Politični ogled 9 DRŽAVA SHS. Po odmoru anqga celega meseca se je v torek se^iala sfcupščina na sejo, ki se je pa po čitanju raznih dtnav in nafcnanil zopet preložila na dancs. Ob za*iyučku seje je zakllical poslanec dr. Hohnjec: »Kje je pa vladna izjava?« — Minister Pribičevič je odvrnil: 'Čujete jo v kratkem!« — To zagH>tovilo je za eakrat še prazno, kajiti Pašič lt vedtao ni spremenil volilne vlade v delovno vlado, lu 'bi se morala po vseh parlamentariiih običajih že j/redstavati skupščini s svojo izjavo ali deklaracijo. Sprernemfoa -viade se jp pričakovala in napovedovala začetkom tega tedina, samostojni demokrati •so pa jffedlagali, naj se enostavno zavržejo parlamentarni .običaji iter vlada ixrez oslavfce izpopolni, radikali, ki bi frili morali o tem sldepati, so pa prišili v pondeljtk dopoldine na klubovo sejo v tako makm števihi, da $e ni ničesar sklenilo in da je Pašič govoril samo o — zaiiikernosti. V nedeljo sc je vršila v Zagrebu glavna skupščina . Hrratskega seljačkega doma«. Skup&čine se je udeleiilo okoli 500 članov: sedanji poslanci HSS, bh-si poslancS jHRSS, člani gla\nega odbora in zastopniki mesttvih in okrajjiih organizacij. Sfcupiščino je otvoril podpredsednik Kovačevič, ki je pozdravil navzoče. Nato se je oglasil k bcsedi gospod Pavle Radič, ki je obšinno poročal o položaju. Po nj^govem govorti se je razvila iivahra razprava in je bila sprejeta slcdcča resolucija: 1. Ves govor predsedtaika Hrv. seljačkega kluiba v iiujrodni sbupščini g. Pavia Radiča popoLnoma odobra^amo in sprej«raamo, zlasitii pa ono Lzjavo, katero je jnečital predsednik kluba Pavel Radi-č na konscu svojega govcra, naglašajoč, da dela to v imenu predsedfflika HRSS Stjepana Radiča. To okolaiost naglašajo zforani voditelji HRSS s po¦>ebnini zadovoljstvom, ker imajo v tem popolno jam>tvo, da se bo polilika HRSS Tazvijala v tej smeri popotnoma ibrez vsakega kolebanja, premišljeno, sigursio in uspešno. 2. Ker radi znanih političnih razmer na Hrvatskem. ni niogpče sklicati foranalne seje glavnega odibora in. pomavajoč iz dtosedanjili poročil mišljenje vsega hrv. >eljačkega naroda, kakor tudi mišljenje vseh pristašev HRSS v teh vprašanjih, smatrajo sebe za popokio pp¦oblaščene, da brez vsake najjma:nJ!Še bojazni, da bi kdo anogel ugovarjati, pred hrvat^kim in pred sfbskim narodom ter pred vso našo in inozamsko javnostjo najodločueje izjavljajo, da itflti hrvatsko narodno zastopstvo niti HRSS niso kneli, da nlmajo in da n« nameravaj« imeti nobemih z\-ez in nObenih odin^ošajev s seljači:o finternacijonalo v Moskvi. I Na popuščanje od stranr radičevcev so pa radikali in sam/ostojni d«mokrati odlgovorili s teon, da je poliicija zopet prepovedala izdajo »Slobodnega doma«, ki je irez repuiblSkan^skcga označila zopet .izšel, dan pozneje je bil pa zapJ«njen dnevnik »Hrvatk<, ker se je zgražal nad prepovedjo hrvatskih grbov po starih hrvatskih ¦naestib. Danes poda boligarski posJanik v Beogiadu predjedništAii naše vladc opravičHno bolgarsko izjavo. — 'Takoj na to jc od^rcjeiia sej>a iministi"skefga nveta, ki iončno zavzame stališče vlade napram Izjavi j)olgarske ^kidf, s katero se opravičuje Bolgarslca gledc klevet, ki so 'jih naperili bolgarsk> državnLki proti Jugoslavdji povodom zadnjili tcžkih dugodkov v Sofiji. HINDENBURG — IZVOLJEN ZA PREDSEDNIKA NEMŠKE DRŽAVE. Pi ed^edniške volitve v Nemčiji v nrtieljo so dalc siedeči izid: nacijonalistični in monarbistični kandod?.t maršal HindcmibaiTjg 14,639..O>99, repaublikanska kand;dat dr. Marx 13.752.640, koiminist Thalmarai 1 milijcn 931.590 in raz<-cpljenih 21.910 glasov. Iz.vx>ljen je torej, Hindenlburg, četudi monariii^ti nimajio ve6ine. Za izvolitev s* ima zahvaliti koimmistom. ki so samostojno nastopili m niso hotelv glasiovati z drujginii republikan<'i. V najVafijem številtu so gjasovali zsi 78 letnega rr.aršala« piuskoga pjemliča HindenJbuTga Eavarci, dočim je Berlin z velikansko večino glasoval za republikaraskega kandidata dr. Marxa. Republikanski listi r.lravijo. da je Hlindenburg — »slon v poroelanski iztožbi poiitike«. Mož zno misliti in ilelati samo kot general in ker je najizrazitejši piredstavndk stare Nermčije, je njcgova izvolitcrv plravo izzivange. Za sporaznm z Nemčij,o zavzetim državmikom. v Parizu in drugod bodo sedaj Idicali zagrizeni naspTotaiki: »Kako se morete •ogrevati za Nemčijo, bo pa Neim¦ta svojega generala — pr\-aka postavijajo za državn«ga predsednika!« Mnogi ncjnški lisli poročajo o zilorabah, 'ki so jih .uganjali agitatorji za Hindenlbuirga. Prav kakor naši' ^amostojiii dcmckratje pred vollitvami v narodno skupSiino, so tadi nemški nacijonalisli Irosiii v ljud&ke mase laži, da Vatikan obsoja sodielovanje centruma m eccialističnih sirank. Šli so tako <Jaleč0 da so Lzrabili' cdo imena visokib ccrkvenih doslojanstvenikov in jih ,vlačili v političmo booibo, da bi preslcpdli volilce-katoličane. Vatikan je ncdvomno izrazil v »Osservatore Romatio« srojo nevoljo, da ga hočejo zapiesti v notranje razniere Nemfije, vratislavski kardinal BeTtram pa jc naročil, da se kogne vsem podtikatijiein in da katoliiiTie ojnanije pnd zn;0tami, naj diibovščina v cerkvah in z lcj.aki na cerkvah ljiadstvo opozori, da so vse lakc govoTice navadna iamiiljotina. — M't ni čisto kakor pri nas? Naši »nacijonalai blokaši« lahko po- dajo rdke nomšiiim nacijonalistom im si časlitajo naofoojestranski poštenosti. Oboji pa bodo seveda vpili overskem n.asilju!