70
Politični pregled.
Deželni zbori so končali svoje zborovanje. Dva deželna zbora sta se zaključila, pre'dno sta končala prav svoje delo. Predarelski se je zaključil, ker je vladi delal ovire zastran novega zakona o deželnih strelcih dalmatinski pa, ko je ravno hotel začeti razpravo o zjedinjenju Dalmacije s Hrvaško. Tirolski deželni zbor pa sedaj ni zboroval ker je lani zboroval dvakrat V dolenjeavstrijskem so bile najburnejše razprave, ali volilne retorme ni mogel skleniti, ker se stranke niso mogle sporazumeti in vsled tega prebivalci tistih predkrajev dunajskih, ki so se zjedinili z me. tom, ne bodo mogli niti izvajati svoje volilne pravice Protisemitje z vso obločnostjo zahtevajo direktne volitve v kmetskih občinah in da bodi vsaka občina volilni kraj, ali vlada pa v to ne mora privoliti.
Državni zbor se je v četrtek zopet sešel Grlavno njegovo delovanje bode do Velike noči le v budgetnem odseku. Pri posvetovanjih v tem odseku se bode tudi morda pokazalo, v koliko je vlada pripravljena ozirati se na slovenske želje. Mi ne spadamo k tistim optimistom, ki mislijo, da bode Win-dischgratzova vlada nam prijazneja, nego je bila Taaffejeva, in da bode že zaradi tega kaj storila za Slovence, da obdrže grofa Hohenwarta. Na slovenskih glasovih vladi najbrž ne bode dosti ležeče, ko ima nadomestila v nemških nacijonalcih, za Hohenwarta se bode pa že dobil kak mandat, če ga bode vlada potrebovala. Sicer pa mož ni več vladi neizogibno potreben, ker je s tem, da je sklopil koalicijo, že storil svojo dolžnost.    Nemški konservativci bodo pa tudi radi vlado pod-
pirali, da le ne pride s kako volilno reformo, s katero bi se pomnožilo število volilcev v kmetskih občineh, ker to bi bil zanje smrten udarec.
Prava zborovanja. — Nemški liberalci so bili pred dlje časa sklicali neki shod v Tullnu na Dolenjem Avstrijskem. Na ta shod je prišlo več protiseoaitov, ki so preprečili zborovanje. Kaj se je pri tem zborovanju godilo, ne vemo, ker poročila od obeh stranij si nasprotujejo Liberalci govore o na-siistvih, protisemitje pa pravijo, da so le na shod p/išli, ker je bil vsakemu vhod dovoljen, in so slučajno bili v večini. Liberalci so jo pa pobegnili, ko so to videli. Liberalci so zaradi tega interpelovali v dolenjeavstrijskem deželnem zboru in pritožili pri vladi. Na interpelacijo je odgovoril namestnik, da se je stvar izročila sodišču V bodoče bode vlada z vso strogostjo varovala pravico zborovanja. Vselej bode nazoanila tiste sodišču, kateri bi kako zborovanje ovirali. Želeti je pač, da bi vlada pri tem popoluoma nepristranski postopala in ne varovala le nemškoliberalnih shodov.
Civilni zakon na Ogerskem. — V ponedeljek začelo se je v ogerski zbornici poslancev debata o   civilnem   zakonu. Vladi je velika večino zagotovljena, kar se je večji del Ugro-nove stranke izrekel za civilni   zakon.     Pač   pa   je   še   vedno upanje, da vladno predlogo zavrže gospodska zbornica,   gotovo pa to nikakor ni. Gre se le za malo glasov. Če bi več konservativnih članov manjkalo pri glasovanju,  pa vlada dobi večino. Če pa predloga propade,  se pa še ne ve, kaj se zgodi, morda bode zbornica poslancev se razpustila, da se izreče narod, mogoče pa tudi,   vlada počaka,   da z  imenovanjem novih   Člaaov dobi veČino v gospodski   zbornici.    Vsako   leto   se sme v   zbornico poklicati pet novih dosmrtnih članov.
Nemčija. — Te dni je nemški cesar vrnil Bismarcku njegov poset in tega obiskal na njegovem gradu v Friedrichs-ruhe. Prav se še zdaj ne ve, kak pomen, da ima približevanje cesarjevo Bismarcku. Eni trdijo, da to približevanje sploh nima političnega pomena, drugi zopet, da je cesarju na tem, da je v prijateljstvu z Bismarckom, da se lahko ž njim posvetuje, drugi pa zopet pravijo, da je cesar zato se sprijaznil z Bismarckom, da bi temu tako zaprl sapo in, da bi ta vsled tega nehal črniti Nemčijo in njene upravitelje pred svetom.
Italija. — Italijanski parlament sešel se je te dni k novemu zasedanju. To zasedanje je posebno važno v tem oziru, ker bo stopilo novo ministerstvo Crispijevo s svojim programom pred poslance. Ako Crispijevo ministerstvo ne dobi zaupanja od strani poslancev, razpustila se bo zbornica in razpisale nove volitve. To slednje se bo najbrže zgodilo, ker finančnega programa Crispijevega ministerstva gotovo ne bode odobrila zbornica, če bo pa nova zbornica v stanu boljše gospodariti in propalo Italijo res finančno rešiti, je veliko vprašanje.
Srbija. — Milan gospodari še vedno v Srbiji, dasi bi niti ondi živeti ne smel, ker se je za zmirom odpovedal povratu v Srbijo. On nosi celo srbsko generalsko uniformo. Kak vpliv ima na vse odnošaje ondi, je razvidno iz tega, da se listi, kateri pišejo proti njemu, konfiskujejo. Vse je odločno proti njegovemu vsiljevanju, toda zaman je vse, on ostane in se ne umakne Brez konflikta se to ne bo koučalo. 6. mantija, to je ob obletnici, kar je srbska postala kraljevina, se pričakuje, da se bode suspendirala ustava. Da bo ta Čin imel posledice je brezivomno če se bo to zgodilo, vedelo se bo, da je to delo Milanovo, ki pri celi stvari išče le lastnega dobička. Gotovo bi se bila kriza lepši rešila, da ni kralj Aleksander klical Milana na pomoč Tako se pa res ne ve, kaj še Srbijo Čaka                #
Španija. — Kaj zamotane so razmere v Španiji. Beda vlada po vseh krajih države. Zločini izhajajoči iz pomanjkanja, kakor ropi. tatvine i. t. d. se vedno ponavljajo Vlada stanja ljudstva ne more pri svoji   najboljši   volji   zboljšati.     Republi-
71
kanska stranka si pokžaj izkoriščuje in hujska ljudstvo k vstaji. *To hujskanje imelo bo prej  ali slej vspeh in težko bo drugače, da bo s Španijo ista usoda, kakoi  s Francijo,  ki   je   iz   kra-liestva se preosnovala po krvavih dogodkih v republiko.