevke iz jugoslovanskih st uriiev 23 05 Literarni nokturno — D. Jančar: Skakači 23.15 Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.35 Ponedeljkov kri že m kr a ž 13.55 Glasbena medigra 14.00 Borci pripovedujejo 14.20 Melodije iz naših studiev 14.33 Z vami in za vas 16.00 Novpst na knjižni polici 16.05 Jazz. na II. programu 16.40 Za mladi svet 17.40 Ginlala v ritmu 18.00 Glasbeni cocktail 18.40 Lahka glasba slovenskih avtorjev 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Z zborovsko pesmijo po svetu 19.40 Za ljubitelje stare glasbe 20.15 Ekonomska politika 20.35 Trenutki z Beethovnom 21.00 Literarni večer — A. Schnitzler: Mrtvi molčijo 21.40 Večeri pri slovenskih skladateljih: Pavle Merku 23.10 Sezimo v našo diskoteko 23.55 Iz slovenske poezije 1 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Za šolarje 9.30 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.05 15.30 15.45 16.00 17.00 18.05 19.35 19 45 20.00 20.30 21.30 22.20 23.05 23.15 0.05 0.30 1.03 2.03 3.03 3.30 4.03 Iz glasbenih šol: Ormož Kdaj, kam, kako in po čem Promenadni koncert Danes smo izbrali Kmetijski nasveti: Vrt v februarju Po domače Priporočajo vam V korak z mladimi Glasbeni intermezzo Družba in čas Vrtiljak Studio ob 17.00 Obiski naših solistov: Marijana Lipovšek, mez.zosopran Lahko noč, ot roci M irtnt e z ansamblom Bojana Adamiča Slovenska zemlja v pesmi in besedi Radijska igra — D. Sušič: Plačanec Zvočne kaskade Pota jugoslovanske glasbe Literarni nokturno — A. S. Puškin: Pesmi Popevke se vrstijo Dixieland parada Popevke z.a vse Koncert po polnoči Vaš gost Majhni ansambli Paleta akordov Proti jutru Drugi program 8.00 Torek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Za šolarje 14.33 Z vami in za vas 16.00 Pet minut homorja 16.05 M oderni odmevi 16.40 Diskomentalnost 17.40 Z ansamblom Dečo Zgur 17.50 Ljudje med seboj 18.00 Lahka glasba na našem valu 18.40 Popevke slovenskih avt orjev 18.55 Minute z.a kulturo Tretji program 19.05 P. I. Čajkovski: odlomki iz opere Jevgenij Onjegin 20.00 Znanost in družba, 20.15 Jugoslovanska zborovska glasba 20.35 Pri domačih mojstrih 21.00 Deseta muza 21.20 S sidnevskih koncertnih odrov 22.50 Iz sodobne literature za klavir in orkester 23.55 Iz slovenske poezije 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Nenavadni pogo ori 9.25 9.40 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13,30 14.05 14.30 15.30 15.45 16.00 17.00 18.05 18,30 19.35 19.45 20.00 22.20 23.05 23.15 0.05 0.30 1.03 2.03 2.30 3.03 4.03 Zapojmo pesem Samoupravljanje s temelji marksizma Kdaj, kam, kako in po čem Po svetu glasbe Lahka glasba za opoldne Kmetijski nasveti: Jesenska in spomladanska priprava njive za sladkorno peso Pihalne godbe Priporočajo vam Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti Naši poslušalei čestitajo in pozdrav Ijajo (I lasbeni intermezzo Spomini in pisma — Lovro Kuhar: 11)01 dan Loto vrtiljak Studio ob 17.00 (Idskočna deska Domače in tuje zborovske izvedbe Lahko noč, otroci Minute z. ansamblom Tone Janša Ljubljanski umetniki Ljubljani S festivalov jazza Literarni nokturno — I.Sarajlić: Pesmi Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Orkestrski in zborovski operni fragmenti Za pozne plesalce Zaprite oči in poslušajte Note v ritmu V valčkovem ritmu Vaš gost Lahke note velikih orkestrov Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 S solisti in ansambli JRT 14.00 Za šolarje 14.25 Glasbena medigra 14.33 Z vami in za vas 16.00 Tokovi neuvrščenosti 16.10 UaTike note 16.40 Iz slovenske produkcije zabavne glasbe 17.40 Tipke in godala 18.00 Progresivna glasba 18.40 Srečanja melodij 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.06 Iz repertoarja slovenskih zborov 19.30 I/, naše popularne odrske orkestralne glasbe 20.00 Zunanjepolitični feljton 20.15 M inute z 20.35 21.30 21.50 23.15 23.55 trobentačem Stankom Arnoldom Iz manj znane operne literature Sodobni literarni portret: Izidora Sekulić Razgledi po sodobni glasbi Bacha na orgle igra Marie-Claire Alain Iz slovenske poezije ČETRTEK 4.30 Dobro jutro S.0H Glasbena matineja 9.05 Za šolarje 9.35 Zborovska glasba polpretekle dobe 10.15 Kdaj, kani, kako in po čem 11.03 Uganite, pa vam zaigramo po želji 12.10 Zvoki znanih melodij 12.30 Kmetijski nasveti: .Škodljivci v drevesnicah 12.40 Od vasi do vasi 13.30 Priporočajo vam 14.05 Kaj radi poslušajo 14.40 Mehurčki 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Jezikovni pogovori 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Iz domačega opernega arhiva 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom Francija Puharja 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21.00 Literarni večer 21.40 Lepe melodije 22.20 Iz zapuščine starejših slovenskih skladateljev 23.05 Literarni nokturno — P. Stojka: Pesmi 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov 0.05 Lahka kri 0,30 Pop, ročk, beat 1.03 Koncert po polnoči 2.03 Vaš gost 3.03 Jazz s plošč 3.30 Napozahne popevke 4.03 Proti jutru Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.(X) Samoupravljanje s temelji marksizma 14.20 Otroci med seboj in med nami 14.33 Z vami in za vas 16.00 Nenavadni pogovori 16.20 Instrumenti v ritmu 16.40 Top albumov 17.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 18.00 Panorama slovenskih popevk 18.40 Z velikimi zabavnimi orkest ri TELEVIZIJA 29 8.00 8.15 8.30 9.00 9.20 9.45 10.05 10.44 16.10 17.45 18.00 18.15 19.15 19.39 19.50 20.00 20.35 22.00 22.15 SOBOTA Mala čebelica Violinski ključ Jole, Jole — f nadaljevanka Zverinice iz Rezije Skrivnosti globin — serijski film Psihologija dela: Fluktuacija delavcev Jedi so zdravilo za zdrave J. Brozszkiewicz: Kopernik — nadaljevanka Košarka Jugoplastika : Crvena zvezda — prenos (Zg) Obzornik Risanka Filip Mali -mladinski film Risanka TV dnevnik Tedenski zunanjepolitični komentar TV žehtnik Helsinki: evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju - prenos in posnetek tekmovanja žensk (EVR-Lj) TV dnevnik 625 Oddajniki II. TV mreže 17 20 Sedem dni 17 40 Narodna glasba 18.10 Zagrebška kronika 18.25 Guatemala, republika Banan — dokum. film 19 30 T V dnevnik 20.00 Pogovorimo se 20 30 Ljubezenski dueti - balet 21.30 24 ur 21 40 .Športna sobota 22 00 Dvoje izjemnih — dokum. oddaja 22.30 Krištof Kolumb-serijski film T V Zagreb - L program 10.00 TV v Soli 15.55 Poročila 16 00 TV koledar 16.10 Košarka Jugoplast ika : CZ 17.45 Ulica Sezam 18.45 Znhavnoglashena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Prebrisani Pejo 20.35 Carrie - celovečerni film 22.30 Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju 23.00 TV dnevnik 30 NEDELJA M.10 Poročila 8.15 8.50 9.30 10.35 11.30 12.30 12.50 13.55 16.40 16.55 17.25 18.00 18.05 19.15 19,30 19.50 20.00 20.55 21.25 21.40 21.55 Za nedeljsko dobro jutro: Festival mladinskih pevskih zborov v Celju 625 l.Silone: Vino in kruh — nadaljevanka H. Sienkievvicz: Skozi puščavo in goščavo — nadaljevanka Kmetijska oddaja (Sa) Poročila Smuk za moške,— posnetek Helsinki: evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju — prenos revije najboljših (EVR-Li) Križem kražem Pisani svet TV žehtnik Poročila Dan, ko so se tresla tla - film Risanka TV dnevnik Tedenski gospodarski komentar Užiška republika — nadaljevanka Skopje — oddaja iz cikla Mesta TV dnevnik Jazz na ekranu Športni pregled (Sa) Oddajniki II. TV mreže 14.50 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Zabava vas Bav Citv Rollcrs 20.45 Kratek film 21.00 24 ur 21.20 Državljan Kane -celovečerni film TV Zagreb - I. program 9.50 Poročila 10.00 Otroški spored 11.00 Narodna glasba 11.30 Kmetijska oddaja 12.30 Jugoslavija, dober dan 13,30 Kritična točka 14.00 Sandokan - serijski film 14.50 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.05 A. Marodič: Marija 21.25 Mesta: Cetinje 21.55 Športni pregled 22.30 Risanka 22,35 TV dnevnik 17.45 Obzornik 18.00 Prvih 365 dni v otrokovem življenju 18.30 Dogovorili smo se 18.45 Mladi za mlade (Bg) 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 F.Škofič: Gospod s Preseka — predstava SLG Celje 21.25 Kulturne diagonale 22.05 Mozaik kratkega filma: Gojzarji 22.20 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 PoliederH3 - lutke 18.00 Živel je car 18.15 Nove knjige 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna oddaja 20.30 Notranjepolitični pregled 21.00 Dnevna kronika 21.10 Celovečerni film TV Zagreb - I. program do 19.30 isto kot na odri. II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 T. Seliškar: Roke Andreja Podlipnika — drama 21.10 Mozaik 22.00 Dokumentarni film 22.15 TV rinevnik 31 PONEDELJEK 10.00 TV v šoli (Bg) I2.K) TV v šoli: Matematika, Kako stojiš, sediš, Ali ste vedeli (Zg) 16.10 Smuk za moške — posnetek 17.10 Glasbeni ciciban: Studio vrtec 17.20 Skrivnosti globin — serijski film 8.00 9,55 14.00 16.05 17.05 17.25 17.55 18.10 18.45 19.15 19.30 20.00 20.35 21.35 22.05 T V v šoli: Razvoj delavskega gibanja, Naša obala, Zemeljska rotacija, Nemščina, TV vrtec (Zg) Ženski slalom za zlato lisico — prenos s Pohorja — I. del, II.del ob 11.55 TV v šoli -ponovitev (Zg) Ženski slalom z.a zlato lisico — posnetek Zverinice iz Rezije: Volk, petelin in botra lisica Pika Nogavička — serijski film Obzornik Glasbena oddaja Po sledeh napredka Risanka TV dnevnik Diagonale H. de Balzac: Blišč in beda kurtizan — nadaljevanka B Bartok: II. godalni kvartet TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Japonska — dokum. film 1H.15 DokumentarnrTilm l<).30 TV dnevnik 20.00 J.C.Carriere: Opozorilo — TV drama 21.(K) 24 ur 21.20 Zabava vas Jack Parnell 21.50 Znanost T V Zagreb — I. program 9.45 TV v šoli od 17.15 do 19,30 isto kot na odd. II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Odprt ekran 20.50 Akcije: Zvišan krvni pritisk 21.00 Kamniti svatje — celovečerni film 22.20 TV dnevnik 8.10 10.55 14.10 16.30 17.15 17.30 17.55 18.10 18.45 19.15 19.30 20.00 21.40 TV v Soli: Umetnostni muzej, Filmski jezik (Zg) Ženski veleslalom za zlato lisico — prenos s Pohorja TV v šoli - Sonovitev (Zg) enski veleslalom za zlato lisico — posnetek M lada Breda — narodna pripovedka Italijanski muzeji: Etruščanski muzej Obzornik Od zore do mraka: Slike z razstave Pogovori o glasbi: Glasba in revolucija Risanka TV dnevnik Film tedna: Tuj sin Včeraj, danes, jutri: O nasilju 22.10 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Mali svet 18.15 Socialistična revolucija v Jugoslaviji 18.45 Zapisi o narodni glasbi 19.30 TV dnevnik 20.00 3-2-1 ...start! 23.20 Dnevna kronika T V Zagreb - I. program do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Fest 77 - prenos in film Počitnice 22.05 TV dnevnik ČETRTEK 8.00 14.(M) 17.20 17.40 17.55 18.45 19.15 19.30 20.00 20 30 TV v šoli: Atlantski ocean, Klavir, Od Sut jeske do Gatskega polja (Zg) TV v šoli -ponovitev (Zg) Mala čebelica Obzornik Velike in majhne mačke — film E. Rostand: Cvrano de Bergerac Risanka TV dnevnik Humoristična oddaja V živo: Znanje za delo, vmes Poročila Oddajniki II. TV mreže 17.15 T V dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Babičin vnuk 18.15 Vzgojna posvetovalnica 18.45 Ali morda veste? 19.30 TV dnevnik 20.00 Madame Bovarv - serijski film 20.55 24 ur 21.15 Dokumentarna oddaja TV Zagreb — I. program do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Zunanjepolitični pregled 20.50 Risanka 20.55 V registraturi — nadaljevanka 21.50 T V dnevnik 22.10 Paganinijeve sonat e Pred dobrim tednom dni je v Hol-lywoodu umrl znani ameriški igralec Peter Finch. Z igranjem se je poskusil že 1935. leta v A vstraliji, 1946. leta pa sta ga »opazila« La-urence Olivier in Vivien Leigh. Igral je v mnogih uspelih filmih in bil že enkrat predlagan za Oskarja, vendar ga ni dobil. Sedaj, po smrti, so ga spet kandidirali za to najvišje priznanje. V filmu Televizijska mreža je igral novinarja, ki namerava narediti samomor. S tem bi bil Finch prvi igralec, ki bi po smrti dobil oskarja. 8.10 10.00 14.10 17.10 17.25 17.55 18.10 18.45 19.15 19.30 19,55 20.05 21.00 21.30 22.20 TV v šoli: Matematika, Celinski gozd, Obisk na pošti, Ruščina, T V vrtec, Dnevnik 10 (Zg) TVvšoIi(Bg) TV v šoli -ponovitev (Zg) Križem kražem Pisani svet Obzornik Cez tri gore, čez tri vode: Mi smo pa v Selah doma — 2. del Narodni parki: Mavrovo Risanka TV dnevnik Tedenski notranjepolitični komentar J. Broszkiewicz: Kopernik — nadaljevanka Razgledi: Avstrija U lice San Francisca — serijski film TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Magnet - otroška oddaja 18.15 Turizem 18.45 Dnevnik 10 19.05 K uit urni pregled 19.15 Literarni izbor 19.30 TV dnevnik 20.00 Na dnevnem redu je kultura 21.00 Dnevna kronika 21.15 Glejte glasbo 22.15 Kronika Festa TV Zagreb — I. program do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 V čast mije, da vas lahko povabim 21.00 U lice San Francisca — serijski film 21.50 Dokumentarna oddaja 22.20 TV dnevnik 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Večerni concertino 19.55 Vprašanja telesne kulture 20.00 30 minut z Boženo Glavakovo in Danilom Merlakom 20.35 Davor Kempf: Glasba za godala in čembalo 20.45 K uit ura danes 21.(M) Salzburške slavnostne igre 1976 22.15 Kantati na Zupančičevo besedilo 23.35 Henri Dutilleux: »Presnove« za orkester 23.55 Iz slovenske poezije 4.30 8.08 9.05 9.30 10.15 11.03 12.10 12,10 12.40 13,30 14.05 14.15 14,30 15.30 15.45 16.00 17.00 18.05 19,35 19.45 Dobro jutro Glasbena matineja Za šolarje Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti Kdaj, kam, kako in pO čem PoTalijinih poteh Revija orkestrov in solistov Kmetijski nasveti: Prijava novih sort za uradno potrditev Pihalne godbe vam igrajo Priporočajo vam Glasbena pravljica Naši umetniki mladim poslušalcem Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Glasbeni intermezzo Naš gost Vrtiljak Studio ob 17.00 Mesta prijatelji Lahko noč, otroci Minute z ansamblom Janeza Jeršinovca 20.00 21.15 22.20 23.05 23.15 0.05 1.03 1,30 2.03 2.30 3.03 3,10 4.03 Stop pops 20 Oddaja o morju in pomorščakih Besede in zvoki iz logov domačih Literarni nokturno Jazz pred polnočjo Ples do enih Bogdana Stritarjeva poje samospeve L. M. Škerjanca Nočni znanci Mojstri jaZza — Miles Daviš Revija popevk Španska glasba Paleta akordov Majhni ansambli Drugi program 8.00 Petek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13,33 Zvoki dežel ob mediteranu 14.00 Za šolarje 14.25 Glasbena medigra 14.33 Z vami in za vas 16.00 Prometni leksikon 16.05 Vodomet melodij 16.40 S popevkami po Jugoslaviji 17.40 Odmevi z gora 17.50 Prijetni zvoki 18.00 Stereojazz 18.40 Glasba za vsakogar 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Radijska igra — P. VVagner: Pišta Purdy pravi: cimbale so mrtve 20.00 Rameau in čembalo 20.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov 21.40 V nočnih urah 22.30 Mednarodna radijska univerza 22.40 Samospevi skladateljev Ipavcev 23.15 Mirko Polič: odlomki iz opere Deseti brat 23.55 Iz slovenske poezije POROČILI SO SE V KRANJU Gorgiev Dragi in Ristovska Jagoda, Cuder-man Jožef in Obed Sonja, Svetelj Franc in Kok Olga UMRLI SO V KRANJU Eržen Frančiška, roj. 1894, Pogačnik Franc, roj. 1902, Hrovat Lovro, roj. 1909, Ropret Marija, roj. 1906, Koštrun Ana, roj. 1925, Jerman Alojzija, roj. 1910, Gole Franc, roj. 1893, Zima Janez, roj. 1892 VTRZICU Kranjec Franc, roj. 1907 Radio Triglav Jesenice Radio Triglav začenja »voj spored vsak delavnik ob 16. uri z napovedjo sporeda, lokalnimi poročili in obvestili ter zaključi spored ob 17.30. naslednje oddaje Petek: 16.30 Kulturna oddaja 17.00 Reklamna obvestila 17.15 Izbiramo v glasbeni zakladnici Sobota: 16.30 Kam danes in jutri 16.50 Jugoton vam predstavlja 17.00 Reklamna obvestila 17.15 Izbiramo v glasbeni zakladnici Nedelja: 11.00 Napoved sporeda 11.06 Mi pa nismo se uklonili 11.26 Koledar važnejših dogodkov iz preteklosti 11.30 Reklamna obvestila 11.36 Nedeljska kronika 11.60 Obvestila , 12.00 Čestitke in želje poslušalcev 13.46 Reklamna obvestila 14.00 Zaključek sporeda Ponedeljek: 16.30 Ponedeljkov športni pregled 17.00 Reklamna obvestila 17.15 Izbiramo v glasbeni zakladnici ta teden na TV Ponedeljek Zgodovinska »dramatična povest« Frana Škofiča v petih dejanjih GOSPOD S PRESEKE je postavljena v dobo slovenskih kmečkih uporov. Napisana je tako, da kaže precejšnjo mero avtorjeve dramaturške veščine in smisla za karakterizacijo oseb. Vsekakor pa sta nova dramaturška priredba in režijska interpretacija Dušana Jovanoviča razkrili nekatere razsežnosti besedila, ki lahko govori tudi današnjemu času, saj sta poudarili nekatera idejna žarišča in zabrisali vrsto nepomembnih prvin. Dejanje je v novi verziji bolj sklenjeno in notranje stopnjevano, poudarjen je konflikt nasilja in ljudske volje, nasproti vdanosti in potrpljenju se ostro riše upor. To nasprotje prerašča zgodovinski prostor in je s svojim idejnim izročilom živo tudi v današnjem času. Sreda Ob filmu TUJ SIN se bomo seznanili z nam neznano kameninsko kinematografijo, z zanimivo podobo življenja, v katerem se prepleta sodobnost in tradicionalizem, zaostalost ter stari ljudski običaji. V ospredju je tragična zgodba dekleta Ndome in njenega revnega zaročenca Ngandoja. Ngando je izgubil očeta in velikansko premoženje, ki ga je podedoval stric. Le-ta je že imel štiri žene, pa nič otrok. Ker neka stara ljudska modrost pravi, da nedolžna dekleta laže zanosijo, stric prav nič ne pomišlja, ko si zaželi Ndome Mlad par v obupu poskusi zadnje sredstvo, da bi omajala strica oziroma dekletove starše: Ndome zanosi z Ngandojem. Kljub temu pa se dekle mora poročiti s stricem in njen mož »uradno« postane oče njenemu otroku. Problem, ki ga režiser načenja, je za Afriko silno pereč, saj odkriva neke značilnosti neokolonialistične miselnosti, katere nosilec v filmu je prav stric s svojim vplivnim bogastvom. — Martin, zbudi se! Zdi se ml, da so vlomilci t bJiil Glas — 11. stran Slavja ob krajevnem prazniku na Valterskem vrhu se je udeležilo več kot 120 prebivalcev s tega področja in gostov. Enote teritorialne obrambe iz srednjega dela Poljanske doline so ob tej priložnosti izvedle tudi posebno vajo. Se posebno so se izkazali mladi. — Foto: T. Kisovec Z roko v roki do uspehov Log v Poljanski dolini - Log v Poljanski dolini je po površini in po številu vasi ter zaselkov velika krajevna skupnost, »velika« je tudi po srcih domačinov z Loga, Visokega, Bukovega in Kovskega vrha, Ga-brka, Brodov, vseh prebivalcev, ki žive v prijetni dolini in vzpetinah nad njo, ljudi, ki so za skupnost pripravljeni žrtvovati marsikaj, starih in mladih, kajti le-ti delajo z roko v roki, ki so pripravljeni za svoj »lepši jutrišnji dan« narediti marsikatero prostovoljno delovno uro, a majhna, med manjšimi v škofjeloški občini je po številu prebivalcev. »Tudi lani je bilo za nas dokaj uspešno leto,« mi je dejal oni dan predsednik sveta krajevne skupnosti Log Zdravko Mrak. »Predvsem smo opravili veliko dela na krajevnih cestah, na cestnih povezavah, ki vodijo iz doline do oddaljenih naselij po okoliških hribih. Moram reči, da so tudi prebivalci naše krajevne skupnosti izredno požrtvovalni. Tako so, denimo, prebivalci Loga, Gabrške gore, Smoldna in dela Sv. Florijana zbrali za položitev asfaltne prevleke na nekaj več kot pol kilometra dolgem cestnem odseku, ki vodi proti njim, več kot 300.000 din. Poleg tega pa so žrtvovali še več sto prostovoljnih delovnih ur. Ob takem prizadevanju tako niti ni čudno, da so ljudem priskočili na pomoč še drugi. Denar je namreč prispevalo tudi GG Kranj - TOZD Škofja Loka, naša krajevna skupnost pa je bila pri teh delih posrednik. S skupnimi močmi je tako kar 59 prebivalcev z našega področja dobilo boljšo cestno povezavo. Ze v bližnji prihodnosti pa nameravamo asfaltirati tudi ceste v našem novem naselju ter poti po Gabrku. Cestišča so v glavnem utrjena, prebivalci s teh področij pa so v glavnem zbrali tudi ves denar.« Ze pred leti so se v krajevni skupnosti Log prebivalci na referendumu odločili tudi za plačevanje krajevnega samoprispevka. Z zbranim denarjem so se odločili za gradnjo mostov in ureditev krajevnih cest. »Ljudje so izredno zavzeti,« pravi Zdravko Mrak. »Najbolj zanimivo Pa je, da so med najboljšimi in najbolj rednimi plačniki samoprispevka v Gabrku in Brodeh, torej tisti, ki so za mostove in dobre cestne povezave lahko .najmanj' zainteresirani, saj imajo te prohleme urejene, med najslabšimi pa prav najbolj prizadeti — Prebivalci Gabrške gore, Bukovega vrha in Visokega. Predvidevamo, da •ahko trenutno največji*problem nastane prav na Visokem. Most je namreč izredno slab. Takega prometa zagotovo ne bo vzdržal dolgo. Prebivalci z one strani Sore lahko Cez noč postanejo odrezani od sveta.« Kljub vsej zavzetosti pa v krajev-m skupnosti Log ne manjka tudi Svet delovne skupnosti osnovne šole Matija Valjavec Preddvor razpisuje delovno mesto vzgojiteljice v vrtcu na Jezerskem določen čas (porodniški dopust) ■soTv?'': vzgojiteljska šola, ab- JJjStopdela 7. II. 1977. j0 2Pis velja do zasedbe de-J^ega mesta. težav. Pred leti so, denimo, ljudje množično zapuščali to področje in se selili v večja središča. Kar štirinajst domačinov z družinami vred je v dveh letih odšlo. Zakaj? Vzrok je preprost. Zato, ker si v kraju niso mogli postaviti »gnezda«, ker niso mogli postaviti hiše, si zagotoviti stanovanja in možnosti za življenje. Stanovanj ni bilo mogoče graditi, počitniške hišice pa! »Pa to ni edini problem,« pristavlja Zdravko Mrak. »Težave imamo tudi z otroškim varstvom. Toda to, mislim, bi bilo mogoče urediti na kar se da enostaven način. Sola doli v Gabrku je namreč prazna. Le malo preurediti bi je bilo treba. Zdaj pa mora, kdor pač hoče in kdor je imel srečo, da je dobil za svoj naraščaj prostor v vzgojno varstveni ustanovi, voditi malčke že navsezgodaj, zares navsezgodaj zjutraj v Skofjo Loko. Tudi z avtobusnim prometom nismo najbolj zadovoljni. Avtobusi za delavce, le-teh pa je v naši krajevni skupnosti kar 208, in šolarje vozijo mnogo prezgodaj, pa še natrpani so. .Cistih' kmetov, takih, ki se ukvarjajo izključno s kmetijstvom, pa je na našem področju vedno manj. Prav kmalu jih bo mogoče prešteti na prste ene roke.« In treba je pristaviti tudi to, da financiranje krajevnih skupnosti kljub vsem prizadevanjem še vedno ni urejeno. Svoje obveznosti do Loga in okolice so trenutno izpolnile le Še delovne organizacije Bistra, KGP in Veletrgovina Loka, večje organizacije združenega dela, tiste, v katerih je zaposlenih največ ljudi s tega področja, pa se na mnoge pozive še niso odzvale. Tako je zaradi takega odnosa delovnih organizacij v KS Log mogoče čutiti vsako leto približno 20.000 din »primanjkljaja«. Povedati pa je treba, da je sodelovanje /. Gozdnim gospodarstvom Kranj in Kmetijsko zadrugo Škofja Loka dobro. »Lahko smo izredno zadovoljni tudi z delom družbenopolitičnih organizacij in društev pri nas,« pristavlja Zdravko Mrak. »Še posebno aktivni so člani odbora za ljudsko obrambo in člani civilne zaščite. Kar osemnajst mladincev imamo v naših teritorialnih enotah. Udeležba na predavanjih in vajah je odlična. Res: lahko smo zadovoljni!« Lani so na Logu za svoje delo prejeli tudi veliko priznanje. Za dolgoletno uspešno in požrtvovalno delo ter dosežene uspehe v pripravah na SLO so namreč prejeli priznanje republiškega sekretariata za ljudsko obrambo. To jim je veliKa vzpodbuda za delo v prihodnje. »Tudi krajevni praznik ob koncu lanskega leta smo, čeprav skromno, slovesno proslavili,« pravijo v KS Log. »Ze po tradiciji smo pripravili pohod na Valterski vrh in s tem obudili tradicije NOB. Ob prazniku smo na srečanje povabili tudi vse moške, stare nad 70 let; prišlo jih je enajst, trem pa smo nesli darila na dom. Podobno snidenje pa ob dnevu žena H. marcu pripravljamo tudi za starejše žene. Osem krajanov pa je ob prazniku na slavnostni seji prejelo posebna priznanja za uspehe v preteklem obdobju.« »Priznanje mi pomeni veliko.« je dejal eden od dobitnikov priznanja — vodja proizvodnega okoliša Log pri KZ Škofja Loka Franc Krzen. »Tu sem dve leti. Toda uspehe je mogoče doseči le ob tesnem sodelovanju z domačini, s krajevno skupnostjo . . . To mi bo vzpodbuda za delo v prihodnje. Človek je pač zadovoljen, če ima pri delu uspeh in ga ljudje cenijo.« In uspehe je res mogoče doseči le ob trdni povezanosti — takrat, kose dela »/. roko v roki«. J Govokill Sto Preddvorčanov v Semberiji Francka Štulur, študentka slavistih vprašanja iz slovenske kn/uernosti Prvi dan, neposredno po prihodu, smo morali takoj nastopiti pred nabito polno dvorano in pokazati svoj kulturni program. Pozneje smo izvedeli, da je v dvorani sedela tudi žirija, ki je imela nalogo, da posamezne prikazane točke programa izbere in jih uvrsti v zaključno, glavno prireditev, v neposredni prenos. Ker naši nastopajoči niso niti vedeli za vse te ceremonije, so bili na nastopu neverjetno sproščeni in so na mah osvojili tako gledalce v dvorani, kakor tudi strokovno žirijo. Po nastopu je bil namreč sestanek z vodstvom oddaje in tam so povedali, katere točke programa so izbrali za konkurenco in koliko minut in sekund sme trajati posamezna točka. Zadovoljni smo bili z izborom, saj so pobrali skoraj vse t, dolino Heke, Dol, planino Podstoržič. Ba šeljsko sedlo, Javormško sedlo. Stor-žič in 1 )om pod Stor/ičem itd Zal je glavna pomanjkljivost Je zerskega slaba cesta, ki poteka po slikoviti dolini Kokre Kljub lemu je Jezersko povezano s svetom številni avtobusi vozijo vsak dan v Kranj m Ljubljano ter v Žele/no Kaplo prek državne meje S Skočil JESENICE — V ča«u letošnjih šolskih počitnic je občinska telesno kulturna skupnost Jesenice / osnovnimi šolami in vrtci organizirala šolo smučanja /a učence osnovnih šol. Na smučeh je Se več smučarjev kot lani. Šole smučanja so p«> vseh krajih občine. Na sliki: najmlajši Jeseničani na smučeh. — Foto: B, B. Kritično o preteklem letu KRANJ - V četrtek. 20. januarja, je bila v Iskri-Klektrome-haniki letna konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije, ki so se je udeležili delegati dvajsetih osnovnih organizacij Zveze socialistične mladine Industrije za telekomunikacije, elektromehaniko in elektroniko Kranj. Udeleženci konference so počastili spomin na umrlega predsednika ZIS Džcmala Bijediča. Delovanje mladih iskrašev kaze, da se zavedajo pomena njihove soudeležbe v vsakdanjem življenju in delu Iskre. Predsednica komisije za obveščanje koordinacijskega sveta OO ZSMS Iskre Elektromehanike Irena Grabar je opozorila, da morajo biti mladi kljub uspehom kritični. Cim prej kaže ugotoviti vzroke neaktivnosti v nekaterih osnovnih organizacijah. Predvsem bodo morali biti mladi v prihodnje Se boljše obveščeni, kar je pogoj za vključevanje v družbeno in samoupravno življenje delovnega kolektiva, krajevnih skupnosti, šol in povsod, kjer so mladi. Marsikdo še ne ve za naloge člana Zveze socialistične mladine. Na konferenci so opozorili tiste osnovne organizacije i/ kranjskih in ljubljanskih temeljnih organizacij, ki ne poročajo redno o delu in ne pošiljajo delegatov na skupna srečanja. ZboljSati bo treba vodstva in poskrbeti za boljše obveščanje. Pri tem morajo mladim pomagati družbenopolitične organizacije, predvsem ZK in sindikat. Na četrtkovi konferenci so za novega predsednika koordinacijskega sveta ZSMS v Iskri-Elektromehaniki izvolili Mirka Krča, za organizacijskega sekretarja Lada Bitenca in za novega organizacijskega sekretarja TOZD iz Ljubljane Milko Jovano-vič. Novi tehnični sekretarje Boris Kristan. A. Hoe Mladi planinci na Krvavcu KRANJ - Člani mladinskega odseka Pl) Kranj bodo prihodnji teden v sodelovanju s postajo GRS pripravili v zavetišču na Krvavcu srečanje odseka. Mladi planinci se bodo pod vodstvom Marjana Lampreta učili smučanja, zvečer pa bodo na sporedu planinska predavanja, na katerih se bodo člani odseka seznanjali s pomenom planinstva in njegovih dejavnosti, z nevarnostmi v gorah, s pomenom gorske reševalne službe itd. Tako bo bivanje na Krvavcu koristno izkoriščeno. I) Maretii" Premalo srednješolcev KRANJ - Pred dobrim mesecem se je začela pri PD Kranj mladinska planinska šola, ki jo obiskuje 18 članov mladinskega odseka. V Soli so doslej predavali Franci Ekar, Franc Benedik in Andrej Bauman in mlade planince seznanjali z organizacijo in zgodovino planinstva, lepotami naših gora in varstvom favne in flore. Predavatelji so pripravili za popestritev diapozitive in fotografije, slušateljem pa so priporočili tudi literaturo. Zal je v mladinski planinski šoli premalo srednješolcev, kar potrjuje, da planinstvo v srednje šolo še ni prodrlo! f). Marctič Zimovanje odreda »Stražnih ognjev« Odred Stražnih ognjev iz Kranja je pripravil 7-dnevno zimovanje na Jelovici in sicer od 22. 1. 77 do 2». 1. Udeležilo se ga je 20 tabornikov iz odreda. Namen tega zimovanja je bil predvsem nabiranje kondicije ter urjenje v taborništvu tudi v zimskih pogojih. Program zimovanja je vseboval predvsem osnove topografije in orientacije, zaradi ugodnih vremenskih pogojev pa so se taborniki lahko urili v postavljanju bivakov iz snega. Program je zajemal priprave na splošni ljudski odpor in samozaščito. Poleg učenja, je bilo organizirano tudi veselo taborniško razpoloženje. Itihtaršit" Nataša Tudi v Škofji Loki alpinisti ŠKOFJA LOKA — Lani so pri Planinskem društvu Škofja Loka ustanovili alpinistično sekcijo. 20. januarja so imeli člani sekcij«' sestanek z upravnim odborom Pl) Škofja Loka. Sestanka so se udeležili tudi predsednik in tajnik PD Kranj Franci Ekar in Emil Herlec, predsednik izvršnega odbora tc-lesnokulturne skupnosti Škoia Loka Matjaž Hafner in tajnik Tone Pogačnik. Člani alpinistične sekcij«' so na diapozitivih pokazali nekatere lanske uspele vzpone. Sestanek j«- dobro uspel. Pl) Škofja Loka je tudi za prihodnje obljubilo alpinistom pomoč, ki za zdaj deluje še pri kranjski postaji GRS. V prihodnje načrtuj«'jo oblikovanje samostojne postaje GRS in samostojnega alpinističnega odseka. Tako bodo škofjeloški alpinisti proslavili tudi 70. obletnic«) PD Škofja Loka. Obiskali bodo Paklenico in se lotili nekaterih domačih plezalnih tur. K. I.. Delo poverjenikov društva invalidov Kranj V drugi polovici januarja poverjeniki društva invalidov delajo na terenu. Obiskujejo svoje člane na domovih, ra/.našajo koledarje, dajejo informacije in pobirajo naročnino. Naročnina znaša za 100-odstotne invalide simbolično 2 dinarja, za vse ostale pa 15 dinarjev oziroma .'10 dinarjev, za kar dobivajo še časopis Iskra življenja. Časopis izhaja štirikrat na leto, govori pa o delu in življenju invalidov Sirom po Sloveniji. V njem bodo objavljena tudi poročila o delu kranjskega invalidskega društva, kakor tudi vsa obvestila glede športnih, kulturnih in ostalih prir«'ditev. Obv«'ščali pa bomo tudi o izletih. V kranjski občini je v krajevnih skupnostih 18 p«>verje-nikov, ki po skupnem programu in s svojim os«'bnim delom pripomorej«> k čim boljšemu in uspešnejšemu delu v organizaciji sami. Geslo poverjenika je in mora biti, da v naši družbi ne sme in ne more biti n«>beden invalid več sam! - Franck« Kaduitc Vzorno gasilsko društvo SMOKUC — (iasilsko društvo Smokuč je imelo v soboto, 22. januarja, redno letno konferenco. Udeležilo se ga je veliko gasilk, gasilcev, mladincev in pionirjev. Letna konferenca je pokazala, da je društvo, ki deluje na sorazmerno majhnem področju, eno najmočnejših v žirovniški krajevni skupnosti in eno najvzornejših druStev v jeseniški občini oziroma občinski gasilski zvezi Jesenice. Za uspešno delo so nekateri zaslužni člani prejeli društvena priznanja. SmokuSki gasilci se udeležujejo vseh najpomembnejših tekmovanj v jeseniški občini in dosegajo lepe uspehe. Spomladi bodo uredili za vasjo vežbališča za urjenje v gasilskošportnih veščinah. Ženske s«) deležne velike pozornosti. Lani je bila ženska desetina na predkongresnem tekmovanju vMariboru tretja inje prejela zlato tekmovalno značko. Ženske so prav tako enakopravno zastopane tudi v upravnem odboru društva. Smokuškim gasilcem ne manjka načrtov. Kmalu bodo praznovali 50. obletnico obstoja društva. Ob tej priložnosti bodo izpolnili manjkajočo opremo in zboljšali znanje. Večji del denarja bodo zbrali s prireditvami, srečelovi in prostovoljnim delom. Tudi družbeno samozaščito so vnesli v delovni program. Pri tem bodo sodelovali s štabom za civilno zaščito. C..J. Občni zbor TD Šenčur V soboto, 22. januarja je bil v Šenčurju občni zbor Turističnega društva Šenčur. Pregledali so delo društva v zadnjih dveh letih, izvolili so nov 18-članski upravni odbor TD ter sprejeli program dela za nadaljnji dve leti. TD Šenčur je bilo ustanovljeno 27. julija 1974, zato je Se razmeroma mlado. Posebnih pogojev za razvoj turizma v Šenčurju nimajo, ker nimajo niti naravnih lepot, niti nobenega drugega izvora turistične takse. Kljub temu pa je društvo v tem kratkem obdobju že precej pokazalo. Skupaj z ostalimi organizacijami v Šenčurju no organizirali očiščevalno akcijo, nekaterim posameznikom in domu upokojencev so podelili tudi priznanja za olepšavo kraja. TD Šenčur je pripravilo že tri vinske trgatve, lansko leto pa so prvič organizirali tudi pustno povorko, ki bo postala tradicionalna. Organizirali so zelo uspel izlet v Avstrijo, za glavni in najv«;čji uspeh društva pa štejejo člani sodelovanje pri fantovščini Ljubljanske ohceti 75. TI) Šenčur je izdalo tudi razglednico Šenčurja, ki pa ni najbolje uspela. Zato že pripravljajo gradivo za novo. Šenčur je vključen tudi v novi prospekt Kranja. Društvo sodeluje z letališčem Brnik in ostalimi sosednjimi društvi. To sodelovanje pa želijo še poglobiti. Skupaj z letališčem in osnovno šolo Stanko Mlakar želijo organizirati folklorno skupino, problem pa je, kje dobiti dobrega plesnega učitelja. Ker ima Šenčur največ možnosti za razvoj poslovnega turizma, želijo v prihodnjem obdobju pridobiti nekaj sob za turiste. Pri razvoju kmečkega turizma bodo poskušali pridobiti k sodelovanju predvsem prebivalce okoliških vasi. Urediti morajo tudi društvene prost«>re in trim stezo v Sr«?dnji vasi. Vse turistične informacije sedaj lahko dobijo turisti le v domu upokojencev. Povečali b«)do tudi članstvo druStva; predvsem ga želijo okrepiti z mladimi. Na sobotnem občnem zboru so si člani TD Šenčur in gostje lahko ogledali tudi nekaj diapozitivov o Šenčurju in film o lepotah Slovenije. F. Kr/.in Podpora prireditvam »RTV Šenčur« KO SZDL Šenčur je podprla prireditve »RTV Šenčur« kot informativne za obveščanje krajanov o delu družbenopolitičnih organizacij v Šenčurju. Oddaje bodo pripravljali po potrebi, datum prireditve pa bo določil politični aktiv na svoji svoji Denar, ki je v KS Šenčur bil namenjen za izdajo krajevnega časopisa, bodo tako s«'daj porabili za organizacijo javne informativne oddaje. KO SZDL Šenčur je poseb«'j pismeno obvestila vse organizacije, da bodo redno pošiljale poročila. F. Kr/.in mali oglasi • mali oglasi prodam RAZPIS ZA PREDLAGANJE KANDIDATOV ZA PODELITEV OBČINSKIH PRIZNANJ 0F V LETU 1977 Na podlagi Pravilnika o podeljevanju občinskega priznanja Osvobodilne fronte slovenskega naroda, Žirija za podeljevanje priznanj OF pri Očinski konferenci SZDL Radovljica OBJAVLJA pogoje in rok za predlaganje kandidatov za podelitev občinskih priznanj OF v letu 1977 * Priznanja bodo podeljena ob obletnici ustanovitve OF organizacijam in posameznikom, ki so z aktivnim delom, posamezniki pa tudi z drugimi osebnimi kvalitetami, dosegali uspehe trajnejšega pomena, zlasti pa za dosežke, ki pospešujejo neposredno uveljavljanje delovnih ljudi in občanov na vseh področjih družbenega življenja. Upoštevani bodo tisti, ki prostovoljno opravljajo družbeno delo in izstopajo s svojo prizadevnostjo, požrtvovalnostjo in delovnimi uspehi v svojem delovnem okolju, in pa tisti, ki so s svojim delom med narodnoosvobodilno borbo in v povojni graditvi prispevali k razvoju samoupravne socialistične družbe. Predloge kandidatov za podelitev priznanj lahko podajo organizacije SZDL in druge družbenopolitične organizacije, delovne in druge organizacije, samoupravne skupnosti, njihovi organi in posamezni občani. Predlogi morajo vsebovati osebne podatke in utemeljitev razlogov, zaradi katerih naj kandidat prejme priznanje OF za leto i977. Rok za prijave je 15. marec 1977. Kasnejših predlogov žirija ne bo upoštevala. Predloge sprejema Žirija za podeljevanje priznanj OF pri občinski konferenci SZDL Radovljica Gasilske zanimivosti Letos bo precej gorenjskih gasilskih društev slavilo pomembne jubileje. HO let bodo stara gasilska društva Koprivnik, Dobrava in Selca, 40 let društva Trstenik, Tekstilindus in Veriga iz Lesc, 30 let pa gasilska društva GlobokO, Planina pod Golico, Dolenja vas, Bukovica, Golnik in društvo Tomaž Godec iz Bohinja. Gasilska društva Štefanja gora, Co-lor Medvode in Šentjošt nad Kranjem pa bodo letos slavila 20. obletnico delovanja. _ _ _ V akcijo za obnovo Posočja so se vključili tudi člani številnih slovenskih gasilskih društev. Nekatere dni je prostovoljno delalo v Posočju tudi '100 in več gasilcev. Med njimi so bili tudi Gorenjci. Prebivalci Posočja so bili za pomoč hvaležni. Gasilci so tudi na ta način izpričali veliko humanost in čut za pomoč sočloveku v nesreči. _ _ _ Prve gasilske cevi so začeli uporabljati že leta 1686. Leto 1720 je pomenilo preobrat v izdelovanju gasilskih cevi. V Leipzigu so izdelali na i-očnih statvah prve metre tkanih cevi. Ker je bilo popraševanjc veliko, so začeli cevi izdelovati serijsko. Cevi so na ročnih statvah tkali večinoma kar doma. Domače delavnice so se sčasoma spreminjale v obrtne delavnice in kasneje v tovarne. V 19. stoletju se pojavijo prvi mehanični stroji za izdelovanje gasilskih cevi, ki niso prepuščale vode. V Jugoslaviji so začeli izdelovati cevi pred II. svetovno vojno. Najbolj znana izdelovalca sta bila I nclii; Jat i iz Jarš in Koteks iz Karlovca. I. Petrič Prodam SPALNICO in DNEVNO SOBO. Naslov v oglasnem oddelku 475 Prodani globok OTROŠKI VOZIČEK, dobro ohranjen. C. Talcev 55, Kranj, telefon 21-479 476 Prodam suhe BUTARE. Zg. Bela št. 18 477 Prodam PRAŠIČA za zakol. Praprotim polica 14, Cerklje ^ 478 Prodam mesnatega PRAŠIČA po izbiri, težkega okrog 170 kg. Sp. Brnik 26. Cerklje 479 Prodam polovico mlade KRAVE za v skrin jo. Velesovo 35, Cerklje 480 Prodam 140 kg težkega PRAŠIČA za zakol. Cerklje 33 481 Prodam mesnato SVINJO za salame. Dolenc Francka, Gabrovo 5, Škofja Loka. 064-60-500 482 Ugodno prodam skoraj nov plin-sko-električni ŠTEDILNIK. Cena 2000 din. Remšak, Škofja Loka. Partizanska 4.1 48.1 Prodam KRAVO, dobro molznico s teletom ali brez. Justin, Hotavlje 39, Gorenja vas nad Skofjo Loko 484 Prodam OBRAČALNIK MARATON za kosilnico BCS in hišni HI-DROFOR. Starman, Suha 15, Škofja Loka 485 Prodam dva PRAŠIČA po 110 kg in mesnato SVINJO 200 kg. Cena 25,00 din. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 486 Prodam KRAVO s tretjim teletom. Strmita 9, Selca/Šk. Loko 487 Prodam dva mesnata PRAŠIČA cca 150 kg. Pungart 11, Škofja Loka 488 Prodam črno-beli TELEVIZOR po nizki ceni. Dagarin Frančiška, Moša Pijade 44, Kranj 489 KMETOVALCI - NOVO! Po izredno ugodnih pogojih kupite: TRANSPORTER za spravilo silaže, SILOPUHALNIK. pleskarske ČRPALKE. Informacije pri zastopniku Kalan Stanko iz Poljšice 4 a, Podn art 490 Prodam večjo količino SENA in OTAVE. Ana Novak, Tržič, Prole-tarska 13 491 Prodam dobro ohranjeno SLA-MOREZNICO s puhalnikom in verigo. Oblak, Gorenja vas 141, nad Skofjo Loko 492 Prodam GLAVO od poravnalnega stroja, popolnoma novo, rezilne dolžine 300 mm. Naslov v oglasnem oddelku. 493 Prodam ali zamenjam mlado KRAVO s teletom za mlado za zakol. Dorfarje 21, Žabnica 494 Prodam električni ŠTEDILNIK za 600 din. Jagrič, Koroška 49, Kranj 495 Prodam PRAŠIČA za zakol. Okroglo 5, Naklo 496 Prodam mesnatega PRAŠIČA 190 kg težkega. Srednje Bitnje 27 497 Prodam dva PRAŠIČA za zakol. Praše 22, Kranj 498 Prodam dve KRAVI, črno-belo frizijko po teletu ter brejo križanko. K ranj, P rimsko vo, Jezerska 45 499 Prodam 2 komada trodelnih OKEN brez rolet (150x 130) in 6 vratnih KRIL. 2 KAMINA in 50-litrski BOJLER. Lombar. Preddvor 4 500 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK in ZIBELKO. Šorlijeva 29, telefon 23-159 501 Prodam 150 kg težkega PRAŠIČA za zakol in BIKA po izbiri. Visoko 90, Šenčur 502 Poceni prodam drobni KROMPIR. Podreča 45 503 Prodam dve plemenski TE LICI tik pred telit vi jo. Žirovnica 58 504 TELEVIZOR BLAUPUNKT. črno-bel. poceni prodam. Hočevar, Gorenjska 35. Radovljica, tel. 75-620 505 Prodam 3000 kosov STREŠNE OPEKE folc in 100 žlebnikov. Miho-vec, Sp. Senica 2, Medvode 506 Prodam SPALNICO, RADIATOR 20 členov. 60 cm, motorno ŽAGO. Vodnik, Skokova 9, Stražišče K ran j 507 Prodam PRAŠIČA za zakol. Sr. Bela 20 508 Prodam PRAŠIČA. 160 kg težkega. Suha 25. K ranj 1 509 Malo rabljene KUHINJSKE ELEMENTE, 8-litrski" BOJLER in kombinirani ŠTEDILNIK, ugodno prodam. Naglic, Gorenjskega odreda 8, Kranj 510 Prodam motorno ZAGO KON-TRA STYHL. Dvor je 44, Cerklje 511 Prodam KOBILO ali menjam za starejšega ali goved. Virmaše 42, Škofja Loka 512 Ugodno prodam SMUČI 2,12 m in MARKER VEZI, 8 plošč PLOČEVINE za cisterno 2000 X 1000X5 mm ter cca 40 kv m odpadnega MARMORJA (Hotavlje). Janez Cu-derman. Lalinškova 13, Kranj (preje Jezerska cesta) 513 Prodam ŠIVALNI STROJ SIN-GER super avtomatik — električni. Celestina, 31. divizije 36, Kranj, tel. 21-661 ' 514 Prodam drobni krmilni KROMPIR. Hrast je 166 515 Prodam KUHINJSKO OPREMO po ugodni ceni. Ogled od 14. do 16. ure. Golu h Slavko, Gorenjskega odreda 10, Planina, K ranj 516 Prodam semenski KROMPIR igor in desire in jedilni igor. Praše 15, Kranj 517 Prodam dva PRAŠIČA po 120 kg. Tatinec 3, Preddvor 518 Po zelo ugodni ceni prodam DNEVNO OMARO 170x 160, primerno za vikend in dekliški PLAŠČ za 16 let. Britof 174 519 Prodam BRANE — 4-delne za ferguson. Šenčur, Gasilska 1 520 Prodam otroške DRSALKE št. 29 in .32 ter metalne smučke z okovjem, 130 cm. Rupa 38, Kranj 521 Prodam KOKOŠI in PRAŠIČE po KM) kg. Strahinj 68 522 Prodam KRAVO simentalko s prvim teletom. Praprotna polica 24, Cerklje 523 Prodam nove PANCARJE SAN MARKO št. 43-44. Orehar Peter, Predoslje 4, Kranj 524 Prodam stare NABOŽNE SLIKE. Naslov v oglasnem oddelku. 525 Graditelji! Po ugodnih cenah vam nudimo hrastov lamelni parket in cement KZK KRANJ TOZD KOMERCIALNI SERVIS SKLADIŠČE GRADBENEGA MATERIALA HRASTJE TELEFON 21-611 Prodam zelo dobro SLAMOREZ-NICO ULTRA in kupim lažji TRAKTOR. Podreča 24, Kranj 526 Prodam KRAVO za zakol. Sr. Bitnje 12 527 Prodam 7 tednov staro TELICO. Kozjek Franc, Čirče 28 528 Prodam 3 mesece starega PSA, nemškega ovčarja. Britof 119, Kranj 529 Prodam mlado KRAVO s teletom ali brez. Ljubno 76, Podnart 530 KLAVIR znamke Tomaschek, zelo dobro ohranjen, vsled pomanjkanja prostora prodamo po zelo nizki ceni. Slavko Vrabič, Bistrica 70, 64290Tržič 531 Prodam KRAVO za zakol. Trboje št. 49 532 Prodam PSICO, volčje pasme, staro 8 mesecev. Davidovič, Žirovnica št. 15 533 Prodam male PUJSKE. Žirovnica št. 52 534 Prodam ŠTEDILNIK GORENJE na drva in elektriko, PEČ na olje in kuppersbusch. Zorč Lucija, Beto-nova 22, Kokrica, Kranj 535 Ugodno prodam PLINSKO PEČ. VVeingerl Ciril, Šenčur, VVeingerlova št. 16 536 Prodam večjo količino REPE za krmljenje ali za ribanje. Balantič, G lin je 7, Cerklje 537 Prodam termoakumulacijsko PEČ 3 KW. (Jrum Janez, Šolska 4, Stražišče, Kranj 538 Prodam komplet SPALNICO. Naslov v oglasnem oddelku. 539 Prodani večjo količino SENA. Mohar Justina, Stara sela 5, Laze pri Tuhinju — ogled v soboto in nedeljo. Informacije vsak dan Kebeto-va 16, Kranj 540 Prodam dve leti star barvni TELEVIZOR RIZ TELEFUNKEN, brezhiben in Lingnaphone plošče — francoščina. Telefon 21-726 541 Izdaja ČP Glas, Kranj, Ulica Mole Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. - Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Mole Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-601-12594 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 200 din, polletna 100 din, cena za 1 številko u3 dinarje. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Prodam AVTO RADIO znamke BLAUPUNKT. Suha 23, Kranj 617 Prodam italijanski GLOBOK VOZIČEK, dobro ohranjen. Potočnik Branko, Planina 1 ali tel. 25-537, Kranj 618 Prodam 2000 kg dobrega semenskega KROMPIRJA MAESTIK. Benadja, Sp. Brnik 64 619 Prodam RADIO ITT 4500 HIFI REGIE 2 X 45 W z mešalno mizo ter zvočnika ITT 70/50 VV, MAGNETOFON Philips stereo 4404. Smodila, Cesta na Klanec 49, K ranj 620 kupim Kupim LIPOVE HLODE ali JELŠO. Ponudbe pod »Lipa« 574 Kupim LES za ostrešje (grušt), HLODE ali že obžagan. Pišite na Turšič, Smledniška 83, K ranj 575 Kupim ženske DRSALKE It. 38. Zg. Brnik 81, Mikolič Majda 576 Kupim električni varilni APA-B-AT po ugodni ceni. Naslov v oglas nem oddelku. 577 Kupim KRAVO 3 do 5 mesecev brejo. Pokom, Binkelj 6, Škofja Loka 578 Kupim termoakumulacijsko PEČ, dobro ohranjeno, 3 — 4 KW. Ljubljanska 21, Zevnik Julij 579 Kupim BOBEN od pralnega stroja IGNIS superavtomatic ali komplet. Telefon 44-510 580 Kupim BETONSKI MEŠALEC. Podreča 43 581 Kupim C - KLARINET ali menjam za B. Naslov v oglasnem oddelku. 582 Kupim nerjaveča VRATA za krušno peč. Štirn Jože, Adergas 13 vozila 1969. dežurni veterinarji Od 28. januarja do 4. februarja 1977: sprememba za K ranj namesto Bedina Toneta, dipl. vet., Cepuder Bogdan, dipl. vet. spec., Kranj, Kajuhova 23, telefon 22-994 za občino Kranj. DKW F 12, letnik 1965, prodam. Polajnar, Smledniška 95, Kranj 621 Prodam dobro ohranjen VVART-BURG ali zamenjam za dobro ohranjen FIAT 750. Perko, Podbrezje 125 Prodam nov VOLKSVVAGEN 1200 J. Ipavec, Škofja Loka, Klobov-sova 2 542 Prodam FIAT 850 po delih. To-mažin, Škofja Loka, Frankovo naselje 92 543 Prodam OPEL REKORD 1500 ccm, 4 prestave, letnik 1965, stroj novejši, 48000 km, registriran do 31. 12. 1977. Javorič, Vodnikova 4, Lesce 544 AMI - 8, letnik 1971, registriran do julija 77, ugodno prodam. Informacije v soboto in nedeljo na telefon 50-010 545 ZASTAVO 750, letnik 1971, prodam. Lahovče 44, Cerklje 546 Prodam R 10, letnik 1967. Telefon 21-257 547 ALFA ROMEO 1300 SUPER, popolnoma prenovljen, nujno prodam za 5 M. Ljubljana Šiška, Aleševčeva št. 34 548 Prodam ZASTAVO 1300 s plinsko napravo, komplet ali po delih, letnik 1970. Mihovec, Sp. Senica 2, Medvode ' 549 Poceni prodam FIAT 750, letnik 1964. Bevk, Pot na Jošta 10, Kranj SPAČKA, 1973, registriran do januarja 1978, prodam. Porenta, Preddvor 2 551 Prodam AMI 8 BREAK, letnik Prodam novo neregistrirano ZASTAVO 101 standard, bele barve, sedeži črni. Ponudbe pod Najboljši ponudnik. Prodam FORD ESCORD 1300 GT in novo tovorno PRIKOLICO. Čirče 13, Kranj 560 Kupim osebni avto OPEL ali FORD do letnika 1973. Tel. 21-746 Prodam FIAT 124, letnik 1970. Šenčur, Sveteljeva 20 562 Kupim malo rabljen avto ŠKODA ali ZASTAVA 101, letnika 1975 ali 1976, v gotovini. Informacije na tel. 25-579 563 Prodam VVV, letnik 1967. Voglje št. 118 564 Prodam TRAKTOR STAYER 18 KM, letnik 1971 s kosilnico in kabino. Zg. Brnik 28, tel. 42-037 565 Prodam AMI SUPER. Gasilska 35, Šenčur 566 Prodam karamboliran AMI 8, letnik 1970 in AMI 6, letnik 1968. Moše 35, Smlednik 568 Prodam avto RENAULT 12 DACIA. Udovč Boris, Naklo 193, telefon 47-002 569 Prodam FIAT 850. Suha 38, Kranj Prodam avto ŠKODO, garažiran, prevoženih 36.0(X) km, odlično ohranjen. Informacije telefon 064-24-032 od 12. ure dalje 571 Prodam karamboliran VW 1200 v voznem stanju. Naklo 179, cesta proti Strahinju 572 ZASTAVO 750, letnik 1965 in 30 kv. m TERACO PLOŠČIC, zelo ugodno prodam. Tel. 25-543, Beto-nova 52, samo popoldne 573 voru. Hrana in stanovanje v hiši. Plača po dogovoru. Gostilna LAK-NER, K ranj, Cesta na Brdo 33 596 FRIZERSKO POMOČNICO, samostojno moč z nekaj let prakse, sprejme takoj Frizerski salon-KUN-STELJ, Kranj 597 Iščem KOOPERANTA, orodjarja ali urejevalca za izdelavo drobnih GUMI IZDELKOV. Perne, Ura hovše4,Tržič 598 Nujno iščem v okolici Škofje Loke VARSTVO za triletno deklico na vašem domu za dobo 6 do 12 mesecev. Znidaršič, Sv. Duh 9, Škofja Loka 599 Zaposlim KV ali PK PLESKARJA. Rihtaršič, Golniška 13, Kokrica, K ranj 600 INSTRUIRAM osnovnošolske predmete ter srednješolsko nemščino in angleščino. Telefon 26-149 601 Sprejme se DAMSKO FRIZERSKO VAJENKO (vajenca) takoj. Frizerski salon »MERI« Primožič, Kranj 602 Iščem VARSTVO za punčko. Podobnik, T rojar jeva .38, Kranj 603 stanovanja Soliden zakonski par z enim otrokom išče v Škofji Loki ali bližnji okolici enosobno STANOVANJE, lahko je tudi večja garsonjera. Plačava lahko za nekaj časa v naprej. Ponudbe pod šifro »Zelo dobra plačnika« 584 STANOVANJE dvoinpolsobno, sončno, suho z lepim vrtom v Kranju prodamo. Vseljivo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku. 585 Moške STANOVALCE SPREJMEM. C. na Klanec 31/1. nadstropje 586 Mlada zakonca iščeta prazno SOBO, po možnosti s kuhinjo v Kranju ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku. 587 Oddam SOBO dvema mladima fantoma. Naslov v oglasnem oddelku 588 Dve dekleti iščeta SOBO v Kranju. Kranj, Begunjska 3 589 nevozen, registriran do aprila 1977. Ogled od 17. ure dalje vsak dan. Mrgole, Podlubnik 196, Škofja Loka 552 Prodam komplet STROJ in razne dele za R 4, KATRCO. Jezerska 82, K ranj 553 Prodam RENAULT 10 ali zamenjam za ZASTAVO 750. Naslov v oglasnem oddelku. 554 Prodam AMI 8, letnik 1971. Čam-pa Žarko, Lesce, Alpska c. 60 555 Prodam AUDI 100 LS, letnik 1970 ali zamenjam za manjšega. Brovč, Zg. Veterno 1, Tržič 557 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970. Ogled v soboto, 29. 1. 1977. Gol-majer, Loka 21 pri Tržiču 558 Poceni prodam FIAT 1300. Mlakarjeva 73, Šenčur, tel. 26-636 559 Prodam kombi FIAT ZASTAVA 430, letnik 1976. Vrba 16, Žirovnica prireditve OO ZSMS BEGUNJE prireja v soboto, 29. 1. 1977, in vsako naslednjo soboto PLES. Pričetek, ob 20. uri. Igra skupina SELEKCIJA. Vabljeni! 604 MA MOŠNJE prireja vsako soboto ob 20. uri PLES z žrebanjem in zanimivim programom. Igra ansambel ALLEGRO v novi — boljši zasedbi. Vabljeni! 605 KUD STRAŽA TRSTENIK in OO ZSMS POLJANE priredi tekmovanje harmonikarjev, ki bodo izvajali stare viže. Prireditev bo v nedeljo, 30. 1. 1977, ob 15. uri v Kultur- nem domu v Poljanah. Program bo povezoval humorist RADO KO-KALJ in ansambel JEVŠEK. Ob 18. uri bo PLES, igra ansambel JEVŠEK s pevko LJUBO. Vljudno vabljeni! 606 ostalo ŠIVILJA z obrtjo v okolici Radovljice vam hitro in solidno sešije vsa ženska oblačila po meri. Sprejme tudi večjo količino naročil. Naslov v oglasnem oddelku. 612 STROKOVNO OSTRIZEM VAŠEGA PUDLJA. Telefon 064-60-256 613 Dobrim družinam in ljubiteljem PSOV oddamo majhne bele dolgodlake psičke, stare 2 meseca. Oglasi te se pri Hubat, Šmartno 33 pri Cerkljah 614 LUŠINA ANDREJA, Gosteče 18, preklicujem, kar sem govorila o ANI KALAN, Gosteče 9, Škofja Loka, in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. 615 Nismo plačniki dolgov, ki jih je naredil Polajnar Janez, H rastje 180. Polajnar Ivo, Marjan, Ivica, Kidričeva 8, Kranj 016 Društvo inženirjev in tehnikov tekstilcev Kranj vabi v soboto, 29. januarja ob 20. uri na VI. Veliki tekstilni ples v hotelu TRANSTURIST v Škofji Loki. Pela bo Marjana Deržaj. popust in brezplačna dostava na dom. 608 NOVO! V Škofji Loki SERVIS ELMA ROVENTA. Popravila v garancijskem roku in izven. Se priporoča ' ELEKTROSERVIS, Pinterič Branko, Škofja Loka, Podlubnik 33, tel.064-61-114 609 izgubljeno posesti Prodam GOZD v bližini Jeprce. Podreča 22, K ranj 590 Kupim PARCELO ali starejšo HIŠO v okolici Kranja. Ponudbe pod »Gotovina« 591 ZAZIDLJIVO PARCELO za vikend kupim do 10 km iz Kranja. Ponudbe pod »Kranj — okolica« 592 Ugodno prodam pritlično HIŠO v okolici Kranja. Naslov v oglasnem oddelku. 593 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO v bližini Kranja. Poizve se v brivnici Jakše, Koroška 16, Kranj 594 Prodamo trostanovanjsko HIŠO, posamezno ali skupno z lokalom primernim za obrt in vrtom v Kranju, Vodopivčeva 12. Ogled možen vsak četrtek od 9. do 12. ure. 595 Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil naš sodelavec Jože Trček komunalni delavec Od pokojnika se bomo poslovili v petek, 28. 1. 1977, ob 15.30 izpred hiše žalosti na pokopališče na Dobračevi v Zireh. KOLEKTIV DELOVNE ORGANIZACIJE REMONT GRADNJE 2IRI obvestila POZOR! V enem dnevu dobite FOTOGRAFIJE za vse vrste legi timacij. Foto Zivulovič, 1. avgusta 5, K ranj 607 ROLETE: lesene, plastične, klasične in »MINI«, in žaluzije, obnova starih lesenih rolet in zamenjava elementov pri roletah, naročite Špi-lerju, Gradnikova 9, 64240 Radovljica, tel. 75-610 ali pišite, pridem na dom. Samo za plastične velja zimski Sporočamo žalostno vest, da je umrl 23. 1. 1977 ob 17.30 sem pred Mesnico v Kranju, Majstrov trg, pozabila pred avtomobilom RADIO TRANSISTOR NA KASETE. Najditelja prosim, da ga proti nagradi vrne na naslov: Kukovec, Prešernova 4, Kranj 610 Izgubil se je črno-rjav PUDEL z rdečo ovratnico, kratko pristrižen rep, sliši na ime MURI. Kdor bi kaj vedel o njem, naj ga proti nagradi odda: Planina 52, Kranj, oziroma sporoči zvečer na telefon 22-607 611 Valentin Trilar dolgoletni ptt delavec Pogreb pokojnika bo v petek, 28. januarja, ob 15.30 na pokopališče v Kranju Vestnega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu. Delavci in družbeno politične organizacije TOZD ZA PTT PROMET KRANJ ZAHVALA vsem, ki ste nam ob prerani izgubi naše skrbne mame, stare mame, sestre in tete Marije Ropret Knapševe mame izrekli sožalje, jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti ter ji darovali vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo dr. Stenškovi in Kosirnikovi Bredi za vso pomoč pri zdravljenju. Prav tako izrekamo zahvalo vsem sosedom ter gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Vsi njeni! Šenčur, 26. januarja 1977 zaposlitve Žensko osebo za pomoč v kuhinji ZAPOSLIMO TAKOJ ali po dogo- ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža in ljubečega atka Mirota Črniča se iz srca zahvaljujemo vsem organizatorjem pogreba, podjetju SOZD Alpetour, TOZD Potniški promet Kranj, vsem Operativnim centrom ter vsem ostalim za vso nesebično pomoč in darovano cvetje. Zahvaljujemo se vsem njegovim sodelavcem, šoferjem in sprevodnikom, kakor vsem ostalim za pismeno in ustmeno sožalje ter vence. Iskrena hvala ostalim avtobusnim podjetjem iz Slovenije za darovano cvetje in izraženo sožalje. Zahvaljujemo se tovarnam: Planika Kranj, Belt Črnomelj, TAM Maribor, Avtokaroseriji Novi Sad ter VVZ Kranj, SZDL in AMD Cerklje ter osnovni šoli Cerklje na Gorenjskem za izraženo sožalje in darovano cvetje. Iskrena hvala nadvse dobrim sosedom za izkazano nesebično pomoč, hvala za tople in prijazne besede s katerimi so nam lajšali bolečine in z nami sočustvovali v naših težkih dneh ter darovali cvetje. Hvala vsem sorodnikom prijateljem in znancem, ki ste ga obiskali in darovali obilo cvetja ter ga na njegovi poslednji poti pospremili v tako velikem številu. Hvala Matjaževim in Bernardinim sošolcem, učiteljem in profesorjem za izražena sožalja, tolažbo in darovano cvetje. Lepa hvala obema govornikoma za poslovilne besede ter godbi in pevcem. Hvala tudi duhovščini za opravljen obred. Še enkrat vsem in vsakomur posebej iskrena hvala. Žalujoči: neutolažljiva žena Ančka, hčerka Bernarda in sin Matjaž. Cerklje na Gorenjskem, 15. januarja 1977 Pojasnjenih več vlomov na Bledu in okolici OBLETNICA 24. januarja je minilo žalostno leto dni, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi in dobri mož in oče Franc Volčjak Sajevčev iz Tupalič Čas beži, a ne izbriše solza in ne ozdravi bolečine naših src. Zares nepopisno težka in bridko boleča je misel, da te ne bo nikoli več. Ker je kruta smrt pretrgala ti nit življenja in pokrila te je hladna zimska zemlja. V našem domu pa ostala je praznina, ki je boleča, toda spomin nate ne bo nikoli usahnil. Vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov grob, iskrena hvala. Žalujoča žena Marija in družina Tupaliče, 26. januarja 1977 ZAHVALA Ob prerani in nepričakovani izgubi našega dragega Janeza Korošca se zahvaljujemo vsem, ki so nam nudili pomoč v teh težkih trenutkih. Posebno zahvalo smo dolžni TOZD Alpetour za njihovo nesebično pomoč. Iskrena hvala vsem govornikom za poslovilne besede, pevcem za žalostinke ter gospodu duhovniku za pogrebni obred. Hvala tudi vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti. Žalujoči domači in sorodniki. Jesenice, 26. januarja 1977 nesreče Zapeljal na neprednostno cesto V torek, 25. januarja, ob 6.10 se je v križišču Ulice Moša Pijadeja in Ulice 31. divizije v Kranju pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Franc Bizjak (roj. 1936) iz Kranja je peljal po prednostni Pijadejevi ulici proti križišču; z leve strani pa je na Pijadejevo zapeljal voznik osebnega avtomobila Ljubo Zaplotnik (roj. 1935), ne da bi pri tem upošteval prometni znak »ustavi«. Oba voznika sta zavirala, da bi preprečila trčenje, vendar jima to na delno poledeneli cesti ni uspelo. V Bizjakovem avtomobilu je bila ranjena sopotnica Martina Znidar-šič (roj. 1912) iz Kranja. Škode na avtomobilih pa je za 10.000 din. Zadel ga je avtobus V torek, 25. januarja, ob 5.10 se je na Osti Staneta Žagarja v Kranju pripetila prometna nezgoda. Voznik avtobusa Alpetoura Milan Drinja-kovič (roj. 1927) iz Kranja je speljal iz garaže in pred prednostno cesto ustavil, nato pa počasi speljal ter zavijal v levo. Takrat je pripeljal voznik kolesa s pomožnim motorjem C.eza Horvat (roj. 1919) iz Kranja, ki ga je avtobus oplazil, da je padel in se huje poškodoval. Sopotnica ranjena V torek, 25. januarja, oh 16.25 se je na Cesti železa rje v na Jesenicah pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Avguštin Jak-šič (roj. 1945) z Jesenic je peljal proti železniški postaji. V bližini hiše št. IH mu je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila Filip Slivnik (roj. 1935) z Jesenic in vozniku Jakšiču izsilil prednost, ko je zavijal na Cesto V. Kej Zarja. Avtomobila sta zato trčila: Slivnikova sopotnica Krna Brajer (roj. 1930) je bila pri tem laže ranjena. Škode na avtomobilih je za 30.000 din. L. M. r-\ Prevelik krvni davek gora Skrb za tovariša mora biti v gorah močnejša od misli na svoj položaj. Odločaj se za izlete in ture, za katere si psihično in fizično dozorel in za katere si opremljen. Le pogum, oprema in znanje pomenijo v gorah zelo malo, če se jim tudi previdnost ne pridruži. Kjerkoli si, ne podcenjuj nevarnosti gora in ne precenjuj svojega znanja in sposobnosti. To se je že velikokrat kruto maščevalo ... To so napotila izkušenih gornikov, ki zaskrbljujoče spremljajo porast smrtnih nesreč v naših gorah. Le-te so se začenjale že v času Aleksandra Velikega, ki je z vojsko in 39 sloni prekoračil Alpe, in nadaljevale do časa Napoleona, ki se je na svojih bojnih pohodih boril s snežnimi plazovi, meteži itd. Tudi vse druge vojne, ki so se odvijale v gorah, so terjale številne žrtve. Število nesreč v gorah narašča. Človek je sprejel boj z naravno gorsko stihijo, vendar ni povsem uspešen. Vzpon planinstva, alpinizma in smučanja spremljajo številne nesreče. Mogoče bi jih bilo manj, če bi pogosteje upoštevali v uvodu napisana navodila in izkušnje prekaljenih gornikov. Od leta 1970 dalje so naše gore terjale že 97 človeških življenj ... U. Ž. V___) Kriminalistom Uprave javne varnosti je v sodelovanju s postajami in oddelki milic uspelo konec lanskega in v začetku letošnjega leta pojasniti več kaznivih dejanj predvsem vlomov v trgovine in stanovanjske hiše, ki so se v jeseni in konec lanskega leta pripetile največ na območju Bleda. VLOM V ZLATARNO Konec novembra lani so miličniki prijeli Janeza Šoštariča, delavca, starega 20 let, iz Zg. (Jorij. Osumljen je skupaj z 31-letnim nezaposlenim elektromonter jem Metodijem Te-melkovim iz Radovljice vloma v filigransko trgovino na Cesti svobode na Bledu, last Irene Zupan. V filigran je bilo vlomljeno 16. septembra lani. Tisto noč sta Šoštarič in Te-melkov na Bledu popivala, sredi noči pa sta prišla na idejo, da bi lahko vlomila v filigran. Šoštarič je splezal po železni mreži na vratih do svetlobnega okna, ga razbil in zlezel na podstrešje oziroma nad strop filigrana, dvignil iverne plošče ter se spustil v notranjost. Iz vitrin na pultu je pobral več filigranskih izdelkov, nekateri so bili tudi vrednejši, stresel vse skupaj v leseno škatlo in skozi odprtino, ki jo je napravil v steklo vhodnih vrat, plen izročil Temelkovu, ki je stal zunaj. Nato se je po isti poti vrnil iz. filigrana, kot je vlomil vanj. Odnesla sta skupaj za okoli 15.000 din izdelkov. Šoštarič je vse skupaj skril v gozdu v bližini gradu; ko pa sta premišljevala, kako bi filigranske izdelke spravila v denar, se je Teme!-kov ponudil, da se bo odpeljal domov v Makedonijo, da bi jih tam prodal. Ker pa mu to ni šlo tako hitro od rok, je vse skupaj izročil »bratrancu« receptorju v nekem hotelu, naj prstane in obeska skuša prodati. Miličniki so pri tem »bratrancu« ukradene predmete tudi našli in jih vrnili lastnici. »IZBIRA« NA LASTNO PEST Vrsto vlomov v trgovine pa sta si privoščila Šefik Lelič (roj. 1958) in Reko Lečina (roj. 1955), oba z Jesenic. V noči na 17. december lani sta vlomila na Bledu najprej v trgovino podjetja Živila Kranj - PE Kolo-niale. V registrski blagajni sta našle le nekaj kovancev, zato sta s police odnesla 64 zavojčkov cigaret. Nato sta vlomila v samopostrežno trgovino Špecerija Bled na Rečici, kjer sta v registrski blagajni odkrila 123 dinarjev in si jih seveda prisvojila. Vlomila sta še v trgovino podjetja Špecerija na Kolodvorski cesti, kjer sta si prisvojila 380 din in pohod fe noči zaključila v trgovini Souvenir Dom na Bledu, kjer pa nista našla denarja, zato sta vzela transistor, last uslužbenke. Ker je bila bera te noči kaj skromna, sta naslednjo noč od 17. na 18. december vlomila v trgovino pohištva Murka v Lescah, v času ko sta čakala na vlak. Odnesla sta kuverto s 170 din, iz blagajne pa še 2564 din. »SPECIALIST« ZA STANOVANJA V ljubljanskem preiskovalnem zaporu je trenutno Robert Podlipnik, 27-let ni ključavničar doma iz Velenja. Osumljen je cele vrste vlomov v stanovanja v več krajih, na dan pa je prišlo tudi. da je verjetno zagrešil tudi več vlomov v stanovanjske hiše na'Bledu. Podlipnik, ki je bil že nekajkrat kaznovan, je že prestajal daljšo zaporno kazen, vendar pa je sredi oktobra.pobegnil, prijeli pa so ga 3. decembra v Velenju. Medtem ko je bil na begu. je ludi vlamljal največ v stanovanja: tako je osumljen, da je v noči i id 10. na 17 november na B ledu vlomil v pet stanovanjskih hiš, in sicer v štiri v Crtomirjevi ulici in v eno v Mladinski ulici. V hišo V. S. v Crtomirjevi ulici se je splazil skozi priprto okno kurilnice, od tu pa je lahko šel v pritličje in v prvo nadstropje, kjer je brskal po Žepih plaščev; v suknjiču je našel 50.000 lir, v kuhinji 2300 din, v ženski torbici 700 din. Vzel je še transistor in dva vžigalnika. ' Iz hiše V. H. pa Podlipnik ni odnesel ničesar. V notranjost se je splazil skozi kletno okno, nato pa je iskal po predalih in omarah, v spalnico, kjer so spali domači, pa ni upal. Natope je splazil v hišo \{. J., tako da je kletno okno snel s tečajev. Ko se je ogledoval po hiši, je v dnevni sobi zalajal pes. zato je Podlipnik odnehal in kar skozi glavna vhodna vrata zapustil hišo — brez plena. V Mladinski ulici pa se je splax.il v hišo B.-P. V. po običajni poti — skozi kletno okno sicer zavarovano s plastično mrežo. Ker pa je bila kurilnica zaklenjena, ni mogel v zgornje prostore, zato se je vrnil. Od tu je šel nazaj v Crtomirjevo ulico in se splazil v hišo P. H., tako da je dvignil roleto in skozi pripito okno dosegel kljuko ter tako prišel v sobo, ki pa je bila zaklenjena. Poskušal je sicer vlomiti vrata, a mu ni uspelo. Po opravljenem »delu« se je vrnil — kdo bi si mislil — kar v hišo V. S. in si tam privoščil nekaj ur spanja tja do 6. ure z jut raj. Denar, ki ga je Podlipnik dobil na tvh vlomih v stanovanja, je kaj hitro porabil. Nekajkrat se je z letalom peljal na nogometne tekme v razne kraje na primer v Beograd. Split, Zadar, ostalo pa je porabil za hrano, obleko in prenočišče v hotelih. TRIKRAT V ISTO HIŠO Boško Novović, star 31 let. iz Beograda, elektrotehnik, večkrat kazno- van: osumljen več kaznivih dejanj, med drugim tudi odvzema osebnega avtomobila fiat 124. Odpeljal naj bi ga 16. oktobra lani z Jezerskega, dva dni kasneje pa je z njim karambo-liral na cesti pod Zatrnikom pod Pokljuko. Novović je osumljen tudi treh vlomov v stanovanjsko hišo na Kidričevi cesti na Bledu, last Antona E. z Bleda. Pri treh »obiskih« konec septembra, v začetku oktobra in konec novembra lani je Novović odnesel več steklenic pijač, večjo količino cigaret, vse v vrednosti 6000 din. Osumljen je tudi vloma v Veletrgovino Špecerija Bled v Ljubnem. Iz registrske blagajne je vzel 300 din, pri vlomu pa je napravil še za 1300 dinarjev škode. Ob aretaciji v Beogradu, 24. novembra, lani je imel Novović pri sebi več predmetov, za katere nj mogel dokazati, da so njegovi in tako izvor le-teh še raziskujejo. L. M. g 2IVIL.A PC BRITOF w . .............. i PREKAJENE POSTRVI 1r ZMRZNJENE POSTRVI Z A H V A I. A Ob boleči izgubi naše drage mame. sestre, tete in stare mame Angele Krmelj roi. Hafnar se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam darovali cvetje, vence, i rekli sožalje in jo v tako velikem številu spremljali na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Bajžlju, tovarni Iskra, Surovina Kranj, Klektro Kranj, gospodu župniku ter pevcem društva upokojencev Kranj. Žalujoči: hčerke Marica, Rozka, Tončka, Angela, sinovi Stane. Francclj. Joža / družinami m ostalo sorodstvo. Kranj, 21 januarja 1977 Kako je »mladina« v Šenčurju delala »red« S sodbo drugostopenjskega sodišča — okrožnega sodišča v Kranju —, ki je odločalo o pritožbi javnega tožilca in obdolžencev na sodbo občinskega sodišča v Kranju, je postala sodba skupini Šenčurjanov pravomoćna 19. januarja letos. Pritožbeno sodišče je na zahtevo javnega tožilca obdolžencem zvišalo kazni, medtem ko je pritožbe obdolžencev zavrnilo kot neutemeljene in je sodbo prvostopenjskega sodišča potrdilo. Zdaj je torej končana zadeva, ki je močno odmevala ne le v Šenčurju, pač pa tudi širše. Težko bi namreč našli primerjavo za tako divjaško obnašanje skupine mladih Šenčurjanov, ki so se znesli — povsem neizzvani — nad delavci dalmatinske narodnosti, jih nekaj pretepli, nato pa jim v pravcatem obleganju razdejali hišo, v kateri so stanovali. Začelo se je v noči od 14. na 15. november 1975 v točilnici gostilne Pri Jožu v Šenčurju, kjer so se med drugim fantje zbrali na fantovščini: mizi, kjer sta šahirala Stanislav Česen iz Šenčurja in Ivan Sodnik se je približal Andrej Lanišek, s Trstenika, in ju pozval, naj se vrneta v posebno sobo k ostalim. Pri mizi pa so sedeli tudi drugi, med njimi Slavko Birkič, Miro Cirjak in Mladen Kruneš. Lanišek je frenil šahovske figure, da jih je nekaj zletelo v Birkiča; ko je ta vprašal Lani-ška, zakaj tako, mu je v odgovor priletela v obraz še šahovska deska in pa pest. Lanišku so se pri pretepanju Birkiča pridružili še drugi, vrgli so na tla še Mira Čir-jaka, Krunešu pa je uspelo pobegniti, nekaj kasneje pa tudi Birkiču. Le Čirjaka so tepli naprej, še pred gostilno in kasneje pred hišo, v kateri so stanovali delavci Vodnega gospodarstva Kranj. Pretep razgretežem v gostilni ni bil dovolj, pač pa so ob splošnem razgrajanju, vpitju žaljivk, da bodo Šenčur očistili Bosancev, ob grožnjah s požigom, navalili na hišo, kjer so stanovali še ostali nič hudega sluteči delavci. Pogrom, ki so ga naredili /.a »red in očiščenje« Šenčurja vneti razgrajači, je trajal dobro uro. S plohom so vlomili vhodna vrata hiše na Stružnikovi poti 24, ki jo ima v najemu Vodno gospodarsko podjetje Kranj, še prej pa so se stanovalci morali zateči na podstrešje. S kamenjem so pobili vsa stekla na oknih, na streho pa so metali kamenje in razbili okoli 100 kosov strešne opeke. Marjan Sitar je sam podrl lesene stopnice, ki so vodile na pod- strešje, Boris Sodnik pa je s kamnom razbil nov radijski aparat, Lanišek, Milan Frantar in Marjan Sitar pa so skupaj vrgli v notranjost ploh, ki je poškodoval štedilnik, znesli pa so se tudi nad osebnimi predmeti stanovalcev in jih razmetali. Na hiši ter na omenjenih predmetih je nastalo po ocenitvi sodnega izvedenca za 8344 din škode. Tako kot obdolženi Andrej Lanišek, ki se ni spominjal, kako se je začel pretep, da niti ni metal kamenja ali vpil žaljivk, se tudi večina ostalih ni posebno dobro spominjala, kaj se je dogajalo tisto noč. Večinoma da so stali proč od hiše in poslušali, kako so drugi divjali in ščuvali, so se zagovarjali. Enemu od njih se je (menda) celo zdelo, da dejanje ni preseglo »običajnega izbruha pijane mladine«. Le obdolženi Miran Štremfelj je povedal, da je metal kamenje in žalil delavce, kar pa je iskreno obžaloval in je pripravljen povrniti škodo, kar vse je sodišče tudi upoštevalo v izreku sodbe. Vsi drugi pa so »le« stali ali gledali druge, kako so metali kamenje in rušili domovanje delavcem. Na osnovi izjav samih obdolžencev, prič ter drugih dokazov o dogodkih tiste noči, se je sodišče prepričalo o krivdi vseh ob-dolženih, razen Janeza Vrečka, ki očitno i ni sodeloval, ter je vsem izreklo zaporno kazen in denarno kazen ter določilo, da morajo povrniti storjeno škodo, plačati odškodnino Čirjaku ter plačati stroške kazenskega postopka in poprečnino. Obsojeni ^so bili: Andrej Lanišek za kaznivo dejanje nasilni-škega obnašanja,' poškodovanja tuje stvari in zbujanja narodnostne nestrpnosti na enotno kazen 1 leto in 4 mesece strogega zapora ter 5000 din denarne kazni; Boris Sodnik na 7 mesecev zapora in 5000 din kazni, Miro Peternelj na 7 mesecev zapora in 5000 din kazni, Ivan Be-nedičič na 7 mesecev zapora in 4000 din kazni, Milan Demšar na 6 mesecev zapora in 4000 din kazni, Milan Frantar na 5 mesecev zapora in 5000 din kazni, Marjan Sitar na 5 mesecev zapora in 5000 din kazni, Jernej Pilar, Jože Kristane in Stanislav Česen na 5 mesecev zapora in 4000 din kazni ter Miran Štremfelj na 5 mesecev pogojno za dobo treh let ter na 3000 din denarne kazni. Bojan Pipan pa je bil izločen iz postopka, ker trenutno služi vojaški rok. L. M. Portret tedna Marjan Pečar: Znajo skakati, toda psihično so malo pripravljeni ŽELEZNIKI — 2e vrsto let je, odkar so se od skakalnega sporta poslovili dobri skakalci Božo Jemc, Jože Slibar, Peter Eržen, Ludvik Zaje, Stanko Smoiej, Marjan Pečar in drugi. To je bilo namreč skakalno moštvo in okostje nase državne reprezentance, ki je nadaljevala svetovno slavo Polda, Langusa, Finžgarja, Klančnika in Koglja. To so bili skakalci, ki na domačih mednarodnih tekmah in v tujini niso poznali strahu in predaje. Enakovredno so se kosali z vso vrsto znanih mojstrov smučarskega skakalnega sporta. Med to druščino je bil tudi Mojstrančan, ki sedaj živi v Tržiču, in dela v tovarni Alples kot mizar, Marjan Pečar. To je eden od skakalcev, ki je prvi začel skakati takrat v tako imenovanem »ribjem slogu« z rokami tesno ob telesu in v ležeči legi na smučeh. To je bil slog, da ga je bilo res z veseljem gledati. »Pečar je svojo kariero začel v Mojstrani in imel pravega vzornika v Janezu Poldi. 2e kot mladinec je dokaj hitro napredoval in opozarjal nase, saj je prvo večjo mednarodno uveljavitev dobil, ko je zmagal na mladinski tekmi za pokal Kongs-berg. Prav v tem pokalu pa je bil prvi tudi v članski konkurenci. Poleg teh omenjenih mest pa je Marjan v mednarodni konkurenci sirom po svetu dosegal dobre rezultate in uvrstitve.« »Kot sam pravi, je nepisano pravilo, da imamo dobre mlade skakalce, ki bi jih z enotnim treningom lahko spravili višje kot pa so. Tako pa v klubih trenirajo vsak po svoji metodi. Od takega skakalca, ko se prelevi v člana, pa zvezni trener ne more delati čudežev. Mladi rod je torej nadarjen, toda vedno jih je preveč, ki se potem razgubijo in prenehajo s skakanjem. Ko smo skakali še mi, med nami ni bilo kluba-stva. Borili smo se za barve Jugoslavije. Tega pa sedaj ni več; preveč je klubastva. Vsi vodilni klubi v Sloveniji hočejo imeti v reprezentanci vse preveč svojih predstavnikov. To pa razbija napredek.« »Sprašujete o Norčiču. Ta je daleč pred vsemi. Ce se sam ne bi med poletnimi pripravami, ki so pogoj za uspešno sezono, tako zagrizel v delo, bi se tudi njemu kljub izrednemu talentu pisalo bolj slabo. Tako pa je eden od najboljših skakalcev, za njim pa je velika praznina. Res je prevelik razkorak med njim in ostalimi. Kot že rečeno, imamo talente, ki pa jih ne znamo izkoristiti in dobro psihično pripraviti za vsak skok. Tudi sam sem treniral pri kriškem Partizanu. Ko pa je v klub prišel se trener Konc, je bilo mojega trenerskega dela konec. Nisva se mogla prav .ujeti'. Konc je vse preveč eksperimentiral in kot pravi pregovor .pametnejši naj odneha' in tega sem se držal.« Pustil je dober naraščaj v Križah in prenehal z delom. Ni se dalo več tako delati kot so načrtovali. Se in se bi lahko naštevali napake in tudi uspehe naših mojstrov skakalnic, saj je Marjan tokrat govoril z lahnim priokusom pelina na jeziku. Ni mu namreč vseeno, kaj se dogaja v tem smučarskem Sportu. Ni mu pa tudi vseeno, da so ga tako kmalu pozabili. Ko je bil namreč v mavcu in pri vojakih, so ga skoraj vsi pustili na cedilu. Tako pa je tudi sedaj. Le malokdaj se ga spomnijo in povabijo na planiske praznike. Le prevečkrat pozabljamo na »odslužene« Športnike, ki So svoja najlepša leta posvetili športu in ponesli ime Jugoslavije v svet, potem pa jih potisnemo v ozadje •n nanje pozabimo. To pa ni prav v našem sportu. D. Huincr V vodstvu OŠ Lucijan Seljak Starejši pionirji so nadaljevali občinsko košarkarsko prvenstvo ŠŠD. V telovadnici osnovne šole Matija Valjavee v Preddvoru sta bili odigrani dve tekmi, in sicer: Vzgojni zavod : OS Simon Jenko .Vi:«:) (36:29), OS Josip Broz-Tito : Vzgojni zavod 43:59 (20:31). V telovadnici osnovne Sole Lucijan Seljak v Kranju pa so bili doseženi naslednji rezultati: OŠ Lucijan Seljak : 08 Davorin Jenko 49:29 (18:19), OŠ Lucijan beljak : Posebna osnovna šola 20:0 1>. b., OŠ Davorin Jenko : OŠ Stane Žagar 52:22 (20: lfi). Lestvica po III. kolu: L. Seljak - Kranj 5 4 1 175:119 9 »Jenko - Kranj 4 4 0 203:66 8 "Jenko - Cerklje 4 1 3 119:150 5 «• Žagar - Kranj 4 1 3 82:192 5 F. Prešeren - Kranj 2 2 0 J. B.Tito - Predoslje 4 0 4 76: 63 4 69:114 2 Izven konkurence Vzg. zavod Preddvor 5 4 Pos. OS - Kranj 5 1 1 264:189 9 4 152:192 5 cm Kondor prvak Na strelišču v Vincarjih je bilo v nedeljo občinsko prvenstvo Škofje Loke z vojaško puško. Nastopilo je 20 ekip oz. «0 posameznikov. Vrstni red - ekipe: 1. Kondor, 2. JLA. 3. Ziri; posamezno: 1 Alojz Strž.inar, 2. Rado Cuš,:(. Anton K uznik. J. Starman Trim občinska liga v odbojki - moški V odbojkarsko TRIM ligo za moške, katero organizira odbor za rekreacijo pri Telesnokul-P krajevnih skupnosti, telesnokulturnih Kranj'1'81''' ''el<)vn'n orKa'"za T , : ('olnik 2:1, Predoslje : Tek. .enter >■-. lek. (enter : Gor. tisk 2:0. Gor. tisk . Prc-Ooslje 0:2, PTT : Naklo 0:2 b. b„ Naklo Šl) A< ergas 2:0, Si) Adergas : PTT 2:0 b. b. 0 nepopolnem 5. kolu. nekatere ekipe so se v tekmovanje vključile kasneje, je v vodstvu Tekstilni center iz K ran ja. Lestvica: Tek. center - Kranj 5 5 0 10: 2 Iskra - Kranj 4 4 0 Naklo 5 3 2 Gumar — Kranj 4 3 1 Predoslje 4 2 2 Šl) Adergas 4 2 2 Golnik 5 1 4 Gor. tisk - Kranj 5 0 5 TRIM - Šk. Loka 2 2 0 6 Cest. podjetje - Kranj 2 0 PTT - Kranj 4 0 8: 4 7: 4 6: 4 5 4: 4 5: 8 0:10 4: 0 0: 4 : 8 10 8 8 7 6 6 6 5 1 2 2 V tekmovanje občinskega prvenstva /a moške v odbojki je bil vključen TRIM klub i/ Škofje Loke. ki pa nastopa izven konkurence. ^SENICE - PODELJENA ODBOJKARSKA PRIZNANJA - V prosto-0jJe?eniške Kazine so podelili plakete, diplome in priznanja ob 25. obletnici odbojkarske zveze Jugoslavije in 50. obletnici organizirane odbojke v naši nil^V* naJzasluinejšim gorenjskim odbojkarskim delavcem. Med posamez-dohJr z^ato 8Pominsko plaketo za svoje pionirsko delo - to priznanje so na n samo Stirje iz SR Slovenije - pri razvijanju odbojke na Jesenicah in j Gorenjskem dobil priznani športni delavec in profesor telesne vzgoje Sr*? &mitek. Srebrno plaketo sta dobila Srečko Strajnar (Jesenice) in (Xeč*o Paul (Kropa); diplome Dušan Prešeren (Jesenice) ter Stanko Habjan p0r°PaA" priznanja Helena Ravnik (Jesenice) in Slavko Kalan (Triglav); j> Se6no priznanje pa še OK Jesenice, Gimnazija Jesenice in ŠD Plamen JL°Pa nJLV^ nagrajenec Janez Smitek prejema plaketo, ki mu jo je izročil e<*sednik OZS Bruno Thaler, (dh) - Foto: F. Perdan Tudi v zadnjem prvenstvenem derbiju zmagali Jeseničani LJUBLJANA, dvorana v hali Tivoli, prvenstvena hokejska tekma, Olimpija : Jesenice 5:11 (1:4, 2:.'), 2:4), gledalcev nad 3000. Jesenice: M. Zbontar, M-fkuc, S.Košir, R. Razinger, Sčap, TLšler, J. Razinger, Medved, Češnjak, F. Zbontar, Hafner, Pristov, Klemene, M. Jan, Smoiej,T. Košir, Pavlic, D. Hiti. Strelci 0:1 Hafnet (1), 0:2 Klemene (4), 1:2 Beravs (7), 1:3 Tišler (8), 1:4 Hafner (20), 2:4 Savič (29), 3:4 Jakopič (32), 3:5 Smoiej (34), 3:6 Tišler (35), 3:7 F. Zbontar (.38), 4:7 Jakopič (41), 5:7 Kavec (43), 5:8 M.Jan (44), 5:9 Klemene (48), 5:10 M. Jan (53), 5:11 T. Košir (55). Na zadnjem prvenstvenem derbiju med Olimpijo in Jesenicami je nekaj več kot 3000 gledalcev videlo dober hokej. Gledalci so videli kar 16 zadetkov, mnogo hitrih in dobro izvedenih akcij in uspelih intervencij vratarjev, na trenutke pa tudi zelo slabo in nepovezano igro Tudi V četrtem prvenstvenem derbiju med večnima tekmecema so bili letos Jeseničani boljši Zmagali so visoko z 11:5 in tako tudi osvojili naslov državnega prvaka brez izgubljene točke. V teh štirih medsebojnih srečanjih so Jeseničani dali 32 golov, dobili pa so jih le 9, kar zgovorno priča, da so bili Jeseničani resnično letos precej boljši od Olimpije. Za razliko od prejšnjih treh derbijev je bila tokrat igra na začetku tekme zelo dobra. Taka igra je trajala vse do približno polovice te tretjine. Serijo zadetkov je v tej tretjini začel Hafner. Ze v prvi minuti je z močnim strelom premagal vratarja Galeta, ki je tokrat branil namesto poškodovanega Albrehta. Po tem zadetku so Jeseničani še bolj pritisnili in Klemene je kmalu povišal vodstvo na 2:0. Ko je Olimpija preko Beravsa znižala rezultat, je bilo pričakovati, da bo igro prevzela v svoje roke. Na srečo pa je TLšler v hitrem protinapadu dosegel še tretji gol za Jesenice, tako da Ljubljančani nifeo več s tako močjo napadali proti vratom M. Zbontarja, ki je branil zelo zanesljivo. Igra Hokejski vratar novih državnih prvakov Jesenic in državne reprezentance Marjan Zbontar se je tudi na zadnjem »velikem« derbiju Olim pija : Jesenice ponovno izredno izkazal s svojimi smelimi obrambami. je potem postala enakovredna in je precej izgubila na tempu. Malo pred koncem tretjine pa je Hafner dosegel še četrti zadetek. V drugi tretjini smo vse do 14. minute gledali zelo bledo igro Jeseničanov. Ljubljančani so bili praktično ves čas pred Zbontarjevim golom. Skoki in veleslalom v Podbrezjah Podbrezje — Letošnje društveno tekmovanje TVD Partizan Podbrezje v skokih in veleslalomu je bilo združeno z otvoritvijo nove 20-metrskc skakalnice po načrtih Klemena K obala in s proslavo 40-let niče prvih skakalnih tekem v Podbrezjah. Skupaj je tekmovalo več kot 80 smučarjev v veleslalomu in skokih. Že IV. trnovski maraton Črni vrh nad Idrijo — V tem zimskošportnem središču bo ŠD Idrija letos 20. februarja organizator že IV. trnovskega maratona, ki je obenem še v počastitev 40-letnice prihoda Tita na čelo KP Jugoslavije in njene 40. obletnice ter 85. rojstnega dne maršala Tita. Start tega maratona bo ob 9.30 pred hotelom Bor, kjer bo tudi cilj. Prijave sprejema organizacijski odbor IV. trnovskega maratona, 65280 Idrija, Vodnikova 2, telefon (065) 71-090. Program maratona pa je naslednji: maraton na 42 km, mali maraton 30 km, vojaški smučarski tek 10 km, trnovski pionirski tek 10 km, družinski tek. Organizator tudi letos pričakuje številno udeležbo, saj se je lanskega udeležilo že 2000 tekačev. -dh Vodi ŠŠD Storžič TRZlC - V organizaciji ŠŠD Polet / osnov ne šole heroja Bračiča m košarkarske sekcije pri TVD Partizan Tržič se je pred dnevi v Ti/i ču končal prvi del občinske šolske košarkarske lige /a pionirje. V dokaj zanimivih srečanjih so mladi košarkarji prikazali dobro košarkarsko /nanje in veliko borbenost Doseženi so bili naslednji rezultati: Storžu" Polet 39:21, Polet : K. odred 11:27. K. odred : Storžič 37:4«. Polet j Storžič 48:55, K. odred : Polet 45:46 in Storžič : K. odred 69:35, Na lestvici vodijo po prvem delu prvenstva košarkaji ŠŠD StorŽK / osnovne šole heroja Urajžerja / osmimi točkami precj Poletom s ^11 rimi in ekipo KokrSkega odreda z istoimenske Šole i/ K rižev . ki je brc/ točk Najboljši strelec po prvem delu je Kdo Kra-' Sevec (Kokrški odred) 82 košev, 2 Valjavec (Polet) 68. 3, Lauseger (StoržičI 67. 1 HrgoviČ 50, 5. Klemenovi." (oba Storžič) 37 itd Prveii st vo se bo nadal jevalo v drugem polletju J K. Kranj 75 : Iskra 56:61 Prvi del prvenstva /a pokal Kranja \ košarki -e le končalo Šenčui |e edina ekipa, ki ni izgubila srečanja. Iskri pa je v zadnjem kolu uspelo odvzeti dve točki Kranju T". Rezultati srečanj I skupine Krvave. KS Vodovodni stolp 37:36 125:20», Sava KS Zlato polje 75:57 (39:31). Šenčur Gumai 18:44 prvi skupini je igralec >srg.-l 28 košev. 272:241 327:296 256:252 225:230 184:197 195:243 (23:23). Strele, kola Omahen pri Sav i. k i i Lestvica I skupine Šenčur 5 Sava — K ranj 5 Krvavec — Cerklje 5 Gumar — Kranj 5 KS Vodovodni stolp 4 KS Zlato polje 4 Itc/ultati srečanj v II s lizati 56:29 (21:121. Trhle (22:22). Kranj 75 : Iskra ">( kolu sta kai dva strelca, in na Slokan ter igrale. Iskre Logonder. ki st;i dosegla vsak po 18. košev. Lestvica II. skupine Kranj 75 5 4 I 257:214 9 Triglav - Kranj 5 3 2 314:263 8 Trhle veje - Kranj 5 1 4 218:272 6 Iskra - Kranj 3 2 1 182:186 5 Beksel - Kranj 3 1 2 133:150 4 Partizan - Kranj 3 1 2 92:146 t II) (» 8 7 1 4 kupini: Triglav Par ■ Veje Beksel .19:50 • K.I (34:331 V petem r igrale. Beksel- Vrstni red — skoki: mlajši pionirji: 1. Janez Drinovec, 2. Peter Drinovec, 3. Janko Jeglič; starejši pionirji: 1. Toni Šuštar, 2. Janko Kozjek, 3. Roman Ažman; mladinci: 1. Jože Lackovič, 2. Franci Ovsenik, 3. Darko Mihelič; člani: 1. Franci Jeglič, 2. Jernej Jeglič, 3. Tone Petrovčič; veterani od 30 do 40 let: 1. Janez Kojzek, 2. Franc Drinovec, 3. Janez Ažman; veterani nad 40 let: 1. Nejko Jeglič, 2. Janez Pirih, 3. Slavko Mihelič; veleslalom: pionirke: 1. Mira Ažman, 2. Mirni Golha; mladinke: 1. Barbka Drinovec, 2. Nada Brajc; cicibani: 1. Mojca Finž-gar, 2. Marjan Crnilec; mlajši pionirji: 1. Ivo Crnilec, 2. Janko Jeglič; starejši pionirji: 1. Marjan Hiti, 2. Mirko Mihelič; (na članski progi): 1. Bine Gregorc, 2. Dušan Korenčan; mladinci: 1. Milan Culibrk, 2. Peter Mihelič; člani: 1. Peter Debeljak, 2. Blaž Grašič; veterani: 1. Lojze Pavlin, 2. Marko Pavlin. J. Jeglič Na Soriški planini za naslove SRS Železniki - Domače športno društvo je letos na smučiščih na Soriški planini prevzelo organizacijo letošnjega republiškega prvenstva za člane in starejše mladince in mladinke v veleslalomu in slalomu. V sobotnem in nedeljskem tekmovanju za naslove SR Slovenije se v vseh štirih kon-kurencah pričakuje zanimiv razplet, saj bodo nastopili vsi najboljši. Spored prvenstva: sobota ob 9. uri prvi veleslalom, ob 11. uri drugi; nedelja ob 10. uri start prvega slaloma in ob 11. uri drugega, -dh Največ Alpetourju in Jesenicam Kranjska gora — Na teh »mučisčih je bil gorenjski regijski kategorizacijski slalom za pionirje. Med 110 mladimi alpinci, tekmo je dobro organizirala občinska smučarska zveza Jesenice, so pri pionirkah imele največ uspeha pionirke loškega Alpetourja, pri pionirjih pa so bili najboljši pionirji Jesenic. Med posamezniki pa sta izstopla Jeseničan Aleš Podrekar, medtem ko je Damjana Likozar (Alpetour) bila neprckosljiva pri pionirkah. Rezultati: mlajši pionirji: 1. Ravnik (Jesenice) 90,73, 2. Knific 90,84, 3. Masterl (oba Alpetour) 94,28, st. pionirji: 1. Podrekar (Jesenice) 79,92, 2. Peternel 83,65, 3. Grašič (oba Alpetour) 83,83; mlajše pionirke: 1. Hafner 98,32, 2. Krek 100,82, 3. Papler (vse Alpetour) 104,58, st. pionirke: 1. Likozar 80,79, 2. Ravnikar (obe Alpetour) 86,89, 3. Rakovec (Jesenice) 87,38. -dh s~-S. Strel odličen peti Bernitz - Ločan Boris Strel se je odlično uvrstil na šestem mednarodnem slalomu, na katerem je nastopilo 110 al-pincev i/, petnajstih držav. Čeprav je v prvem slalomskem nastopu moral v sneg, pa je v drugem dokazal, da je dober tekmovalec, saj je med to druščino dosegel imeniten uspeh, peti najboljši čas. Rezultati: 1. Ortner 87,88, 2. Stiger (oba Avstrija) 88,07. 3. Sigurduh (Islandija) 88.54, 1. B. Jakobsson (Švedska) 88,85, 5. Strel 98,2:1..., 30. Kankelj »6.59, 10. Z. Križaj (vsi Jugoslavija) 100.52. db le-ta pa je z izrednimi obrambami spravljal ljubljanske napadalce v obup. Kljub temu jim je uspelo znižati rezultat na 4:3. To je Jeseničane vendarle predramilo, da so zaigrali bolj napadalno. Odločilen je bil zadetek kapetana Romana Smoleja, kajti Ljubljančani so se v teh trenutkih zelo trudili, da bi rezultat izenačili. Tako kot drugo tretjino so tudi tretjo tretjini Jeseničani začeli slabo in ležerno Dovolili so, da so Olimpijci dosegli dva po. eni zadetka m tako spet ogrozili njihovo zmago. Vse njihove upe pa je pokopal M.Jan in njegovi tovariši, ki so do konca tekme dosegli še štiri gole in tako tudi drugič v letošnji sezoni zapustili dvorano Tivoli neporaženi. Pri zmagovalcih seje izkazal vratar M. Zbontar, celotni drugi napad, kot strelec pa tudi branilec TLšler Slabo je igral tretji napad, za prvi napad pa je znano, da dobro igra samo, če je kompleten. Tokrat jI manjkal Poljanšek, njegova zamena Pristov pa se v tem napadu ni znašel najbolje V soboto so Jeseničani v dvorani pod Mežak-lo premagali zagrebški Medve.ščak z 9:2. Jeseničani se niso preveč trudili in čeprav niso nastopili kompletni, so visoko zmagali, (jole za Jesenice so dosegli: S. Košir in T.Košir po 2, D. Hiti, Hafner, M.Jan, Pavlic in J Razinger po 1. V drugem srečanju skupine A je MedveSčak dokaj tesno premagal Kranjsko goro s 5:2. Z istim rezultatom pa je Tivoli v skupini B premagal kranjski Triglav. Lestvica: 1. Jesenice 2. Olimpija 3. Medveščak 4. Kr. gora 5. Partizan 15 10 8 4 0 173: 40 82: 58 90: 72 70:122 20:143 30 20 16 H 0 -fp Republiško prvenstvo na Kobli 29. in 30. januarja bo Zimsko športni center Kobla nad Bohinjsko Bistrico gostil najboljše slovenske mlajše mladince in mladinke v alpskem smučanju. Organizatorja republiškega prvenstva sta SK Bled in TVD Partizan Podnart. V soboto je na programu veleslalom, v nedeljo pa slalom. Zal program prvenstva ne bo kompleten, ker je bil po dogovoru na SZS smuk za vrhunski razred preložen. M.Faganel Sankaško tekmovanje TRŽIČ - V organizaciji športnega društva Lom pod Storžičem je bilo sankaško tekmovanje, ki se ga je udeležilo 13 tekmoval, ev iu tekmovalk. Proga je bila dolga 2700 metrov s 300 metri višinske razlike. Rezultati: pionirji: 1. Štamcar Timko 6:20,0; 2 Damijan Štamcar 6:13.4; 3. Marjan Megli." 7:40,5; pionirke: 1. Marija Godnov 7:28,0; 2. Lidija Kavčič 8:40,3; 3. Jana Meglic 811.0; mladinke: I. Bojana Meglic 6:00.3; 2. Jana Primoži." 6:29,2; .'), Anka Roblek 6:15.1; članice I Milka Meglic 6:38,1; 2. Minka Megli." 7:06.3; t. Kati Godnov 7:34,7; člani: 1. Toni Meglic 1:05.8: 2. Jane/. Godnov 4:11,1; 3. Jernej Primožič 4:43.2 st. člani: 1. Anton Soklič 4:18,9; 2 Janez Meglic 1:25,7; 3. Zdravko Štamcar 4:32.4. J Kikel Trim akcija TRZlC - V nedeljo, 30. jantarja, bo na smučišču na Zelenici v organizaciji TTKS Tržič zimska TRIM akcija »VSI VESELO NA POLJANO BELO«. Akcija se bo pričela ob 10. uri in bo končana ob 13. uri. Start bo na vrhu Zelenice, pri zgornji postaji sedež-nice, kjer boste ob prijavi prejeli tudi kontrolni karton. Označena proga bo nato peljala do srednje postaje sedežnice, vmes pa boste morali prevoziti še 10 vratic veleslaloma. Tu bosta dve kontroli, prva ob zadnjih vratih veleslaloma ter druga oh srednji postaji sedežnice. Na obeh boste prejeli kontrolna žiga za katera boste potem, ko boste nadaljevali s prosto vožnjo do spodnje postaje sedežnice, dobili nalepko in značko TRIM smučarja. Proga ne bo pretežka, primerna pa /a vse starostne kategorije, prav tako ne bo merjenja časa. Ob tej priložnosti bo peljal iz Tržiča poseben avtobus, ki bo imel odhod ob 8. uri, novratek z Ljubelja pa ob 16. uri. ■I Klkrl Planinske novice Pretekli teden je bil občni /bor planinske sekcije Iskra-Elektromehanika i/ Kranja. Sekcija deluje v okviru Planinskega dru* Iva Kranj in združuje več kot 200 članov Ni občnem zl>oru so ugmlno ocenili preteklo delo in opozorili na neenotno plačevanje planinske članarine m na visok prispevek Planinski zvezi Slovenije. Menili so. da kaže v prihodnje organizirali take akcije, izlete in pohode, ki se jih bo lahko udeleževalo čini več članov sekcije. Organizaciju zahtevnih izletov m tur vedno ne doseže zaželenega učinka Za načelnika sekcij«' je bil izbran Tone Pajk, ki je občnemu /boru predložil delovni program /a leto l!>77 Upravni odbor Planinskega društva Kranj se je sešel pretekli teden Člani odbo ra so z enominul nim molkom počastili spomin na pokojnega Džemala Mijedica m sprejeli program bivanja planincev i/ Rivo lija v Kranju Gostje bodo v Kranju med 26 februarjem m 1. marcem. I'pravni odbor je sprejel tudi finančni slačil /a letošnje prVO troniesečje Planinsko društvo Kranj bo marca organiziralo seminar za učitelje in profesorje i/ osnovnih iu srednjih Sol kranjske občine, ki skrlie in vodijo šole v naravi Seminai bodo vodili planinci, alpinisti m gorski reševalci in predavali o varnosti v gorah, plazovih in drugih pasteh, ki vsak trenutek prežijo v gorah |k ninski dom. Stara pastirska koča je bila premajhna, zato smo nedaleč stran postavili novo. Bili smo zavzeti, ogreti za skupno delo in vedno pripravljeni delati. Tudi pri Prešernovi koči na Stolu 3mo pomagali, vendar ni bilo toliko prostovoljnega dela kot v Krmi.« Planinsko društvo Javornik-Koroška Bela praznuje letos tridesetletnico svojega obstoja. Jubilej nameravajo počastiti s številnimi akcijami, pohodi, z izdajo spominskega biltena, spominskih značk in s svečanostjo na Pristavi v Javorniških Rovtih. Vsa ta leta je bilo prav planinsko društvo ena izmed najbolj množičnih organizacij, aktivna, z delavnimi in prizadevnimi člani, ki so z udarniškim delom vzdrževali, obnavljali in gelo gradili planinske postojanke, ki so jih imeli v oskrbi. Pred leti skorajda ni bilo domačina, ki ne bi aktivno dokazoval, kako priljubljeno je planinstvo v krajih pod Stolom in česa vsega je zmožna resnična pripadnost društvu; pristna zagnanost in stalna delavna vnema. Ko si planinsko društvo tudi danes prizadeva, da bi pritegnilo čimveč mladih, učencev in dijakov in pomnožilo svoje vrste, nikakor ne pozablja na vse tiste, ki so v letih takoj po vojni sodelovali pri ustavnovitvi društva. Ti najstarejši niso bili le ljubitelji gora, niso se le udeleževali pohodov, temveč so povsem prostovoljno gradili in obnavljali planinske domove. Ure in ure udarniškega dela so opravili ali v planinskem domu na Pristavi, v Prešernovi koči na Stolu, na Staničevem domu ali v Kovinarski koči v K rmi. Kako se prvih let ustanovitve in dela planinskega društva Ja-vornik-Koroška Bela spominjajo nekateri izmed številnih aktivnih članov? 64-letni Matija Likovič z Javor-nika, pri planinskem društvu od ustanovitve: »Ko smo gradili Kovinarsko kočo v Krmi, smo vozili material iz porušenega gradu v Trebežu, napeljali elektriko in vodo, kopali sami in zidali. Vsi prevozi so bili brezplačni, tako, da je bila resnično postavljena ob sodelovanju planincev in z njihovim udarniškim delom. Zdi se mi, da smo bili tedaj vztrajnejši kot so nekateri danes, bolj z vnemo in voljo smo se lotili tudi takšnega velikega dela. Tedaj ni nihče odpovedal, nihče godrnjal, vsak je pomagal po svojih močeh. Tudi bolj družabni smo bili in zelo tovariš-ki.« 62-letni Franc Tavčar z Javor-nika, pri planinskem društvu od ustanovitve: »Sam sem bil več let blagajnik pri planinskem društvu Javornik-Koroška Bela, ki je bilo vedno najbolj številna organizacija in tudi danes šteje okoli 1200 članov. Skrbi za štiri planinske postojanke, ki so dobro vzdrževane in obiskane. Tedaj, ko smo gradili Kovinarsko kočo v Krmi, smo jo gradili udarniško, v prostih dnevih, ker smo vsi želeli nov pla- 66-letni Janez TuSek s Koroške Bele, pri planinskem društvu od ustanovitve: »Pri planinskem društvu Ja-vornik-Koroška Bela sem bil več let blagajnik in se tako kot vsi udeleževal vseh planinskih akcij društva, ki je vedno skrbelo za množičnost, za vzgojo mladega kadra, za vzdrževanje planinskih postojank in pri tem doseglo lepe uspehe. V hribih so bili prijetni in manj prijetni doživljaji, vsi pa smo bili med seboj složni, vedno pripravljeni pomagati. Dopuste smo preživljali v gorah, tam ostajali po dneve in dneve in ure in ure pešačili, ker smo bili v hribih radi. Ni nam bilo žal nobenega truda in napora, kadar smo vedeli, da delamo za nas in za planinsko društvo.« D. S. samozaščita postaja stvarnost Ljubljana — »Sredstva javnega obveščanja so v lanskem letu o napredkih na področju družbene samozaščite poročale dokaj objektivno,« je dejal na razgovoru, ki je bil v sredo, 26. januarja, v Ljubljani predsednik koordinacijskega odbora za družbeno samozaščito pri republiški konferenci SZDL Alojz Briški. Na razgovor so bili vabljeni uredniki slovenskih časopisov ter RTV in novinarji, ki spremljajo to področje. Seveda pa tisk, radio in televizija zaslužijo tudi nekaj graje. Poročanje je namreč dostikrat še preveč površinsko in tudi premalo kritično. Bolj na praktičen način pa bi bilo potrebno prikazati tudi delo na tem področju po posameznih občinah, krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah. Tudi senzacionalizma v teh zapisih še vedno ne manjka. Poudarjajo se namreč napake, povsem pa je zanemarjeno iskanje vzrokov za te nepravilnosti. »Napredek na področju družbene samozaščite, ki ni majhen, je vsekakor potrebno pripisati podružblja-nju le-te,« je dejal Alojz Briški. »Nove uspehe pa je moč pričakovati tudi z zares aktivnim in zavestnim delom posameznikov, posameznih organov in organizacij, ne le tistih, ki so za to še posebno odgovorni. Kajti s prisilo na osnovi zakona je mogoče le malo doseči. Skratka: samozaščita mora postati sestavni del našega življenja. • Zavedamo pa se, da bomo morali ljudi za svoje naloge tudi usposobiti. Tako bo republiška konferenca SZDL že v letošnji jeseni o družbeni samozaščiti pripravila problemsko konferenco, družbena samozaščita pa bo našla svoje mesto tudi na eni od sej CK ZK Slovenije.« In kakšne so naloge na področju družbene samozaščite v letošnjem letu? Nikakor jih ni malo. Poskrbeti bo potrebno, da bo družbena samozaščita zaživela tudi v praksi, da bodo ustanovljeni posebni odbori za to področje povsod tam, kjer jih še ni, da bodo še bolj zaživeli tam, kjer so že ustanovljeni; skratka, da bodo Hotel spet zaprt Trebija - Hotel »Dom pod Planino« v Trebiji v Poljanski dolini je od začetka letošnjega leta ponovno zaprt. V lanskem letu ga je namreč pod »svoje okrilje« sprejelo združeno podjetje ABC Veletrgovina Loka, le-to se je pred nedavnim združilo z delovno organizacijo Peks iz Škofje Loke in gostinskim podjetjem Jelen iz Kranja in ga zdaj namerava obnoviti in preurediti. Z deli, ki bodo terjala precejšnja denarna sredstva, nameravajo začeti že v bližnji prihodnosti. Tako naj bi preurejeni hotel po predvidevanjih sprejel prve goste že na začetku letošnje letne turistične sezone. -jg te dni po svetu NEZAPOSLENOST V ZDA Ob zaključku lanskega leta je bilo v ZDA brez zaposlitve 7,6 milijona delavcev ali 7,9 odstotka aktivnega prebivalstva. Po predvidevanjih novega ameriškega predsednika Carterja se bo stopnja nezaposlenosti v ^etu 1977 zmanjšala z.a največ 1,5 odstotka. USPEŠNO V NOVO PETLETKO Si ari v deseto petletko je v Sovjetski /.vezi menda kar uspešen. Lani so pridelali največ žita v svoji zgodovini: 224 milijonov ton. f«re pa le z.a količinski uspeh, kajti po hektarskem pridelku 17,5 centa žita na hektar je bilo lansko leto slabše od leta 1873, ko so s hektara dobili 17,<> centa žita. Nadaljnji skok je lani dosegla v SZ indu-strijsko-surovinska baza. Nafte so načrpali za 20 milijonov ton več kot predlani, nlina za 32 milijard kubičnih metrov več, premoga za 11 milijonov ton več, jekla pa za 4 milijone ton več. Manj kot predlani pa so v SZ pridelali mesa, mleka, jajc in volne. Tudi z delovno storilnostjo niso zadovoljni; ta se je lani v industriji povečala za 3,3 od-stotka, predlani pa za 5,9 odstotka. VARČEVANJE V PANAMI Predsednik panamske vlade Omar Torrijos je objavil nov program varčevanja v Panami. Vse plače vladnih uslužbencev, ki presegajo 7500 dolarjev na leto, se bodo zmanjšale za 1 do 20 odstotkov. Prav tako bodo izključili 20 odstotkov agencijskih telefonov in ravno toliko klimatskih naprav v pisarnah vladnih uslužbencev. SODELOVANJE MED ZDA IN TURČIJO Predstavniki turškega in ameriškega obrambnega ministrstva so se sporazumeli, da bodo ZDA prodale Turčiji 40 letal tipa F-4 phantom, in sicer v vrednosti 4f>4 mili- jonov dolarjev. Sporazum mora še ratificirati ameriški kongres. V povračilo bo Turčija obnovila delo kakih 20 ameriških vojaških naprav na svojem ozemlju, ki so jih zaprli zaradi ameriškega embarga na dobave orožja Turčiji, uvedenega po turški invaziji na Ciper. ŽRTVE LANSKIH POTRESOV Lani je v katastrofalnih potresih po vsem svetu izgubilo življenje skupno 695.000 ljudi. Samo potres julija na Kitajskem je zahteval življenje 655.000 ljudi. Če bo ta podatek tudi uradno potrjen, je to najhujša katastrofa po letu 1556, koje potres — prav tako na Kitajskem - terjal 830.000 žrtev. NESREČA PRI K UM ANO VEM V prometni nesreči, ki se je zgodila 23. januarja dva kilometra od Kumanova, ko je avtobus turške registracije zapeljal s ceste Niš- K umanovo, je izgubilo življenje 24 ljudi, 19 pa jih je bilo ranjenih. Večina smrtno ponesrečenih potnikov je bilo jugoslovanskih državljanov, ki so se vračali z izleta v Carigradu. Nesreča s«' je zgodila, ko je avtobus poskušal prehiteti tovornjak s prikolico. Ko je že kazalo, da mu bo to uspelo, se je zaslišal udarec, avtobus je zaneslo v levo, prebil je zaščitno ograjo in zgrmel (i metrov v globino na lokalno cesto. V sredo je v kumanovski bolnišnici umrla še ena potnica. Ostalim ranjenim potnikom v kumanovski bolnišnici se zdravstveno stanje izboljšuje. SZ ČETRT MILIJARDE LJUDI Sovjetsko ministrstvo za statistiko je sporočilo, da je Sovjetska zveza imela 1. januarja letos 257,9 milijona prebivalcev. USTANOVLJENA DELAVSKA BANKA V glavnem mestu Mehike Ciudat Mexico je bila uradno ustanovljena Delavska banka Mehike. Nacionalni sindikati so varijo vplačali 7,5 milijona dolarjev. Do konca tega leta bi nova banka po predvidevanjih morala imeti 50 milijonov dolarjev aktive. Ta denar je namenjen za posojila delavcem. BASKOVSKA ZASTAVA SPET PLAPOLA Po štiridesetih letih je v baskovskih mestih in vaseh spet zavihrala baskovska zastava. To pravico je dala španska vlada neukrotljivim Baskom po zadnjem soočenju med baskovskimi župa-; ni in notranjim ministrom. Baski so zaenkrat zadovoljni, čeprav za naprej zahtevajo veliko več: avtonomijo, kakršno so nekoč že imeli. ŠVICARJI IZVAŽAJO OROŽJE Švicarsko obrambno ministrst vo je sporočilo, da je Švica lani izvozila za 491 milijonov švicarskih frankov (200 milijonov dolarjev) orožja in vojnega materiala. V primerjavi z letom 1975 se je vrednost tega izvoza povečala za 122 milijonov frankov. Orožje so izvažali v Iran, Španijo, Nizozemsko in druge države. RAZŠIRITEV LONDONSKEGA LETALIŠČA Londonskemu letališču Heathrovv bodo 1979. leta priključili nov del, ki bo namenjen samo za zračne polete med Londonom in evropskimi središči. ARETIRALI TOVARNARJA OROŽJA V Brescii so prejšnji teden aretirali italijanskega industrijalca Galessija, lastnika tovarne orožja, osumljenega, da je skrivaj prodajal izdelke svoje tovarne v hližnje-vzhodne države, ZDA in na Malto. Vlogo posredovalke med proizvajalcem in kupci je opravljala neka švicarska firma, katere imena policija ni sporočila. Zadevo je prevzel Interpol. POLJAKI V SEV V poljskih ladjedelnicah so lani zgradili več kot 90 ladij s skupno tonažo prek 800.000 ton. S tem je poljsko ladjedelništvo doseglo prvo mesto v proizvodnji ladij med deželami SEV. Vodijo pa tudi v proizvodnji ladijske opreme. Največji kupec poljskih ladij je Sovjetska zveza. Ocenjujejo, da je okrog 40 odstotkov celotne sovjetske trgovske flote zgrajeno v poljskih ladjedelnicah. odbori za družbeno samozaščito in ljudsko obrambo v krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela ter sveti po občinah in drugod izpolnjevali vse zastavljene naloge. Naloge s področja družbene samozaščite pa bo seveda potrebno opredeliti tudi v samoupravnih aktih. Osnova za uresničevanje zastavljenih nalog bi moralo postati predvsem ocenjevanje varnostnih razmer v vseh sredinah. Primerno poročanje veliko prispeva k večji budnosti in vzpodbuja še k večji dejavnosti, je bilo rečeno na sredinem razgovoru v Ljubljani. Kajti prav objektivno poročanje, tako o slabih kot o dobrih primerih, je najboljše opozorilo drugim, da se napakam izognejo, prav tako pa tudi vzpodbuda za njihovo nadaljnje delo. J. Govekar Seja kamniške občinske skupščine Kamnik — V ponedeljek, 7. februarja, in v sredo, 9. februarja, se bodo sestali delegati družbenopolitičnega zbora občinske skupščine Kamnik in zbora združenega dela ter zbora krajevnih skupnosti. Seja družbenopolitičnega zbora bo v sejni dvorani občinske skupščine, skupna seja zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti pa v mali dvorani kina Dom v Kamniku. Kamniški delegati bodo razpravljali o obrambnih pripravah v kamniški občini, sprejeli odlok o obrambnih načrtih in ustanovili svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito skupščine občine Kamnik. Razen tega je na dnevnem redu obravnava odloka o gradnji in adaptaciji zaklonišč, odloka o nabavi osebnih in kolektivnih zaščitnih sredstev, odloka o ustanovitvi, organizaciji in delovanju občinskega centra za zveze ter obravnava predloga odloka o ustanovitvi in organizaciji štabov in enot civilne zaščite. -jk V Bistrici enotna organizacija ZK Bistrica pri Tržiču — V Bistrici, največji krajevni skupnosti v tržiški občini, delujeta dve osnovni organizaciji ZKS: osnovna organizacija I in osnovna organizacija II. Ker so nekatere zadnje akcije ZK terjale složno in enotno delo, so komunisti predlagali oblikovanje enotne osnovne organizacije ZKS. Na zadnji seji, ki je bila v ponedeljek, 24. januarja, so ocenjevali tudi aktivnost posameznih članov, Kritični so bili predvsem do nekaterih mlajših, ki jih ni srečati tako v ZK kot osnovni organizaciji ZSMS. O njihovem ponašanju bo govora na tovariškem razsodišču. Člani obeh osnovnih organizacij so na ponedeljkovi seji potrdili oceno dela komiteja občinske konference ZKS in njegovih organov po 5. seji C K ZKS in razpravljali o finančnem poročilu občinskega komiteja. Bistriški komunisti so razpravljali tudi o zunanjepolitičnih dogodkih. Še posebej so obsodili aretacijo glavnega tajnika Narodnega sveta koroških Slovencev" Filipa Warascha in proti-manjšinske ukrepe, za katere se je odločila avstrijska vlada. -mv Srečanje begunjskih zapornic BEGUNJE' - Maja se bodo v Begunjah in na Bledu srečale politične zapornice v nekdanjih zloglasnih begunjskih zaporih. Srečanje se bo vršilo pod geslom »Še pomnite tovariši«, udeležilo pa se ga bo okrog 700 zapornic v begunjskih zaporih. Na srečanju političnih zapornic bo govorila tovarišica Vida Tomšič. Pokroviteljstvo je prevzel medobčinski svet SZDL za Gorenjsko, v organizacijskem odboru pa so predsedniki občinskih konferenc SZDL gorenjskih občin, člani medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko, tovarišici Vida Tomšič, Pepca Kardelj in drugi predstavniki družbenega in političnega življenja Gorenjske in Slovenije. -jk Znanka mi je dejala, da so v Kranjski gori hoteli zaračunati j njenemu fantiču, smučajočemu j navdušencu, dva deci navadne kranjskogorske vode. Drenjala se je otročad, žejna po naporni smuki in hotela pač nekaj popiti, pa je točajka na vprašanje, koliko stane dva deci navadne I vode, rekla: »Dva dinarja!« Alije to mogoče? Seveda je možno in še več! Kranjskogorska navadna, mrzla voda je torej po dva dinarja, navadna vrela voda, ki ji pravijo drugače tudi čaj, pa je po pet, sedem ali več dinarjev ... V teh lepih, sončnih zimskih dneh, ko vse smuča in smuča in ko je pravi greh zapraviti eno samo minutko v zatohlih pisarnah, je po deseti uri dopoldne komajda najti strastne smučarje na njihovih delovnih mestih. Lahko da se postavite na križišče v Loki, lahko da kukate na križiščih za Krvavec ali gornja savsko dolino, da bi si zabeležili vse pisarniške znance, ki hite i ranem dopoldnevu na smuko, a bo uspeh kaj pičel, ne boste jih zasačili! Sploh pa odpade povpraševanje pri tajnicah, kajti vse po vrsti vam bodo zatrjevale, da so odsotni na nujni seji, sestanku, seminarju, službenem potovanju. Od vsega drži le to, da so resnično fizično odsotni. Gredo se ti odsotneži rekreacijo, gredo se zdravega duha v zdravem telesu, se smučkajo in sončijo. Domov jih odženeta noč in lakota, na hišnem pragu pa so kot ožeti zaradi oh, kako napornega delovnega dne in oh, kako maratonskih sej! Smučarska oprema pa je komplet ostala v varnem prostorčku nekje ob žičnicah, zaklenjena in pripravljena na morebitni jutrišnji sončni delavni dan .. . Vajen sem sicer raznih okrajšav, a včasih me zelo razjezi, ko jih tudi sam ne morem in ne morem razvozljati. Pa mi prosim, vi povejte, če se vam kaj sanja, kdo naj bi bil pod takšnole okrajšavo: na sejo je povabljen tudi član IO OSKIS. Ali: organizator smučarskega tekmovanja je OZSO. Ob širši sodelavski pomoči smo se nekako dokopali do tega, da je član 10 OSKIS član izvršnega odbora občinske skupščine komunalne interesne skupnosti in da je organizator smučarskega tekmovanja občinska zveza smučarskih organizacij. Spoštovani delegati in organizatorji, še bolj pa pripravljalci gradiv, pamet v glavo in kar po domače, čisto navadno, da se vendarle več ne boste smešili s tako bedastimi okrajšavami! Pa je prišla starka zima in z I njo led na cesti, po kateri se vsakodnevno sankam s svojim \ avtomobilom. Krasno je, veste, ko j takole v ranem jutru drčim po '< ledeni cestni ploskvi, ki jo posipa-i jo, če jo in kakor že jo in nema-\ lokrat sem v takšnih situacijah, da moram zavirati. Tedaj šele je i veselje, vidim se v »bandi«, v ograji, v zadku pred mano vozečega se avtomobila, redno pa se mi ob takšnih trenutkih pririše pred oči strogi, karajoči prometnik. Ko nekako mine, je neumno zavirajoči voznik pred mano stokrat od mene preklet, ozmerjan in tako naprej, dokler ne naletim na novega butca, ki pozimi ne zna voziti. Zadnjič se mi je to zgodilo na hudimano poledeneli blejski cesti, v ovinkih proti Bledu, na katere vas toplo opozarjam in vam hitre vožnje na njih nikakor ne priporočam. Ze sem se videl pod cesto, a je srečno minilo, dokler nisem pripeljal na nove nevarne jeseniške cestne hribčke, poledenele snežne gmote, ki se bodo poslovili le tedaj, ko bo močno posijalo sonce. Letos so na jeseniških cestah izredno dolgo kraljevali, še mar ni bilo komunalcem, da bi jih vsaj delno odstranili...