gospodarske, obertn s k AU narodn Izhajajo vsako sredo po celi pôli. V v tiskarnici jemane za celo leto 3 fi. 60 kr za pol po V • po pošti pa za celo leto 4 fl. 20, za pol 1 fl. 80 kr 2 fl. 10 kr., za ćetert leta 1 fl ? ćetert leta 90 kr kr. nov. dn Ljubljani v sredo 18. januarja 1860 Kako sadno drevje zdravo in rodovitno ohraniti. dilo pokriti, da ga preveč mokrota ne namaka. Ako se take drevesa ne varujejo, se bo debla kmali gnjiloba lotila. 1. 15. Sadne drevesa, ki v moćirji rastejo, ostanejo bolj Mlade sadne drevesa, ki medio in klavemo ra- zdrave in rodovitne, če so drevesa z beršlinom ali pa sro ali pa tudi večje, ki so bile še le presajene, si brotom obrašene. 16. Da se stare drevesa pomladijo in zopet rodovitniše stejo, dobro pomagajo in začnejo iznova spešno rasti, če se jim celo deblo z mahom ovije, kteri se mora pa ob suhem napravijo, se jim morajo stare veje blizo debla požagati, vremenu, posebno pa poleti, včasih z vodo poškropiti, da pa naj se pusti, da jim divje mladike poženó, ktere se z je mah vlažen. drn g o sorto cepičev v drugem letu pocepijo, ali pa z ravno 2. Červ in drug škodljiv m e r c e s se dá pregnati, ce s pepélom tisto sorto. se zemlja spomladi s premogovim pepélom kamnitega oglja) potrese, potem pa podkoplje ali podorje. 17 če v Ij < 3. Velike drevesa, ktere ne rodijo, ako premoćno v rast debla Drevo previsocega debla, ktero je višje od 8 ne bo nikda tako odovitno, kakor di izkega ženejo iu les redé, se rodovitne napravijo, če se korenine 18. Drevo z pobitími odrastki se odrastkov znebi in pri deblu odkopajo, debelise s kako sekiro in zagojzdo pre potem okrepčá, če se na verhu nekoliko prireze, in potem, kolejo, in če se v razpok kak kamnič utakne, da razpoklina ko se mu je zemlja okrog debla do korenin odkopala, in odperta ostane. vsi koreninini odrastki in ocesa s koreninimi 4. V prav pusti in pešeni zemlji, kjer tudi češnja hira, odpravijo. gercami v r e d dobijo sadne drevesa zopet nov zivez in novo moc ako se 19. Pritlikovci zginejo in postanejo nerodovitni, če so z gojzdno zemljo ali pa s čreslorn okoli debla precej takí» .Tloboko posajeni, da začne serčno deblo korenine po na deblo osujejo. ganjati. Temu v okom priti, se mora ali jama okrojr debla ganjàti. Temu v okom priti, se mora ali jama okro 5. Orehi bodo tem bolj rodovitni in polni, kolikor bolj skopati, toda na zimo se mora zopet zasuti, da drevó ne se jim veje otolčejo, kadar se orehi klatijo, in kolikor pozebe; ali pa naj se vsako leto spomladi korenine pol bolj se svet pod njimi pri miru pusti, ter se ue ogreba čevlja globoko od tal tikoma debla odrežejo. in ne okopava. 20. Plitvo posajene sadne drevesa ostanejo bolj 6. Vsi brajdniki (v brajdo zasajene drevesa) ostanejo zdrave in bolj rodovitne, kakor one, ki so pregloboko sa zdravi, ce se le deblo s kako desko ali s kako drugo recjo na južni strani varje, da ga sonce preveč ne prepekuje, iu se zemlja okrog njega z listjem ali drugo enako šaro pokrije. jene ktere navadne starosti ne dočakajo in kmali še pri najbolji moči jamejo hirati, ter hirajo, dokler se ne posušijo. Kdor hoče z zalivanjem starejim sadnim drevesom 21. 7. Mana ali medeua rosa (medeni pot) na pritlikovcih pomagati, naj jih še le po krešu zaliva. se odpravi, ce se urno vsem tištim pritlikovcom, kjer se 22. ta rosa zapazi, veršiči poletnih izrastkov poščipljejo. drugih Da ovce in zajci sadnih dreves po pašnikih in krajih ne uapadajo, je najboljše, ako se debla s 8. Breskev bo bolj rodovitna, ce se malo prej ob- ternom ovežejo. Kaj dobro je tudi, če se debla z zdrob reze, ko je v popolnem cvetji, vinska terta pa takrat, Ijenim in v vodi namočenim ovčje ko m kake 4 čevlje visoko namažejo Novíca gospodarska. ko cvetne grojzdke požene. 9. Vse sibkeje sadne drevesa ostanejo čez zimo zdrave, ako se med zimo od količev ali brajd odvežejo, da se sèm ter tjè prosto sukati in majati morejo. 10. Da se sadnim drevesom debla zdrave ohranijo, se jim ne smejo odrastki, ki poleti iz debla pribodejo, preci, ko se prikažejo, zadušiti, temuč le versički poščipati ali znajdel to smešno pomoč, ki pravi, naj se nerodovitne dre- prirezovati, in še le prihod nje leto jim odpraviti. veHa spomladi in potem skozi nekoliko meseov vsaki dan s palico prav dobro pretepó. Preobilno muzgo (sok), ktera rani, ali kjer se z vertnim orodjem"kolikor toliko obtolćejo, iz hiteli Horvatje Avstrijo branit; brez zapovedi se jih je vec kakor 100.000 vzdignilo; še nam je v spominu, ve 5 da se ne bodo ne možganov ne serca prijete, ker jim kako živo razumnosti manjka, ktera ed člověka bistri in žlahti so Čehi Avstrijo zagovarjali , bodi si v novinah ali v der- Te besede bom bolj natanko „formuliral". Moja misel je žavnem zboru; tudi vemo, da med Rusini v Galicii ni vlada A. d se vsi ki v domaćem jeziku razla ne enega nasprotnika imela; ravno taka je bila na Sloven gat začnó, in da se toraj za zdaj saj v 1. in 2. soli skem, kjer je tadanje od nekterih toliko čerteno slovensko slovenski jezik za učni jezik ustanovi, družtvo s v oj glas vzdigovalo za Avstrijo, nabiraje dnarno pomoč za bana Jelaćiča. Vzroki so: 1. Povsod je treba to je neoveržen aksijom n e Zgodbe spričujejo, da je ta patrijotizem iz semena znano rec z znano razlagati. Gotovo pa je, da je v pa naj nihče ne kaže na Madjare vsak i znanosti dosti besed in izrek, kterih narodnosti se izcimil ali Lahe, ki so nek tudi za narodnost se vlekli. AI ker so učenci v pervih latinskih šolah v tujem jeziku kar bi biti moralo — naši slovenski v se ne raz ne razumejo jo imeli in jim je nihče ni jemal, ne moremo tega zapopasti. umejo ali kterih saj Ta ideja se je v našem cesarstvu najlepše v slovanstvu razvila, popolnoma. In zopet je gotovo, da nekter učenec ne in nas led ki so pokazali, da se z deržavnimi interesi popol- ktere, drug zopet druge reci ne razume ter bi nespa noma ujema » da je inteligencija, iz nje rojena, pripomočke metno eksperimentiranje bilo, jim le sem ter tjè kako besedo deržavne brambe oživěla in pomnožila. Ni dvombe, da bo po domaće razložiti, ker bi se lahko pripetilo, da razlaga y ^ ^ y ta inteligencija tudi zanaprej pervi in tem močneji steber učitelj besedo tudi po nemski vse m znano, zraven pa dru deržavi, kolikor več je bo. Vsaka pametna vlada 'pa gleda, reci v nemar pusti, kterih nihče ne razume. V pervih da to, kar ji je v dobro, ohrani in povikša in zato je tudi šolah se učitelj na nemško znanje svojih učencov celó nič naša avstrijanska ta princip spoznala in poterdila. Leta zanašati ne more. In zopet je gotovo, da je našim učencom v pervih šolah nemški govor sploh, zlasti pa hitri, nepře- da bo vsigdar 1857 je rekel presvitli césar na Ogerskem, njegova skerb, da se narodi po svoje razvijajo, in dve tergani govor komaj na pol razumljiv: govori jim 10 minut leti pozneje smo dobili postavo, ki te besede v djanji raz- neprenehoma in potem jih prašaj, kaj si jim povedal, pa tí odeva. namreč postavo o učněm jeziku v gimnazijah. Vidimo, da ideja narodnosti derzavi ni na škodo bo vedil vsaki peti nekaj in ve či del zni eden o na i tanko pa morebiti n o b e d e n ne odgovoriti. ? ali je pa mar ta ideja tudi dobiček dopoveduj ravno to marveč na korist za vednosti? Nasprotniki te ideje pravijo reč po domaće, in prepričan sem Potem pa jim da da ne ; al bo vsaki saj nekoliko in prav ti odgovarjal, marsikter njihovi dokazi so zgolj teoretični, manjkajo jim fakta, pa se ti bo tudi tako dobro obnesel, da bi ne rnogel ne ti ktere pa mi imamo, ki terdimo, da je ta ideja tudi ved- sam bolje razkladati. Tega ne bledem tjè v en dan, ampak experientia doctus", kar mi vsak lahko verjame. Pa je tudi Dostim na dobiček. Zbudila je med južnimi Slovani literaturo, ktero bi brez nje brez dvombe pogrešali; dala nam to gotovo, da ima vsaka znanost svoje besede, ( tech- je slavne pesnike in mnoge druge za izobraženje narodno nische und Kunstausdrucke). Kako jih boš učencom dopo- goreče može; dala nam je dobre ljudske sole, seminišča vedal, razun po domaće? Te besede so vecidel take, da visjih znanost; dala nam ljubezen do branja, da smo v 50 jim je nemogoče jih razumeti, če jim se po domaće letih dalje prišli, kakor pred v petih stoletjih. Kaka puščava pomen ne raztolmači. Pripoveduješ jiin po nemški imena je bila češka zemlja, preden se je boj za narodnost unel! tičev ali kaj druzega tacega, kar je včasi učencom dobro zdaj pa je med pervimi deželami cesarstva, ustvarivsi znano, pa te vendar-le debelo gledajo, ne vedoč, kaj prav obilno literaturo in zbudivši vse iskre narodnega duha, ki za prav mislis. Dozdaj se je na to malo pazilo, pa se zato čedalje bolj marljivo in s čedalje boljim vspehom vse vede tudi ni čuditi, če je učehec tako berž kaj pozabil, kar se obileluje. Dajte in sklenite to idejo tudi z višjimi šolami, Je učil. 2. Kar učenec razume, si tudi lahko zapamti in pa bote vidili, kako jih bo narodni duh presinil, kako jih bo vse nov ogenj navdal in da bodo tudi pri nas kakor vsaka reč se menda vendar za to uči da se zapamti i drugod stoteren sad rodile. se zna da sicer je nauk iniačva prazne slame. Znano pa je, Pred sem omenil, kake so bile gimnazije po starem da ima člověk v pervi mladosti najboljo cr lavo ; kar sliši, y se vem, kako smo sistemu. Dan današnji so res bolje urejene, učitelji so mu ostane, se vé da če dobro razume; bolj učeni, nauki svobodněji, priložnosti večje, se kaj na- si otroci zimske večere pravlice pripovedovali; nektere so pa smo jih vendar skoraj brez števila znali. učiti biti dolge, » pa z vsem tem, moramo reci, če hoćemo odkritoserčni bile sila da vspeh ni dosti bolje od prejšnega; kar učenci po Ko bi se v pervih šolah vse po domaće učilo, sem pre eni plati dobé. učijoč se bolje gerški, nemški in domaći pričan, da ne bi učenci tako hitro vse pozabili, kar slišijo ? jezik in sèni ter tjè naravoslovje gubé po drugi, ter zlasti pa zgodovine, geografije, naravoslovja in fizike ne j znajo veliko manj latinski kakor smo ini znali in so ve- ki so za mlade ljudi toliko prijetne znanosti. Morebiti kdo mi čidel slaběji stilisti, kakor smo učencom še vedno poglavitna reč „klas bili. Zraven pa je poreče: će ima mladina za slovenski jezik dober spomin, u in „kruhu, ne pa ga ima tudi za nemški? Ima ga, pa ne tako, kar vsak znanje in izobraženje. Napot je marsikaj, in zapreke so danja skušnja UC1 5 pa je tudi pomisliti, da se uče vednosti različne, toda največja je po mojem prepričanji ta, da so zavolj samih sebe, ne pa, da se otrok le nemški nauči. To sole prevec za-se, premalo z ljudstvom in za ljudstvo, ali ni nikakor poglavitni namen šol; mladina se mora v vseh kar je vse eno, da je preveč teorije, premalo pa praktike re ceh izobraziti, ne pa le v ktercm jeziku. Ce se tedaj (praxis), da se prevec na to pazi, da učenci „znajo premalo na to, da u in po slovenski lagleje razumejo. Učenci prihajajo v sole iz pervih šolah, dokler uči se čemur ni dvombe je treba v ne zná nemški popolnoma tudi razlagati ; še govoril ljudstva, pri nas iz slovens kega ljudstva; misli, ki so po slovenski ji v ljudstvu, so tudi v njih; oni nišo posebne stvari, ampak kako, bom pozneje udje iz narodnega telesa; govori z nj i m i kakor govoriš z začne, ko že učenci terdno podia narodom in kakor te narod razume, te bodo tudi oni raz- vedah imajo, ko so si le sčasoma in stopnjema naj se nemški jezik rabiti v vseh posamesnih «•n > uměli starši in prijatli tisto reč pridobili, ki se po daj jim sladko domačo besedo, kakor jim jo dajo nemški „Sprachbewustsein" imenuje, ki je za pravo napře- v ze a » . Y nove reci in tudi ti jim boš serce ogrel; ce jih ucis dovanje neobhodno potrebna, ceravno vem, da je celó mnogim i nikar jih domačíi ne odpeljuj, ampak pověj jim, učiteljem neznana skrivnost. kako je domaći narod to in uno misel po svoje zasukal ? 3. Le če bo ucenec nauk, razum el in si = * V " * ga lahko zapamtit, bo dobil že v pervi mladosti veselje do veduosti nam ravno najbolj manjka. Le z veseljem je in tes: a pravo napredovanje, le z njim se dá pravo izobraženje rimsko ljudoviado (republiko). Zaiage avstrijanske in rusovske so poradile Pij a VIL npet na rimski tron. Al že v letu 1808 je mo ilirski" pišemo. Crnu to? Da nas narod ne bo razumel in a je z dnarji tudi magistrat sam. pod- potem ne m&ral za naše pisanja. Lep dobiček ! Ni da vri ej, pa vse zastonj. Lahka mu kar je dobil slavni horvaški pisatelj gospod Kuralec iz Ie enkrat je Rusije povabilo, ali hoče na Harkovsko vseučilišče za pro- zemljica! Za slovanstvo se ni nikoli menil, H H v ^H^^^H prinesel novico, da se za Cernogorce ne vé, ali so Albanci fesorja priti. Zivel je ta zavoljo svoje učenosti ravno tako ali Slo vani, in zopet drugikrat je povedal nam da kakor zavoljo svojega iskrenega domoljubju in neoskrunjene jezik naš, kakor ga govorimo in pišemo, je preterd, in poštenosti visokospoštovani mož že veliko let na Reki, ne- „toporisce", upehoma nabiraje material za horvaški slovník, ki se jo rokah že na več sto pol narastel in bo brez ves zakaj da ne pravimo raje ,, město „toporište ali toporišče! Ci město „vest u u itd. Kar se š o I tiče, se v njesrovih y •• bo pac mnogo spremeniti moralo. V farni in mestni normalki dvombe, ko na dan pride, prav biser cele shvanske li ie slišijo horvaški otroki malo ali pa celó nič svojega jezika;,- rature. Sedem drugih bukev pa ima že za tisk priprav t Ijenih; imenitne bodo zlasti za filologa, ker ga med Hot vati upeljejo ali, kakor eni pra vij o, poškrope, in iz nje pozvejo, ni večjega mojstra v čistem domaćem jeziku kakor je Kuralec. od kod da je, in potem se naj potira na njeni dom; saj Zagreba 12. jan. A. K-s. Peripatetikar. Družtvo za jogo deželska postava veli, da vsaki kraj ima za svoje reveže skerbeti. Gospod fajmošter 5 po drugih opravilih zaderžani slovensko povestnico v Zagrebu se je porazumilo z odborom to veselo delo svojemu kapelanu privošijo. Ta vzame sema-za poslavljenje stoletnice Ka čiče v e v Zadru in z matico tizem v roke, imenuje poredoma vse fare cele škofije, in ilirsko, ter pozivlja vse domoljube in štovatelje And rej a veli mutasti siroti, naj s kakim znamenjem spoznati dá, ko Ka čiča M i osi ča, izdavatelja obče znanega ,,razgovora bo svoj rojstni kraj imenovati slišala. Ko pride na versto naroda slovinskoga", da se udeležijo poslavljenja z dnarno Sv. Margeta zvu naj Ptuja, mutica spoznati dá, z pripomoćjo ali pa z duševnim plodom. 14. decembra se bo glavo kimaje, da je tamkaj domá. Tu sem bi se tedaj mo- HHBBHH ■■■■■^■■H HHHHI H^H 1BIH HMH^HIH namrec slavil stoletni smertni dan Kačičev, kterega pesme rala s svojim detetom pobrati; al ona se brani in so globoko priderle v narod. Izdal se bo mesca decembra botru y naj še le zanaprej za njo skerbi ; drugač, ako jo od album, ki bo obsegal narodne pesme junaške, ktere hiše spodí, bode otroka zadavila in v pervi jarek vergla. še niso nikjer natisnjene, in 2) životopise slavnih mož i ki Sedaj ni kazalo drugač, ko to celo komedijo okrajui go-sposki v Cmurek oglasiti in poharati za svet, kaj da je so znamenitost dosegli v domaći povestnici ali v narodnem pesništvu (kakor: Branković, Katalinič, Kerćelic, Valvazor, storiti? Gosposka sklene, naj jo žandarji peljejo v njeni dose pozivajo vsi narodni maći kraj. Ko mutica od žandarjev zasliši, jo po vseh da obrazijo podobe udih strese, kakor da bi jo božjast bila popadla, in glejte Vuk Karadzic itd.). Razun umetniki, posebno slikari in onih povestnićarjev in narodnih pesnikov, ki bodo kitili Ka tega litografi, čićev spomenik. veliko čudo: njeni jezik se je razvezal, in v tem Gospod Gjorgje Nikolajevič, profesor v hipu je jela govoriti. Ko so ji sedaj ojstro na noge zakaj da je tako dolgo ljudi za nos vodila Zadru, pozivlja v „Serb. Dnev.u k naročbi na „Serbsko- stopili in rekli, kterega je ze pod njegovim vred dalmatinski magazin", ništvom 17 zvezkov na svetio prišlo. Za pervim magazinom tako lože živela". bo berž přišel na svitlo drugi, ki bo priuesel „Život i diela in se gluhonemo delala? je odgovorila: n Zato ker sem Premišljevanje o vsej prepustimo častitim bravcom samim. „Cerne kavaliera Dimitrije Milakovića", in bo obsegal 15 pol. Cena tako sleparstvo menda še predobre. tej spačenosti bukve" so za Slekovčev. vsaki knjigi bo 50 novčičev. Slavni kaptol škofije senjske Savinske doline. V Savinski dolini na pri je poslal za spomenike jugoslavenske, ktere pripravlja za jetnem grićku stoji mnogim bravcom znani samostan Maria natis gosp. Ivan KukuJjević pod imenom „Monumenta Nazaret, kjer meiiihi frančiškani oskerbljujejo podfaro z Slavorum Meridionalium historical, blizo petdeset izvirnih 765 dušami in ljudsko šolo, pa tudi v okolici pomagajo drugim duhovnim, kadar jih potrebujejo. Lepa in prostorna glagolsko-horvatskih listin za prepis. — Visoko c. kr. na-mestništvo horvatsko-slavonsko je razpisalo 6. t. m. najem cerkev pa je imela kaj slabe, leta 1735 izdelane orgije, ki zagrebskega gledišča za dve leti, ter vzelo obzir tudi so bolj cvilile kakor pele. Neki posebni dobrotniki in far na razpravljanje igrokazov v domaćem jeziku. Razun mani, čeravno ubogi y so radovoljno stroške za popravo nemških igrokazov ali talijanskih oper mora biti vsako leto prevzeli in poklicali smo Vam, ljube r> Novice" znanega 48 představ v domaćem jeziku. Ko bi se našel mož y ki moža Martina Cajhen-a s povzelskega starega grada, bi hotel samo horvatsko igranje v najem vzeti, dobi vsako ki je z dvema pomagačema, s svojim bratom Jakopom in leto 2000 gold, podpore. Bomo vidili, kakošen plod bo po- z Blažem Zeleznikom iz Gezelna, ne le samo popravo iz- rodilo vse to ! Gosp. Andrija Pakšec, bogoslovec v verstno dognal, temuc tudi tri nove registre tako vverstil, Zagrebu, je přestavil didaktiko slovečega Komenskega, da po razsodbi vseh v muziki izurjenih gospodov, ki so ktero bo „Napredek" svojim naroćnikom brezplatno donašal, dosihmal popravljene orgije prebirali, je delo velike hvale kakor „Novice" donašajo „Občno povestnico u Slovenskih goric na Staj. Ze več let se je dosihmal popravljene orgije prebirali, vredno. Samostansko predništvo s cerkvenimi ključarji tedaj Martina Cajhen-a izurjenega in vestnega mojstra vsem neka mutasta ženska, cversta in veselega obraza, po priporoča, ki njegove roke potrebujejo. Slovenskih goricab, sosebno po farovžih in drugih imenit-nejih hišah klatila s pismom vroki: „Weun Jemand weiss, O. Zofron Merk, kurat. Ljubljane. Dunajski vradni časnik je predvčeranjim woher diese Ungliickliche ware, moge auf dieses Zettel krajnski deželi oznanil veselo novico, da so presvitli cesar y 6. dan preteklega mesca prečastitega gospod dr. Jerneja aufschreiben, demi von ihrer kann man nichts erfahren und Niemand kennt die arme Stumerl, wahrscheinlich wird sie Vidmer-ja izvolili za knezo-škofa krajuskega. Po versích vom Hause verirrt haben, und kann jetzt nicht mehr jetnem pismu, ki smo ga ravno iz Dunaja přejeli, mislijo zuriick finderr*. Pred nekirni tedni je ta uboga mutica hi- novi knez in škof svoje višje duhovno pastirstvo nastopiti poma spregovorila! Košata namrec je postala, ali kakor drugej pravijo „v drugi stan je prišla", in se taka mesca susca. Ljubljane. ga druztva V nedeljo teden je bil letni zbor namen je podpora bolnih kterega zadnje dní v fari sv. Ane okoli potezala, dokler ni slednjič tukajšne v nekem listnjaku povila, kar pa ni čudo; zakaj iz več štacunarskih pomočnikov. Družtveni vodja g. A m b r o ž, kerstnih bukvić gračke okolice se vidi, da so mnogotere je pozdravil družbenike z ogovorom, v kterem je razodel stan te koristile bratovšine z ozirom na přetekle tri leta, kar sedanje vodstvo opravlja družtvene zadeve, v kterem sestre V7enerine bratovšine tudi za germovjem in plotom svojem težavnem potovanji v „Paulusthorgasse" rodile, je že vsaki ženski žmetno (težavno), ako v samiškem stanu se posebno pridno gosp. M. Treun kot opravnik družtveni na v Ce gluhomutici mati postane, si lahko mislimo, da je krat težeje med neznaními ljudini; zahvaljen! usmiljenih Samaritanov tudi dan današnji ne toda y bodi še deset- ukvarja z vsemi pisarijami, gospod J. Kordin kot dnarnicar _ . . i I V . I I I * • W Bog s kaso, gosp. A. Zajec pa z oskerbnistvom bolnisnice. tega ogovora Iz smo zvedili, da dohod ki lanskega leta so zmanjkuje; novorojeno dete dobi botre, bode kersčenoin tudi znesli 1657 gold. in 3 kr. » stroški pa 910 gold. in Lánsko leto njegova mati je z vsem potrebnim oskerbljena. AI „ročka le 57 kr., tako, da je ostalo 746 gold. 46 kr. tako dolgo k studencu hodi, dokler se ne potere", so nekdaj je 8 novih udov v družtvo stopilo, 16 jih je pa odpadlo. nas dedck pravili, in mene šepavo conjavali: „Juřica, si Še tako pohlevnemu člověku slednjič poterp ker niso letnega plačila odrajtali 208. tako, da jih je zdaj Leta 1857 je na koncu leta ostalo 1406 gold. in letos bi bilo videi kruca". ljivosti zmanjka. Tudi dobri ljudje se mutice naveličajo, ko 36 kr., v letu 1858 pa 661 gold. 56 kr., jo že čez tri tedne z otrokom vred v božje ime redijo. ostalo 746 gold. 46 kr., ako bi se ne bila cena obligacij Zatoraj se podaju z inutasto malerjo v farovž in poprosijo zlo znižala. Celo družtveno pre može nje znese sedaj gospod župnika, naj zapeljano siroto po kristjanski navadi 13113 gold, iu 92 kr. Kar se tiče stroškov za bolnike, je bilo povedano, da je v letu 1857 trem, v letu 1858 stir- poglavarstva svojih u kaz o v po deželi oklicati, jih bojo najstim, v letu 1859 pa devet bolnim podpora družtvene natiskovale na stroške dežele v dežel ni h jezicih in po kase podeljena bila; tako se je za teh 26 bolnikov 1402 potrebi gosposkam in županijam razpošiljale. — To je po gold. in 69 kr. izdalo. Največje stroške prizadevajo tišti glavitni zapopadek tega patenta za prihodnje oznano- bolniki, kteri pridejo v družtveno bolnišnico ; poslednje 3 v a nje cesarskih postav, ktero je zdaj že v tretjo dobo leta je bilo 5 bolnikov v bolnisnici, za ktere se je porabilo stopilo; patent od 4. sušca 1849 je namreč vpeljal der- in 80 kr. — malo manj kakor za vseh drugih žavni zakonik, kteri je razun nemskega jezika bil 626 21 gold. y kteri so se domá na rajtengo družtva zdravili. Je je or e* ospod vodja o tem rekel y ,4iar WĚĚĚĚĚtĚĚĚM MĚ m nisnici sila veliki, postrežba pa slaba. Res da so stroški v bol-Morebiti se vendar natisnjen v 10 deželnih autentničnih jezikih ; zraven tega so izhajali tudi se dežel ni z ako ni ki v deželnih je- zikih z dostavljenim neinškim; patent od 27. dec. 1852 utegne v pri hod nj i povekšani mestni bolnišnici kaka izba je vpeljal der žavni zakonik samo v nemskem jeziku; dobiti za te bolnike, kar zdaj ni bilo mogoce. Z gorko be deželu i zakon ik i pa so v dvojnih razdelkih donašali sedo je poslednjić za napredek te milodarne naprave mar- vse postave razun nemskega tudi v deželnem jeziku. Zdaj ljivi gosp. vodja Ambrož zbraním družbeiiikom na serce bo to spet drugač, kakor gori ©menjeni cesarski patent ve govoril, naj si vzajemno prizadevajo, da čedalje. več udov leva. Ker pa dano postavo, da je veljavna, mora vsak raz- stopi v bratovšino, in se kapital njeni sćasoma tako naraste, ume ti, ktereuiu veljá, se smemo nadjati, da se oklici da bo moč tudi pripomoć takim dajati, kteri ali zavoljo sla- postav v deželnih jezikih ne bojo nič prikrajšali. bosti ali zavolj kake druge nesreće ob kruh in zaslužek Po kazalu lanske?a deržavuega zakonika je -------v ------ ---~ -------- - - " --------«^iom.U^^« Jv pridejo. — Ko je bila volitev družtvenega vodja in odbor- bilo preteklo leto v vsem skupaj 214 postav oklicanih y nikov končana, pri kteri so bili spet vsi dozdanji gospodje namrec 2 cesarjeva razglasa, 16 cesarskih ukazov, 6 der izvoljeni, je prišlo v prevdarek vprasanje: ali naj se na- žavnih pogodb, 6 ukazov ministerstva unanjih in 40 mini- pravi po stari navadi tudi letos tako imenovani „kupčijski sterstva notranjih oprav, 41 ministerstva pravosodja, 97 mi- ples" ali pa ne? Po većini glasov je bilo sklenjeno, da letos nistertva dnarstva, 6 ministerstva kupčijstva, 6 ministerstva . • . a . i . « â • • v I . • if n e y zato, ker po mislih predsedníkovih ní pricakovati, da bi letos, ker so Ljubljančanje že na vse straní dajali, še toliko donesli za ta milodarni namen, da bi družtvu čez bogocastja in nauka, 1 pa višje računske oblastnije. stroške, ki jih prizadene veselica, se kaj ostalo. Ali ste pa y dragi gospodje Po besedah nekterih dunajskih časnikov se bo vpri hodnje cela obravnava zapuščin (Verlassenschaft Abhandlung) notarjem v roke dala, kteri m so zdaj sod y das inhaltsschwere Wortu ne! tudi pomislili, da , kar ze to sklenivši in izgovorivši nije le tište obravnave izročevale, ktere nišo bile v pravdi. Prešerin prerokuje, zatega voljo Mnogtere device, mnogtere ženice na skrivnem solzé prelivalo?" Okó bo Ali ste popolnoma prezerli, da tudi v letošnji pratiki pust stoji iu da, kakor nam „Čbelica" pravi, Rezika in Barbka, Cilka in Manca, Lenčika in Pepica premilo zdihuje: Kakor se sliši, pripravlja ministerstvo notranjih oprav prenaredbe j et u is t va po skušnjah pretečenih let. Judje (židi) dosegajo čedalje več pravic, ki jih dozdaj nismo imeli. Cesarski patent od 1. t. m. pre kli čuje staro postavo, po kteri nihče, kdor ni kristjanske vere bil y 111 mog el priča biti pri oporoki (testamentu) kakega Dolgo že cakain, Solze pretakam , » Pa ga le ni Lice cveteće, Kroglo, rudeće Že se bledí! Kaj bo ! Samica Kmali srotica Vsahvat zaćnem! V Ce se ne vsmili Letos pust mili, Dvica vmerjem! kristjana. To zdaj ne veljá več in tudi jud more priča biti. Ravno ta cesarski patent pre kli čuje tudi staro postavo, po kteri v kakoršni koli pravdi jud za juda zoper kristjana ni mogol pričati ; jud zoper kristjana ni zdaj več sumljiva priča in more tudi zoper njega za svojega rojaka pričati. HHI^H mm Novičar iz domaćih in ptujih dežel. Dunaj a. Po cesarskem ukazu se ima armada goreco besedo pretresa glasovito knji Kardinal in veliki škof dunajski je pod naslovom Papez pa Italija" pastirski list na svetio dal, v kterem z kongres". graničarjev v nov red djati, po kterem ima vprihodnje iz 14 regimentov pešcov obstati, vsak regiment iz 3 bata- go „Papež pa Škofa iz Linča in St. Polten-a sta prišla na Dunaj se pomenit z ministerstvom med drugimi važnimi rečmi tudi lijonov po 6 kompanij, izmed kterih imata ob času mirú le cez to, kako naj bi vlada gospodarstvo cerkvenega 1. in 2. batalijon vsakega regimenta v službi biti, lijoD pa ne; tudi nimajo pešči graničarji vprihodnje več kot lahka armada veljati, ampak kot redovna armada 3. bata- dnarja izročila škofom, ker se sliši, da zavolj pomanj- šanja stroškov se ima to gospodarstvo škofijam v roke dati. Govori se, da tudi deželne dnarstvene di- linii) ; kadar od doma raarširajo, nimajo za navadno marširati le v rekcije bojo jenjale po vseh deželah in da bodo njih posamnih batalijonih, ampak v celih regimentih pod vod- opravila kantonske gosposke prevzele. stvom svojih oberstarjev, in v vojski imajo združeni biti z drugo redovno armado, ali pa, kakor okoljšine nanesó bojevati v celih graničarskih brigadah. Zagreba. „Agr. Ztg." preklicuje govorico y ki y se Cesarski patent od 1. t. m. veléva, kako se seje po deželi zatrosila, da so delà za želez ni co iz Zagreba v Sisek ustavljene, ter pravi, da to ni res. Ogerskega. 11. dan t. m. je bilo v vseučelišču imajo vprihodnje cesarske postave razglaševati. peštanskem na černi tabli v nemskem in madžarskem jeziku Važne premembe v teh oznanilih zahtevajo kakor ome- oznanilo nabito, v kterem šolska dekanija učence svari njeni patent pravi tudi tišti cilj iu konec, da bi se vec in jih opominja v vsem spodobnega obnašanja. derzavnih stroškov odvernilo, in so ob krátkém povedane Českega. V Pragi so tudi začeli vojake za pa te-le: Der žavni zakonik (deržavne postavile bukve) bo peževo armado nabirati; neki papežev kapitan jih nabira > vprihodnje izhajal na le v nemskem jeziku; kadar do 12. t. m. jih je nabral blizo 50. je postava v tem zakonika oklicaiia, zadobí veljavo; do sedanji dežel ni zakoni ki, ki so donašali postave zraven čedalje bolj nemskega jezika tudi v jeziku tište dežele, kjer so Benetk. Avstrijanski vladi sovražtia stranka tukaj rogovili. hajali y bojo jenjali; Da bi vse tiho in mertvo bili, zuga iz- ljudém, da se ne upajo v nobeno gle diše in k nobeni županijam ni treba deižavnega veselici, in tako se zapera eno glediše za drugim. Tudi v nemskem jeziku natisnjene postave se v eerkev jih ne puste; cela rajda mladih ljudi se vstopi za zakonika jemati ; bojo iz Dunaja deželnim poglavarstvom za razpošiljanje potrebne bodo( | v rokopisih tudi iz Dunaja poš+ljale, da jih bojo dale v svoji dinska vojaska komisija, ki ima m-e-j-e v Lombardii éoloéîtî k cerkvenim vratam, pa ne pustí nobeiiega noter. Veroiie. 9. dan t. m. je imela avstrijansko-sar dezeli natisniti in potem jih razposiljale. Kar imajo deželue svoj pervi shod v Desencani. Milana. Milaneži so zlo nevoljui. Nič jim ne do- je nek unidan rekei neki visok pade, da T urin je glavno mesto, ospod v Par ne pa Milan. Ce ravno bo prišla turska sirena na mizo" takrat bo se ar kadar davki niso večji kot so pred pod avstrijansko vlado bili, Prislovica „Cesarst morajo vendar toliko p r o s t o v o 1 j n i h doneskov odrajtovati ta prava u J da jim že presedajo. Nemškega. Z B (Napoleonovo) j e m i r u sir vladar d b 12. jati. Danes je pí odp Slovesnost je bila velika Francozkega. Cedalje bolj se mesajo* laske ho- Govor, s kterim je zbor pozdravil, je bil posebno o za matije, in papeževe dezele stojé zdaj v pervi versti. Da devah nemšk je večkrat omenjena brošura „Papež pa kongres" pisana naredbe, j bila po naukazu cesarja Napoleona, je zdaj gotovo, ker ki pa zdaj politike, hesiške řeči in d P1 veliko zadovoljnostjo zaslišan. O tistih homatijah y la stn o cesarjevo pismo, ki ga je papezu pisal, poterjuje to. Papež sonamreč 2. dan dec. cesarju Napoleonu pisali, da hoćejo poslanca poslati v kongres, ako se jim zagotoví, da jim ostanejo vse njih dežele kakor jih je kongres leta 1815 ustanovil. Napoleon je na to pismo, o kterem na uovega ajbolj pretresaj ni ekel ne bev ne mev. okoli Bavarskega. Dan pred sv. 3 kralji je razsajala Monakoveg silno huda ura z bliskom gromom m toco. Enaka nevihta je bila na sv. 3 kraljev dan ua O g k okoli Nagylaka, odkodai je vlekla èez mesto Hrad leta dan se ni nič omenil, 31. dec. odgovoril. V tem pismu pravi cesar, da najbolje kaže, ako se papež odpové (Arad). Iz Banata pa piše časnik „Del je reka u 10. dan t. m da Beg cez svoje bregovje stopila in predrnestjem deželam, ki so se zoper vaje Jim to svetujem njega s p u n t a 1 e. r> Milo teniesvarskim zugala s povodni nemske Nasproti pa se iz piše Napoleon al kakor koli pre Broda na Ceskem sliši, da so ondi 3. t m dva etulj vdarijo težavne okoljšine, bi utegnilo tudi za blagor svetega Bogme! da tudi vjeli ki sta okoli nekega drevesa ferfrala prestola in za mir Evrope najbolje bili, ako se odkrižajo tistih dežel, ki že skozi 50 let rimski vladi le delajo. Ako to storijo, zraven reme je vse smesano zadrege Rusije. Pet » 3. jan Novi kriminalni za velike vlade za ? ■■ vse druge tega pa koník je ministerstvo pravosodja že izdelalo in tirjajo, naj so jim izročilo. Razun V • S a bo kmali t dežele porok, da ostanejo pod njih oblastjo, se bo mir in red spet vernil. Kaj bi tudi hasnilo, ako bi dežele, ki jih domaća vlada vkrotiti ne in b e s e d n e obravnave se imajo tudi porote (sodbe po prisežnih možéh) vpeljati more i se mogle dolgo časa s ptujo silo berzdati. Taka Loterijne srećke : sila bi napravila sovraštvo celega italijanskega naroda in bi dražila velike vlade; večen šunt in punt in strah bi bilu. Odgovor papežev na to pismo ni še znan. Da je globoko rano vsekalo Napoleonovo pismo sv. Očetu, se pa bere od vseh straní, in ne more V Gradcu na Dunaj 11. januarja 1860: 18. 63. o 1 47. 77. 80. 79. 76. 17. 58. Prihodnje srećkanje v Gradcu in na Dunaji bo 25. januarja 1860. V drugač biti. Časniku „Nord* se piše iz Rima, da nikdar nikoli ne bojo papež dovolili v zmanjšanje rimske deržave in da bojo raji pod izgledu Pija VII. Žitna c e u a v Kranji 9. januarja 1860. se ravnali kakor pa se udali. Od druge strani pa se piše, reži Vagan pšenice domaće 5 fl. 45. 3 fl. 90. banaske 5 fl. 54. da se utegne hudi razpor med sv. Ocetom in Napoleonom na bolje oberniti, ako pervi prenapeti minister, kardinal An tone Ili od vladařstva odstopi. In že je bila v Parizu te dni govorica, da je Antonelli odstopil; al najnovejse novice terdijo, da to še ni res. Fraucozka vlada ima zdaj s tem veliko opravila, da po vseh svojih časnikih obdeluje ljudstvo in mu dokazuje, da se papežů kot cerkvenemu glavarju celó nič zalega ne godi, iu daje za rimsko vlado veliko bolje, ako nima puntarskoga ljudstva, ki za-njo ne mara; zatega voljo pa tudi strahuje časnike, ki bi radi za papeža in njegove pravice govorili; škofom brani, da ne morejo svojih pastirskih listov po deželi razpošiljati drugim duhovnim, da ne smejo ziniti o tej zadevi. — Vpra-šali bojo naši bravci, kaj pa pravijo druge velike vlade k 3 fl. 80. j e c m e n a a j d e 3 fl. 20. fl. o vsa 2 fl. 90 ko ruže 4 fl. 98 P V • s o rsi ce V Žitna cena v Ljubljani 14. januarja 1860. Vagán (Metzen) v novem dnarji: pšenice domaće 5 fl. 85. banaške 5 fl. 83. tursice 4 fl. 6. 3 fl. 50. jećmena 3 fl. 20. sorsice 4 fl. 17*/, o reži prosa 3 fl. 35. ajde 3 fl. 35. ovsa 2 fl. 32. m 14. januarja 1860 Kursi na Dunaji v em denarj Deržavni zajemi ali posojila.|Druge obligacije z lotrijami temu? Od a n g 1 e ž k e, ki najbolj vleče s francozko ? se nič zoper to, ako se vse dežele srednje ? da slisi, da nima Italije zedinijo s Sardinijo; sicer se pa derži pravila nobena vlada (in tudi francozka ne) se ne sme z vojsko vtakniti vmes. Taka prevelika Sardinija pa menda ni Napoleonu po godu; on bi imel le rad novo samostojno kraljestvo. Kaj bote tedaj še sklenile, se ne vé. A v s trija us ka vlada je nek angležki odgovorila, da ne bo nobene vojske začela; al pravicam do tega, kar je bilo v Villafranki sklenjeno, se ne bo odpovedala. Tudi od pruske ne vé,. kaj mislite; od y0 obligacije od leta 1859 v novem dnar. po 100 g. g >/0 nar.posojilo odi. 1854 „ '/„ metalike . . : . . Kreditni po g. 100 . g. 101.25 4 y 4 n y> V) v r> V) r> v » v 50 4 % % Teržaški lozi po 100 CO 15 °/0 Donavske parabrod- ske po g. 100 . . . 63.251 Knez Esterhazy. po g. 40 50|Knez Salmove po g. 40 rt 126 72 43. 36. 14. Knez Palfyo Knez Clarj po g po g 40 40 rt rt r> » rt 102. 82. 41.75 38. 37.25 in ru sov s ke se še nič gotovega Obligacije zenilišn. odkupa. o 100 gold.) 5% dolnjo - avstrijanske g. 91.— 5% ogerske.....n 71.50 b°L horvaskein slavonske „ 71 rusovske se je bralo, da ne bo dovolila, da bi se pa W ^tt^fek ■ m Su i i i! w i I e 5* ^^ i ■ ilj' ^^ -J1 . nj ^^y. pezu Romagna vzela; al papežů bo resno svetovala, w 76 naj /0 krajnske, stajarske, koroske, istrijanske . Deržavni zajemi z lotrijami zboljsa svoje posvetno vladařstvo. Tako stojé reci danes že Zájem od leta 1834 po 250 zlo zlo zamotane. Govoríce, da bojo sv. Oče zapustili Rim da bo cesar „ „ „ 1834petink. „ » w « • ' ' r> w „ „ 1839 petink. „ 4°/0 narodni od leta 1854 „ 360 360 Knez St. Genoisovepo g.40 „ 38.50 KnezWndischgrâz.po g.20„ 23 Grof Waldsteinove po g.20 n 27.75 Grof Kegleviceve po g. 10 ^ 15.50 Denarji. Cesarske krone . . Cesarski cekini . . Napoleondori (20 frankov) Souvraindori .... Ruski imperiali . . . Pruski Fridrikdori . . 17 115 in se podali na španjski otok Majorka Napoleon vzel svojo armado iz Rima in novim prekucijam tam odperl zaturnice, in več druzega ni še do danes po- Dohodkine oblig, iz Komo „ 15.ó0 terdilo nobeno gotovo znamenje. Pravijo,. da laske homatije ne delajo Napoleonu sivih las; , 118 501 Angleski souvraindori Louisdori (nemški) 111.251 Srebro (aiijo) r> w r> y» » r> 10 10.35 17.70 10.55 11 13. 10.55 27.T5 to vse le malenkost Odgovorni vrednik: Dr Janez Bleiweis Natiskar in založnik: Jožef Blaznîk