176. številka
Ljubljana, v sredo 5. avgnsta.
XXIV. leto, 1891.
Izhaja vaak dan av«*er, isimBi nedelje in praznike, ter velja po poBti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt 'leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za poBiljanje na dom raCuna se po 10:kr.
na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko veC, kolikor poštnina znafia. Za* oznanila plaCuje se od Cetiristopne petit-vrste po 6 kr., Cc se oznanilo jedenkrat tiska, po b kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat'tiska. Dopisi naj se izvoli frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnifitvo je v Gospodskih nlicah 6t. 1*2. Upravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari.
„Kdo seje prepir?"
m.
Kdor mirno in hladnokrvno presoja dogodke poslednjih let, preveril se je izvestno korenito, da ■o klerikalci t politiškem življenji osvetljivi kakor Korzikanci, brezozirni a la Machiavelli, vedno pa verni učenci svojega mojstra Ignacija Lojole. Namen posvečuje sredstva. To nemoralno, uprav kruto načelo jim je zvezda vodnica v javnem Življenji, zato pri vsem njih javnem delovanju ni več etične podlago.
Videli smo, kako bi radi našo stranko pometali v isti koš z nemškimi liberalci, kako bi radi dokazali, da je naša stranka meso nemško- liberalnega mesa. Pojasnili smo, da so vsi ti klerikalni napori le klevetanja in obrekovanja. Ker se jim ta poskus ni posrečil, šli so še dalje. Začeli so dosledno trditi, da je narodna napredna stranka nasprotna duhovščini, katero v jedno mer napada, da smo načelni nasprotniki veri in sploh krščanskemu življenju.
Večkrat smo že imeli priliko konstatovati, da bo vsa ta sumničenja le plod skrajne neresnice in zvijače. Duhovščine slovenske v njeni celoti nikdar napadali nesmo in je ne bodemo, ker bolje poznamo in bolje ocenjamo njene zasluge, nego novopečeni kapelančki, ki so se jedva izvalili, a že hote imeti prvo besedo povsod in v vsem. Tudi smo že često naglašali, da je v tem prepiru izvzeta duhovščina na Štajerskem, Koroškem in Primorskem, s katero nemarno nobenih nasprotstev, da je izvzetih tudi več častivrednih duhovnikov na Kranjskem, da je torej naš odpor, naš boj naperjen le proti oni huj-skajoči kliki, sestavljeni iz par vročekrvnih kape-lanov in drugih Blavohlepnežev, ki bi se na poli-tiski lestvici radi kvišku popeli, da bi namesto mučnega dušnega pastirstva imeli prijetno življenje iu primeren upliv v javnosti. To kliko smo pa res testo napadali in jo bodemo še, ker frivolno igra z naroda blaginjo in bodočnostjo in ker jo vodi le gola sebičnost.
Očitanje, da mi napadamo duhovščino, je torej neosnovano, zlobno in pravo jezujitsko sredstvo, kakor tudi obrekovanje, da mi rujemo proti veri. Klerikalni nasprotniki nam bi pri najboljši volji ne
mogli dokazati, kdaj, kje in kako bi mi bili pisali proti veri in cerkvenim obredom. Mi bi klerikalni dnevnik pozvali,^ <fa v tem oziru navede gotova fakta, a ker""znamo, da imajo gospodje pravo nosoro-govo kožo in so tacemu pozivu nasproti ne-občutni, tega ne bodemo storili. Bilo bi sploh neuspešno in brez praktične vrednosti. Naši pristaši in somišljeniki so dobro poučeni o vsem. Klerikalni dnevnik je že davno izgubil vso verodostojnost in zaupanje. Naj torej še tako rogobori, zavija in obrekuje, naši ljudje vedo, pri čem da so in se k večjemu pomilovaje smejć, češ: zopet brumna neresnica, zopet mastno obrekovanje. Klerikalnega dnevnika pristašev pa mi nečemo preobračati, kajti, kaj mežnarji in trcijalke mislijo o nas, to nas toliko brigs, kolikor — žabja volna, in če se .device", pripadajoče v znameniti .Skarnitzel-vereiu", še toli križajo, to ne more motiti naše hladnokrvnosti.
V predstojećih vrstah pokazali smo čitateljem, kako bi nas klerikalci z neosnovanim podlim obrekovanjem radi očrnili. Treba osvetliti njih postopanje še v drugem pogledu. Pisec člankov „Kdo seje prepir?" toži, da je mej drugim glavni uzrok boja odurnost in surovost v obliki. Človek bi po tej tožbi pričakoval, da bode klerikalni član-kar v obliki fin, da hode dajal vsako besedo na tehtnico. A nič tega! Tako v drugem članku doslovno piše:
„ .Napredek' je njih prva bomba proti nazadnjaškim konservativcem. ,Napredek" nosijo na svoji zastavi skoraj že 20 let, na debelo in drobno prodajejo svojo naprednjaško omiko, kakor Čič svoj ocet. In kaj je vsa njihova omika s častnimi izjemami nekaterih oseb, ki pa od strani opazujejo boj? Napuh in naduta prevzetnost sta prvi znak kulturonoscev in omikaneev, prava gorjanska neotesanost in skrajna netaktnost so lastnosti onih, ki bi nas radi učili „napredka in omike". In povejte nam enkrat jasno in odkrito, kak napredek in omiko si misliti? Doslej pri vas nesmo zapazili druzega napredka na slovstvenem polju v zadnjem času, kakor da „napeve svojih pesmij pogostoma izmenjavate in delate transkripcije tujih napevov s sposobnostjo muzikalnoga diletanta". In bistvo omike vaše
LISTEK.
Igrača.
(Novela E. Kraailj o i k o v e, prevol Vojsk ar.) (Dalje.)
— Zdravstvu j te . . . Dovolite, da vaju seznanim: moja teta — gosp. Čuvašev, dejala je Olga Sergejevna, odzdravi j a je svojemu gostu.
Peter Kirilovič je ponovil poklon. Marija Iva-novna podala mu je svojo suhotno roko, dejala „me zelo veseli," a takoj odšla iz sobe, pustivši bra-tranko in Čuvaševa sama.
— Sedite, dejala je Olga Sergejevna svojemu gostu in sela sama na divan. Čuvaševu se je zdelo, da je bila pri vstopu nekoliko v zadregi, a sedaj se je popolnoma umirila in celo lebek, poreden usmev je bil na njenih ustnicah.
čuvašev je sedel.
»Da bi se vsaj sedaj ne raztrgalo?" pomislil je nehote prestrašen.
— Glede na poučevanje Vaše sorodnice Vam morem povedati dobre novice: bila sem pri njej in dogovorila sva se — pojutrišnjem je prva ura, na-
daljevala je Olga Sergejevna. — Sedaj, ako se neste premislili, mi morete povedati ono, česar neste hoteli včeraj.
— Še sedaj mi bode težko, izpregovoril je Čuvašev.
— Kaj pa je tako straAnega? Vi me plašite . .. ali naj Vam pomagam? Je li poučevanje? uprašala je smeje se Olga Sergejevna.
— Da.
— Godbe?
— Ne, angleškega jezika.
— A! Sedaj že vemo nekaj, smejala se je Olga dalje. — Sedaj je prašanje: komu?
— Ah, Olga Sergejevna, baš v tem so pa težave, vzdihnil je obupno Čuvašev.
Njegova sobesednica pogledala ga je nekoliko presenečeno.
— Morda pa Vam samim? prašala je ona.
— Uganili ste, pritrdil je brez nade Čuvašev.
Olga Sergejevna je zarudela in molčala. Čuvašev se je tako prestrašil tega molčanja, da se mu je jezik razvozi jal.
Začel je dokazovati, da je sedaj zelo pozabil angleški jezik, dasi ga je prej dobro znal, a da bi se ga zopet rad naučil, tako radi sebe, kakor radi
je ono prevzetno mišljenje, da je vera potrebna k večjemu še kakemu pastirju v Subi Krajini."
In človek, ki tako pisari, ima še drzno čelo, da toži o odurnosti in surovosti v obliki. Pod našo dostojnostjo bi bilo, spuščati se s takim čudnim svetnikom v prepir, ker ga njegov slog razodeva. Takšni ljudje naj bi pač o omiki ne govorili, najmanje pa skuAali presojati omiko druzib, ker se jim na prvi pogled vidi, da se jim je omika v širokem ovinku ognila.
Družbe sv. Cirila in Metoda VI. redna velika skupščina
v Kamnika dne 23. julija 1891.
(Dalje.)
Če pa imamo zdaj v duhu pred očmi vse to mlado krdelo več kot 500 otrOk, sme vodstvo danes pač po pravici vprašati: J e -1 i to vredno truda i znoja slovenskih rodoljubov? (Da!) Ali bi bilo prav v i nteresu slovenske stvari, da nimamo teh zavodov? (Gotovo ne!) Mislimo, da največji slovenski pesimist mora pred to čredo obstati ter reči: Da, otroci moji, vi ne smete biti svoji slovenski materi zgubljeni! — (Splošno odobravanje.) Da, na ta mladi naraščaj je naša družba ponosna; tu, glejte, slavna gospoja, je pravi pravcati slovenski misijon, ker tu gre za našo deco, ki jo vabijo drugam ne iz krščanske ljubezni — kakor mi v svoje zavode — nego iz sebičnosti, želeč iz njih splesti nam bič, ki bi v bodočnosti Šibal narodno mater; tu, gospoda, gre za versko-narodno stvar, čije vzvišeni čut se mora zasaditi že v nežna, sprejemljiva sr-čica . . . „Tu imate torej — poslužiti se smem doslovnih besed Tržaškega poročila — dragi rodoljubi, radodarni Slovenci in Slovenke, obresti za vašo denarno podporo, katero pokladate aa narodni žrtvenik, in vse to v korist slovenski mladini, katera bi brez vas bila gotovo izgubljena." (Živahno odobravanje!) Qui potest capere, capiat! — llmeva naj, kdor more in ima še dobro voljo.
B) Govoreč o drulbinih zavodih, ne smemo zamolčati  uprav  krščanske trudoljubivosti našega
službe (to je Čuvašev uplel radi boljšega dokaza), toda lažno samoljubje mu ni dopuščalo, da bi najel učitelja. Zelo se je ruzveselil, da bode mogel imeti tako poučevanje, da nikdo ne bode vedel zanj; kar se tiče pogojev, bil je Peter Kirilovič soglasen že naprej z vsem, kar bi mogla zahtevati njegova prekrasna učiteljica: obečal je hoditi k njej v šolo one dni in ure, katere sama določi. Čuvaševa je mučilo molčanje Olge Sergejevne in zamišljen pogled, b katerim ga je poslušala.
»Za Boga, da bi vsaj šlo!" mislil je Peter Kirilovič pozabivši, da je tu brezuspešno prositi božje pomoči.
— Da, seveda ... vi ste samo pozabili in v nekoliko praktiških urah ponovite vse, kar Vam je treba, — pomagam Vam lahko, dejala je nepričakovano Olga Sergejevna, ko je bil Čuvašev že popolnoma osvedočen, da bode odklonila prošnjo njegovo.
Besede Olge Sergejevne razvnele bo ga tako, da je skoro poskočil raz stol.
— Ko bi vedeli, kako sem Vam hvaležen! rekel je Čuvašev popolnoma iskreno.
O podrobnostih sta se dogovorila hitro. Čuvaševu je bilo žal, da Olga Sergejevna ni hotela vzeti več nego dva rublja za uro.        (Dalje prib.)
narodnega ženstva (živelo!), ki se je zbralo v posebnih podružnicah v Trstu, Gorici, Ilirski Bistrici in nedavno tudi v Ljubljani in plemenito podpira družbine smotre. Podružnici v Gorici in Trstu sta kot narodni ognjišči, okrog katerih ae zbira osirotela mladež. Kakor gospodinja, kakor mati svoji deci ureze kruba ter jo teči, tako dela to zlata vredno ženstvo ob obalih jadranskega morja. Častita imena teh stražark ob zahodnji meji čitate itak pri slavnih načelništvih imenovanih podružnic. Pri vseh prej omenjenih slavnostih —■ nekatere besede in božićnice so zasnovale uprav ženske podružnice — pri katerih so bile oveseljene po lepem napredku družbimh šolarjev, razveselilo so tudi one nežno mladež z lepimi in koristnimi darili. Tako so v (lorici razdelile čez 300 kosov razne obleke; jednako i v Trstu oblačil ter iestvin. Ko vodstvo beleži take čine, je tega mnenja: Čč. dame h 1o v e n k k e ! le stopite mej otročiče, darujte jim po svojih razmerah. . . pridobile boste s tem cerkvi, narodu in državi ne le otrok, nego i njih rodbine — a ve si boste splele tudi nevenljivo krono, katero obeta sv. vera, in On, ki je rekel: .Pustite otročiče k meni priti", Vas bo s svojo božjo roko blagoslovil, da boste presrečne že tu v krogu svojih rodbin.
Primorskim ženam zveste vrstnice kot izvan podružnice stoječe so šmartinske in litijske Slovenke. Vodstvu manjka besed, s katerimi bi jih moglo dostojno zahvaliti. Poleg tega, da so dvakratne pokroviteljice, poslale so že tolikrat darov v novcih in knjigah, da jim ga ni para v celi domovini. Njih ČČ. imena naj se v vedni spomin ohranijo v druž-bini kroniki. So pa gospe in gospice : Tereza Sve« tec, Ljudmila Ho bi e k, Milivoja V o u č i n a, Marija in Alojzija ter Ljudmila K o b I a r, Marija Zore, Minka V r a n č i č, Roza Roba v s, Franja Grilc, Franja V e rd e r b e r, Minka Demšar, Pavla Rus, Helena Bevek, Josipa B a r te 1 j, Nežika Le n če k, Alojzija P o r e n t a, Marija R e p i n a, Antonija M a n-delj. — Vodstvo se čuti srečno, da more oznaniti slovenskemu svetu, da so uprav družbenice sv. Cirila in Metoda v Litiji poleg svojih primorskih sestra drugemu ženstvu pokazale pot, kako se z materijalno podporo pridobivajo srca slovenska. (Naudušeni slavaklici ) (Dalje prih.)
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 4 avgusta. l)Vm Kilvarti Grvyr odlični vodja mladočeške stranke poročal je v nedeljo svojim volilcem o svojem in mladočeške stranke delovanji v državnem zboru. Sbod je bil jako mnogobrojno obiskan in poročilo Gregrovo vsprejeto z velikim naudušenjem. Gregr kritikoval je sedanji politiški položaj, dokazujoč, da je prejšnja staročeška politika kriva, da Mladočehi niso dosegli zaželenih uspehov, zakaj Staročehi popuščali so prave narodne politike podlago, češko državno pravo ter se mu celo odpovedali. To je Mludočehom mnogo škodilo, a vztrajno in odločna postopanje pridobilo jim je celo nanprotnikov spoštovanje. Naglašal je nadalje, da Mladočehi niso pobirali drobtinic in da se vračajo zato s praznimi rokami isto tako, kakor druge stranke, ki ho vse ravno tako nezadovoljne kakor Mladočehi. Vsega tega kriva je pa le sedanja ustava, ki daje vladi vso moč in vso oblast, a dela parlamentarno delovanje povsem brezuspešno. Zatorej se mora koncentrovati vsa delavnost mlado-čeških poslancev na to, da se izpremeni ustava v federaliatiškem zmislu. Tudi o pasivni opoziciji, katero naglašajo mnogi, govoril je Gregr, rekSe. da bodo naroda češkega poslanci gotovo prej ali slej primorani stopiti zopet v pasivno opozicijo, da je pa to skrajno sredstvo, katerega ni smeti porabiti prezgodaj. — Tudi mladočeškega kluba taktiko osvetlil je govornik in poudarjal, da utegne priti moment, ko bode vse zavisno od naroda češkega, da bode pa ta le tedaj pripravljen žrtvovati kaj, ako bode imel svojo na državnem pravu osnovano samostojnost in neodvisnost.
l>r. Itiegev se je zopet oglasil, a le kot privatna osoba. Z oštrom na židovsko-nemška ščuvanja, katerim je svrha, zaprečiti, če mogoče, da obišče cesar deželno razstavo češko, izjavil je dr. Rieger, da po njegovi sodbi nikakor ni dvojiti o prihodu cesarjevem, ker je cesarjev brat sam to obljubil in ker ni prav nobenega razloga, da bi presvetli cesar ne ustregel iskreni želji zvestega, svojega naroda. V Prago pričakujejo cesarja sredi septembra meseca.
Grof Szajmri/ je v velikih škripcih, kajti upornost skrajne levice rase takorekoč od dne do dne. Za torek sklical je liberalne strauke klub v sejo ter bode stavil ko-nečne svoje predloge, kako bi bilo priti v okom
opozicije strastnemu nasprotovanju proti upravni preosnovi ter udušiti obstrukcijo. Vladna stranka ni povsem zadovoljna z ravnanjem grofa Szaparvja in zategadelj bode seja bržkone precej burna. Danes bode seja imunitetnega odseka, kateremu bode razsojati zaradi afere Ugron Uzelac. Na VRak način razjasnil se bode te dni položaj in grof Szapary se bode lahko osvedočil, je li njemu i njegovemu ministerstvu še ostati ali ne.
Nemška konkurencija v Rosni. Z ozirum na to, da bode v kratkem stopila v veljavo novosklenjena trgovinska pogodba z Nemčijo, katera je nemškim industrijalcem jako ugodna, je morda umestno povedati nekoliko besedi o nemški trgovini v Bosni. Odkar je BoBua prišla v avstrijsko oblast, silijo Nemci tja in preplavljajo deželo s svojimi izdelki na veliko škodo avstrijske obrtnosti. Uradno izvestje nemškega trgovinskega ministerstva javlja, da se je 1. 1889 iz Nemčije v Bosno poslalo samo kovin za več nego 100.000 mark, a drugih obrtnih izdelkov še mnogo več. Vzlic temu podpira naša vladna trgovinska politika nemške obrtnike na vse moči in to na očitno škodo naših avstrijskih rokodelcev in tovarnarjev samo zato, da bodo mogli Madjari svoje pridelke prodajati na Nemško.
Yii«iiftje države«
„Novoje Vvemja" odlični ruski časopis naglasa z zadoščenjem, da zmatrajo srbski časopisi zbližanje Rusije in Francije za jako dobro znamenje, katero osigura evropski mir in obeča narodom slovanskim lepšo bodoinost, a obžaluje, da se veselim tem izrazom niso pridružili Poljaki, obratno, da so se odpovedali celo solidarnosti z narodi slovanskimi, samo da bi jim ne bilo treba priti v bližjo, prijaznejšo dotiko z Rusijo. Poljakom to izvestno ne bode v korist, kajti ločili se bodo od druzih Slovanov in postali podlo in prezirano orodje Nemcev in Madjarov, pohlepnih zemlje slovanske, in to na lastno svojo škodo. Odlikovan veleposlanik. Ruski car podelil je francoskemu veleposlaniku Laboulave-u veliki križec reda Aleksandra-Nevskega v priznanje velikih zaslug, katere si je stekel francoske republike zastopnik za rusko-francosko prijateljstvo.
V Chcrbourgu, znameniti luki francoski, vrše se velike slavnosti na čast tja priplulim ladijam ruskim, grškim in ameriškim. Dne 2. t. m. priredilo je županstvo na čast gostom ruskim in grškim velik banket v mestni hiši. Udeleženci banketa nosili so poveljnika ruskih ladij po dvorani, a prefekt Gherburgski napil je jedinstvu francosko-ruskemu.
JKartllnal Lavtgevle odpotoval je nakrat iz Pariza, in sicer zategadelj, ker baje ni prav zdrav. Z druge strani se pa zatrjuje, da je alžirski nadškof odpotoval, ker ni našel one podpore, katere se je nadejal, niti mej duhovščino, katera mu ne oprašča njegovega posredovanja mej republičansko vlado in Vatikanom, niti pri vladi, katera saharske oborožene rainihe nič kaj prijazno ne gleda.
Švica
praznuje jako slovesno GOOletnico svobode svoje in ustanovitve republike. Z vseh krajev male državice prihajajo poročila o veliki naudušenosti naroda in o krasnih slavnostih, katere se prirejajo. Udeležitev je baje ogromna, tujcev pa toliko, da ne dobe ni najoskromnejših prenočišč.
Jiismarck
vsprejel je minule dni v Kissingenu deputacijo v Peterburgu živečih Nemcev, katera mu je izročila diplomo kot častni član nemškega društva, katerim je bil knez pred kratkim izvoljen. Bismarck poudarjal je v svojem nagovoru, da tie je ves čas javnega svojega delovanja trudil, vzdržati dobre razmere mej Rusijo in Nemčijo in izrekel nado, da bode mej tema dvema državama, ki si nimata v čem nasprotovati, ostalo živo ono staro prijateljstvo, katero ju je vezala tako dolgo časa.
Žiti je v Amvrlkt. V severno-ameriških drŽavah ustanovili so ondu naseljeni židje društvo, kateremu je namen, pomagati ruskim Židom, da se tam naBele. Sedaj je pa državni tajnik tega društva delovanje ustavil, ker je protizakonito vabiti siromašne ljudi deželo.
Dopisi.
Iz Trstu 1. avgusta. [Izv. dop.] Ridki so dopisi iz Ti.sta, a to le zato, ker Kranjce ne zanimajo razmere in stranke Primorske *) — Ako pa se hujaka i zabavlja proti našim izvrstnim listom, kateri so v prvi vrsti za narod i vero, kakor je n. pr. .Edinost", in jo tako nesramno napada „Slovenec" v svoji notici pred tednom dnij »Duhovniki so vsega krivi"; — da, da, vsega bo krivi oni sami, — ako napadajo miroljubnega dupis-
•) To pafc ni res, le pifle naj se nam in rade volje bodemo prijavljali dopise, kakor smo to storili tudi do zdaj in omenjali vsak vuiueji dogodek na tako vaini postojanki, kakor je bai Trat aa Slovenstvo, Opomba uredn.
nika in list, — čemu to dobro, — se jim pa moramo po robu postaviti. — Akoravno ni bilo v .Edinosti" nič zoper duhovščino pisano, kar se labko vsakdo prepriča, vender „Slovenčeva gospoda" ne more kosti kar tako meni nič tebi nič pogoltniti, tiste trde, katero jim je bacuil urednik „Edi-nosti" — ker nikakor niso mogli popolnoma odgovoriti, samo zvijali so se, kakor martinčkov rep, če se odtrga. Bog daj, da bi bilo mnogo tako izvrstnih listov, kakor je .Edinost* ! Sedaj pa ne vedo, kaj bi storili, ter zgrabijo vsako pičico, tolmaču joč si: „To je že smrtni greh." — Storili ao tako in se opekli  prav pošteno po  nohtovih, ne
vedo, kako bi olepšali sebe in vrgli plašč........
na druge, meneč: „da Zweck vse Mittelne požegna ;" o saj jih bo — pa še preveč bo „žegna" — samo malo potrpljenja!
Kakor znano, preneha tukaj v cerkvi sv. Justa slovenska propoved in slovansko petje, ali bi moralo prenehati s 1. oktobrom po višjem ukazu — a storili se bodo še potrebni koraki — ker narodno ljudstvo je hudo razburjeno.
Sedaj v kratkem bodo razpisane občinske volitve v Pomjanu. — Lahoni seveda delajo na vse kriplje, a kakor dohajajo vesti, se lahko že naprej obrišejo pod nosom.
Sedaj že par dnij je pri nas nekoliko deževno — dež je bil močno potreben za okolico, a tudi da ohladi nekoliko neznosno vročino.
Toliko za danes — prihodnjič več!    J—a.
Ise Ormoža 4. avgusta [Izv. dop.] „Sloga" se je po daljšem mirovanji zopet zglasila, imela je to nedeljo svoj občni zbor in je razpravljala svoje domače reči; pogledala je pa tudi v središče naše, v belo Ljubljano, in je tužnim srcem opazila, kako sta tam dve stranki nastali, ki se tako strastno napadata, gotovo v škodo narodnemu razvitku. Bil je torej soglasno vsprejet predlog, katerega je stavil g. dr. Geršak in ki se glasi: .Katoliško slovensko političko društvo. .Sloga* jako obžaluje žalostni razpor mej Slovenci na sosednem Kranjskem, iskreno želeč, da bi se napredna stranka in konservativna zopet zložili na tak način, kateri je za obstanek slovenskega naroda neobhodno potreben".
Zborovala je tudi podružnica sv. Cirila in Metoda, ki si je izvolila za predsednika g. dr. Geršak a, za namestnika g. župnika J. Ca n j kora, za denarničarja g. A. M i kl a in za zapisnikarja g. kapelana M u n d o; treba bode to podružnico krepko podpirati in domačiti. — Na večer je imela Čitalnica koncert, katerega se je društvo udeležilo. Dasiravno nam je vreme kljubovalo, prikazali so se bili celo gostje iz Središča, katerih že leto dnij nismo pri takih prilikah tukaj videli; torej pa tudi prihodnjič: .Svoji k svojim!" Petje je bilo izvrstno in vsekdar živahno pohvaljeno, posebne zasluge pa si je pridobil g. Van da, ki se ni nobenega truda bal, da je le gospodičine pevkinje in gg. pevce dobro izvežbal; hvala mu t
Shod slovenskih in hrvatskih abitu-rijentov.
Misel, da se slovenski dijaki, koučavši svoje gimnazijalne študije, združijo še jedenkrat na razhod, je že stara. A še le v novejem času dala se je takim razhodoim veselicam neka širja podlaga, podlaga narodna, kajti vsak slovenski dijak je ko-nečno nadepoln sin slovenske domovine in vsak zaveden Slovenec zanima se za vse člane narodne rodbine, posebno pa za one, ki se pripravljajo stopiti mej svet in zapustiti ožji krog domačega ognjišča ali ožjo domovine ter se podati mej tuji svet, da se izobražujejo nadalje.
Slovenci žalibog še nemarno svojih visocih šol, kakor jih imajo srečneji naši bratje Hrvatje, Cehi in Poljaki, naši sinovi morajo v tujini pridobivati si potrebnih ved. Zatorej je pa tem važneje, da baš pred odhodom pokažejo, da se čutijo zveste sinove slovenske domovine, verne Slovence in Slovane, ki taki hočejo ostati tudi pozneje v resnem delovanji življenja, navzlic mnogim mamljivim skušnjavam materialističnega vsakdanjega življenja.
Že lanska veselica slovenskih abiturijentov, prva na taki širši podlagi, izvršila se je prav srečno in sijajno in letošnja bila jej je povsem vredna naslednica, prekosila jo je v marsikaterem oziru, kar je povsem naravno. Vsak začetek je težek in vsaka dobra misel in stvar razvija se vedno bolj po skufi-
njah. Posebno važnost imel je letošnji shod, ker je udeležba z drugih slovenskih gimnazij bila tako lepa in se je udeležila tudi hrvatska gimnazijalna mladež. Bili so zastopniki vseh slovenskih gimnazij navzočni, spoznala se je slovenska mladina iz vseh razcepljenih kosov domovine naše in pridružili so se ji bratje Hrvatje.
Shoda udeležili so se abiturijenti s slovenskih gimnazij v Ljubljani, Trstu, Mariboru, G e 1 o v c i, G o r i c i, N o v e m m e st u , C e I j i in Beljaku in s hrvatskih gimnazij v Zagrebu, na Reki, v Karlovcu, Varaždinu in G o s p i č u.
Vsi prihiteli so v naravno središče Slovenije v belo našo Ljubljano, ki je mlade svoje sinove in hrvatske njih tovariše radostno pozdravila v svojem obzidji. Domoljubno prebivalstvo Ljubljansko pokazalo je v ponedeljek večer, koliko simpatij ima za vrlo našo mladino, domoljubni namen veselice, katero so priredili abiturijenti na korist družbi sv. Cirila in Metoda, dosegel se je popolnoma. Le redko kdaj videli smo toliko in tako fino in izbrano občinstvo v čitalniških prostorih kakor pretekli ponedeljek.
Že v jutro videlo bo jo neko živahno gibanje okolu čitalniških prostorov, kjer so se zbirali abiturijenti in tudi po mestu, katero so si ogledali skupno. Ob polu 11. uri bila je slavnostna seja v dvorani čitalniški. Predsednik odbora abiturijentov, g. Ravnikar, pozdravil je navzočne, razvil namen shoda in izrekel zahvalo vsem, ki so ga podpirali, ter posebno pozdravil brate Hrvate. Potem se je prečital pozdrav lanskih abiturijentov. Podpredsednik abiturijentskega odbora, g. Strle, označil je namen družbe sv. Cirila in Metoda, katero podpirati je dolžnost vsacega Slovenca. Abiturijentje gg. Radič, Marn, Vidrič in Finžgar poudarjali bo v svojih govorih ideje složnega delovanja mej saboj in z brati svojimi, da bode bodočnost slovenska lepša nego je bila prošlost. Sklenilo se je potem odpo-slati telegrafične pozdrave: Pokrovitelju letošnjega shoda slovenskih in hrvatskih abiturijentov g. dr. Iv. Tavčarju, prevzv. vladiki Strossmajerju in dr. A. S tarče viču, kar se je tudi izvršilo.
Ob jedni uri zbralo se je v Čitalničnem steklenem salonu k skupnemu obedu poleg vseh abiturijentov tudi nekaj hrvatskih in slovenskih rodoljubov. Tako smo imeli čast opaziti drž. poslanca g. dr. Ferjanoiča, g. prof. Rutarja, g. dr. Jenka, in Zagrebškega profesorja gosp. Marna, ki je z vso svoje obiteljo posetil abiturijentsko svečanost. Prva napitnica, kojo je napil predsednik abit. veselice g. Ravnih ar, veljala je pokrovitelju abiturijentske veselice g. dr. Tavčarju. Druga prirejena je bila po predsedniku gosp. Strletu uzorni rodoljubkinji blagorodni gospe Murnikovi, koja si je stekle za abitur. veselico jako veliko zaslug. Zatem vrstila se je napitnica za napitnico. Tako napil je hrv. abit. Bo ranic g. dr. Ferjan-čiču kot uzornjaku slovenskega rodoljuba, abit. Š u bel j g- prof. Marnu, na kar sta se obadva z lepimi, globoko v srce segajočimi besedami zahvalila. Na to dvigne abit. Ravni h ar časo na zdravje cele obitelji Marnove, na kar napije gospa Marno v a celi zbrani hrvatski in slovenski mladeži. Zab\alil se je na tem abit. Altman. Dalje nazdravi abit. Vidrić g. profesorju Rut ar ju, na kar se on toplo zahvali. Naudušenost rasla je vedno višje. Operni pevec in urednik .Slov. Naroda" gosp. Job. Nolli pozdravil je abiturijente obžalujoč, da mu ni bilo radi preobilega posla mogoče udeležiti se banketa in napil vsej zbrani mladeži. Odgovoril je hrvat g. Marn in svoje slovenske in hrvaške tovariše povabil izprazniti čase predgovorniku na zdravje. Na to govoril je abit. Milićić o pobratimstvu hrvatskega in slovenskega naroda in završil svoj govor z napitnico slovenski domovini. Abiturijent Boseie opisuje Žalostne istrske razmere in prosi tu navzočnega drž. poslanca dr. Ferjan čiča tudi v bodoče tako blagohotno se ozirati na istrske Hrvate, kakor je doslej storil. Abiturijent Dorićić naglasa sosebno velike zasluge, koje si je stekel g. dr. Ferjančič v zadnjem zasedanji državnega zbora, ko se je tako živo potegnil za Hrvate ter največ pripomogel, da se bode moral italijanski zastopnik poreškega okraja umakniti hrvatskemu. Mej tem prišla pa je vojaška godba in treba se je bilo odpraviti k glavni skušnji; zato so se morali zaključiti govori, kojih bi gotovo še mnogo bilo.
Ob osmi uri zvečer pričela se je na čitalni-škem, z lampijoni in zastavami nakičenera vrtu in
v spudnjih in zgornjih prostorih veselica s koncertom in plesom. (Konec prib.)
Domače stvari.
— (Grof Hohenwart) slovenski državni poslanec in predsednik najvišjemu računskem dvoru nastopil bode dne 5. avgusta daljši dopust. Kakor čujemo, bival bode grof Hohenvvart nekaj časa tudi na kranjskih svojih posestvih.
— (Drago vino.) Četrt litra vina za 5 gld. 50 kr. kupil je hrvatski abiturijent g. Brodjanin v nedeljo zvečer v čitalnici po dražbi, prirejeni mej abiturijenti v korist .Narodnega doma". To je gotovo redka in posnemanja vredna požrtovalnost. Vivat sequens!
— (Pesni Valentina Vodnika.) Družba sv. Cirila in Metoda izdala je šesti zvezek svoje knjižnice v kateri so natisnjene pesni nesmrtnega našega Vodnika. Gosp. ravnatelj Wicsthaler stekel si je s to po rokopisih Vodnikovih urejeno izdajo veliko zaslugo, zakaj take izdaje nam je bilo že zdavno treba in želimo, da bi si jo omislila vsaka slovenska hiša. Životopisna črtica, ki je knjižici pridana, čita so prav lepo. To pa obžalujemo, da se v knjižici, namenjeni priprostomu narodu in mladini, niso izpremenile nekatere oblike in v tem oziru nas ni preveril ni g. ravnatelja predgovor. PriproBti narod in mladina čita Vodnika za zabavo in pouk, brez nobenega ozira na to, jeli ohranjena pristna pisava pesnikova ali ne. Zastarele, često neukretne oblike pa gotovo niso sredstvo s katerim se bode dosegel ta smoter.
— (K s hod u g as i I nih druš t e v avstrijskih), kateri bode zboroval dae 5., G. in 7. septembra v Toplicah, sklenil je odbor zaveze gasilnih društev kranjske dežele, odposlati svojega načelnika gospoda Fran Doberleta in zaveznega člana nad-učitelja g. Adlešiča iz Šmartina pri Litiji. Gasilno društvo Ljubljansko odpošlje gospoda A. C. Ahčina in Stritzelja. Vsi ti gospodje obiskali bodo, predno idejo na shod v Toplice, češko razstavo v Pragi.
— (Himen.) Poročil se je g. Fran Suher, mestni učitelj Ptujski, z gdč. LavoBlavo \V e i c h b 1 e r-jevo iz Ptuja v Grižah blizu Žalca.
— (Lepšanje mesta.) Obe tako zvani Kravželnovi hiši v Kravji dolini podrli so po sklepu mestnega zbora popolnem. Cesta proti Šmartnem je sedaj lepo uravnana, lep je posebno park pred novo mestno vojašnico. Ko se postavi v sredino parka še spomenik padlim vojakom pri Kuatoci, bode ta prostor izvestno jeden najlepših v našem stolnem mestu.
— (Iz Št. Petra naKrasu) nam piše naš poročevalec: Vodstvo južne železnice razpisalo je 300 gld. nagrade onemu, kateri zasači zločinca, ki polaga ponavljaje pri postaji Bistrici kamne na železniški tir. Ker bode marsikdo hotel zaslužiti lepo nagrado, ker pazijo vsak večer pridni naši orožniki in ker je železniško vodstvo nastavilo osem delavcev, da pred vsakega ponočnega osebnega vlaka dohodom pregledajo in obhodijo vso progo, se je nadejati, da bodemo vender dobili v roke zločinca in mu ustavili nevarni njegov „metier".
— (Hrvatska opera.) Madjaronska nestrpnost uničila je stalno hrvatsko opero, narodno rodoljubje jo je zopet ponovilo. Izvrstni operni pevec pl. Hreljanovič priredil je operno stagiono in v soboto bila je prva predstava opere .Trova-tore", ki je dobro uspela. Ker bode hrvatska opera trajala ves čas razstave, obiskali jo bodo gotovo mnogi Slovenci, zakaj v nas bodemo kaj takega še dolgo čakali.
— (Učiteljski konert v Radovljici.) Zaradi raznih zaprek odložiti se ima za 15. ali 16. dan t. m. nameravani društveni koncert na nedoločen čas. Vsi p- n. učitelji, ki so nam obljubili svojo pomoč, blagovolijo naj to vzeti na znanje s prošnjo, da nam ostanejo zvesti takrat, kadar se bo koncert vršil.
Odbor učiteljskega drnštva za radovljiški okraj.
— (Sneg v avgustu.) Iz Celovca se poroča, da je na Dobraču in na zapadnem gorovji zapadel sneg precej nizko in pobelil gozde.
— (Krasno podzemsko jamo s kapniki) našli so blizu Reke slučajno, ko so razstre-Ijevali kamenje v kamnolomu pod Trsatom. Po ozkem hodniku, v katerem ae nahajajo krasni kapniki, prišli ao delavci v velik in visok prostor, do katerego bodo zdaj razširili dobod.
— (Obrtno gibanje meseca julija v Ljubljani.) Proste obrte so zglasili: Jožef Karlini, na Starem trgu št. 12, branjevski obrt; Ferdinand Sehmitt, v Špitalskih ulicah št. 1, trgovino z mešanim blagom ; Edvard Regnard, v Flor-janskih ulicah št. 30, trgovsko agencijo; Frančiška Curk, v Vegovih ulicah št. 9, prodajo sadja; Ana Kranjc, na Rimski cesti St. 5, prodajo sadja; Agata Ferjančič, na Rimski cesti št. 5, prodajo sadja; Gabrijela Dolinar, v Vodmatu št. 18, prodajo kisa; Anton Mozetič, na Dunajski cesti št. 7, malo trgovino z mešanim blagom. — Izvrševanje rokodelskih obrtov bilo je pripuščeno: Ivanu Spreitzer-ju, v Kolodvorskih ulicah št. 22, ključavničarski obrt; Franu Staretu, na Bregu št. 2, sobno slikarstvo; Ignaciju Knezu, v Hradeckijevi vasi št. 1, črevljarski obrt; Jakobu Grumu, v Florjanskih ulicah št. 11, pozlatarski obrt; Jožefu AndloviČu, na Rimski cesti št. 17, mizarski obrt. — Koncesijoni-rani obrti so bili podeljeni: Franu Bre-skvarju, na Opekarski cesti, gostilničarski obrt; Karolu Pogačniku, v Krojaških ulicah št. 1, gostilničarski obrt. — V zakup so dali obrte z dovoljenjem obrtnega oblast v n: Ana Weithau-ser gostilničarski obrt, Henriku Lindtnerju na Rimski ceBti št. 20; Jakob Milavec gostilničarski obrt Jakobu Sedeju na 2abjaku št. 3. — Zbrisal se j e gostilničarski obrt Terezijo Pogačnik na Dunajski cesti št. 7. — Obrte so odpovedali: Marija Zajec, klanje drobnice; Elizabeta Wolf, branjevski obrt.
— (Poskusen samomor.) Preteklo soboto hotel se je 52letni kajžar Jurij L. na Spodnjem Perovem pri Kamniku usmrtiti. Z navadnim krušnim nožem ranil se je dvakrat v prsi, potem pa si prizadejal z britvijo druge smrtne rane. Bržkone se mu je zmešalo, ker je rad popival. Težko, da bi okreval.
— (Semenj v Št. Petru na Notranjskem.) Drugi glavni semenj ima biti pri nas letos dne 10. t. m. v ponedeljek, ker je 9. nedelja. Obžalujemo le, da se goveja živina ne bode smela radi nadležne živinske kuge na gobcih in parkljih na semenj prignati.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Skalice-Boskovic 4. avgusta. Slo-vensko-hrvatski posebni vlak v Prago prenapolnjen in ima 3 uro zamude.
Praga 5. avgusta. Vlak slovensko-hr-vatski na postajah navdušeno pozdravljen. V Pragi sijajen vsprejem. Nagovori prepovedani.
Praga 5. avgusta. Ob osmih zvečer srečno in zdravi došli v zlato Prago, oficijelni vsprejem nedovoljen, čakalcev na tisočo. Navdušeni živioklici. V Pardubicih nam zapeli: .Naprej zastava Slave!" V Kocnu s cvetlicami okićeni, Kolin ves v zastavah, tisočerni klici: Živeli Slovenci!   V razstavi mnogo novega.
Praga 5. avgusta. Poročilo listov, da so zaprli nekatere osobe o priliki prihoda slo-vensko-hrvatskega posebnega vlaka, je neresnična.
Peterburg 5, avgusta. Kralj srbski dospel včeraj sem, mesto v zastavah. Car in carica odpotovala sinoči v Finland.
Monako v o 5. avgusta. Bolgarski knez Ferdinand odpotoval na Dunaj.
Dunaj 4. avgusta. V merodajnili krogih se trdi, da za zdaj glede cesarjevega potovanja v Prago ni nič gotovega.
IŠ1 4. avgusta. Cesarica pride 15. t. m. iz Feldafinga in ostane tu do srede septembra, potem poda se preko Dunaja na otok Krf.
Budimpešta 4. avgusta. Trgovinske pogodbe predložile se bodo mnogo kasneje, nego se je mislilo poslaniškima zbornicama.
Sarajevo 4. avgusta. Bakteriolog Kar-linski, zdravnik v Konjici, odšel v Džcdah, da preišče bosenske romarje iz Meke vračajoče se. Turška vlada poslala tja Stjepoviča. »
Razne vesti,
* („Gorski vijenac") slavno delo črnogorskega vladike Petra Petroviča Njeguša, preložil je švedski pesnik Alfred Jensen na Švedski jezik. Jensen je zdaj v Cetinji kot gost kneza črnogorskega.
* (Nesreča v tovarni.) V tovarni za kemikalije v Gatesheadu na Angleškem podrli so se Štirje kondenzatorji iu razdrobili G delavcev, sedmi pa je ostal tudi težko poškodovan mej razvalinami.
* (Povodn]i.) Na Bavarskem in na Solno-graškem so vsled deževja reka In, Hz in Salzach zelo narasle in se poroča o povodnjih.
* (Ponesrečeni biciklisti.) V Parizu zgodila se je te dni nesreča, da so zadeli biciklisti, ko so hitro pridrdrali z neke stranske ulice, v oumi bus, ki je vozil po Rue Guichard. Trije biciklisti, ki so prišli pod konje in pod kolesa omnibusa, so težko ranjeni.
* (Grozen konec zabavne vožnje.) V Montpellierju na Francoskem prevrnil se je pri zabavni vožnji po reki čoln, v katerem je bilo 5 osob. Štirje so utonili, namreč dve mladi zakonski dvojici. Peti udeležnik nesrečne vožnje se je rešil, a je tudi hudo obolel.
* (Morski volkovi na italijanskih o b a f i b. ) Letos prikazujejo se posebno pogosto morski volkovi ob italijanski obali. V 17 krajih videli so te neprijetne goate. V Genovi kopala sta se dva delavca pri novem nasipu, ko je namah jeden zakričal in zginol, morje pa se je rudeče pobarvalo za njim. V Mesini potegnil je velik morski volk 151etnega dečka iz sredine tovarišev. Pri Mare Graaso požrli so morski volkovi moža in mulo, katero je kopal v morji! V Mesini razpisali so velika darila za vsacega ujetega morskega volka in je strogo prepovedano kopati se zunaj zaprtih plavaluic.
ZSLfcLVSUlSl.
Podpisani odbor .Sokola Ljubljanskega" šteje si v najprijetnejo dolžnost, izreči tem potom svojo najtoplejo zahvalo vsem, ki so pripomogli, da Be je nedeljski izlet „Sokola" v Kamnik navzlic skrajno neugodnemu vremenu izvršil tako lepo. Posebno se zahvaljuje: P. n. gg. meščanom in prebivalcem Kamniškim, ki 8o tako krasno nakitili hiše s zastavami, gospodični Ko že I je vi za krasni venec gorskih cvetic in presrčni pozdrav .Sokolu", gosp. županu Močniku kot načelniku mesta in odbora za vsprejem, slavnemu pevskemu društvu: „Lira", vrlemu društvu ognjegascev in slavni .Čitalnici" ki so .Sokola" vaprejeli in pozdravili z zastavami na kolodvoru. Naj bodo preverjeni, da bode „Sokol" ta izlet obdržal v uajboljem spominu ter vedno rad zopet poletel v krog tako vrlih in zavednih narodnjakov, kakor so prebivalci prijaznega Kamnika. Na zdar 1 V Ljubljani, 5. augusta 1891. Za odbor .Sokola Ljubljanskega': Dr. Karol Triller Dr. Fran Tekavčič
t. (■ podst.iroata.
t. i\ tajnik.
— (I'retmrno vino) Karla Hrevmesserja je gotovo naj i zbor ne j So sredstvo proti motitvain v probavlje-nji ali zapekam, kajti to vino ju okusno in no Škodi nikdar, kar BO v mnogobrojnih dopisih potrdili naj odličnejši zdravniki. Steklenica srednje velikosti velja 1 gld., velika steklenica pa 9 gld. fiO kr. •— Dobiva Be pa pri g. Mr. F. Karlu Krcytnosserju, dvornemu lekarju v lirik senu na Tirolskem.
bt Anatherinova ustna vođa in zobni prašek s
ohraui usta, krepča  čeljustno meso  ter odpravlja slabo sapo iz ust.
Jedna steklenica ustne vode velja 40 kr.; jedna ftkatlja zobnega  prašku 20 kr.;  1J steklenic 4 gld.; 12 skatelj samo 2 gld. (81—97)
Lekarna Piccoli, „pn angelju", v Ljubljani, Dunajska cesta.
NaroČila se izvršujejo z obratno poŠto proti povzetju zneska. **********...................t
„LJUBLJANSKI ZVON"
stoji
za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
Tujci s
4. avgusta.
Pri M alt* i Pokoru y, Žubnek iz Trata. — Vitez Kooh, Atlas, Wilms z I »urnija. — Laodmann, Hofschaster, Sanchez dela Cerda iz Gorice. — Karlof iz Varšave. — Schraerzkopf, Neuman iz Moguncije. — VVacbmed iz Kajira.
— Prinfiić iz Št. FJorijana. — Pl. Orel iz Miramare. — Drenig iz Kamnika.
Pri Sionu: P]. Rognlić, vitez Tomasin, pl. ZUnburg, dr. Vrečar, Scherer, dr. Haar, IvanfiiA i/. Gorice. — Neu-wirth z Dunaja. — Dr. Bergomu i« Žalca. — Hudovernik iz Kranjske gore. — Domladiš iz Ilirske Bistrice. — Ilaves ii Velike Kanile. — Poćkaj iz Milana. — Hali iz Zagorja.
— Vukifi iz Karlovca. — Šcheiber iz Monakova. — Jauda iz Idrije. — Szibet iz Polja.
Pri s->vatrl|ekeui cesarji: Brauner, Ehrenleitner, Trenkl iz Trsta. — Boncelj iz Metlike.
Pri bavarskem dvoru: Zagore iz Zagorja. — Pessel z Dunaja. — Lati iz Trsta.
Pri Jaiuem kolodvora z Adlor z Dunaja. — Stuut iz Radeč. — Fucbs, Finek iz Pulja. — Konic iz Trsta. — Remc z Dolenjskega. — Potočnik ii Gorice. — \Vodrafka  iz Sinja.
Meteorologično poročilo.
Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrimi v mm.
4. avgusta	7. zjutraj 2. po pol. 9. zvečer	733-7 m. 733 6 mm. 7344 mm	13 4q C 23 8« C 18-6° C	brezv. si. zah. si. zah.	megla jasno obl.	0-OOsn.
Srednja temperatura 18*6°, sa 1-2' pod normalom.
XDvLzxaJslca. "borza.
dne" 5. avgusta t. 1. (Isvirno telegranono poročilo.)
včeraj    — darma
Papirna renta.....gld. 92 40    — gld. 9235
Srebrna renta.....,    92*4(3    —   ,    92 25
Zlata renta.......111*70     —   „ 11145
6°/# marčna renta..... 102 30    —   „   102 30
Akcije narodne banke   .   .    „ 1024 —     —   , 1026*—
Kreditno akoi]e.....„   289—    —   „ 290*50
London........117-90    —   p 117*80
Srebro........w    —■—    —   a    —•—
Napol.........„      939    —   .      9 39
C. kr. cekini......,      fs 60    —   , 5-69
Neruske marke.....„     57 95     —   , 57*95
4°/ državne srečke it I. 1854 250 gld. 135 gld. 50 kr. Državne srečke iz ). 1864 100   .      179   .   75 ,
8gerska zlata renta 4SL.......104 n 25 „ gorska papirna renta 5*/„...... 101   9   75 ,
Dunava reg. srečke 5°/0 ... 100 gld. 120 n 25 n Zemlj. obč. avstr. 4 '/,•/, zlati aaat. listi .   .   115   .   50 ,
Kreditne srečke......100 gld.   187   .   — ,
Rudolfove srečke..... 10   „      20   .   — „
Akcije anglo-avritr. banke . . 120 , 155 . 50 , Tramway-druit. volj. 170 gld. a. v. .   235   ,   — „
Trgovsk pomočnik
dober prodajalec, zmoSen slovenskega in nemškega jezika, želi avoje mesto premeultl. (645) Več pove upravoiitvo „Slovenskoga Naroda".
w
Največja zaloga
šivalnih strojev
JJBsSL
lijtibljann.
Hlzke oene. — Ugodno .  plačevanje na obrok«. .*= — Stari stroji se ume-J f nja-vajo. — Popravki se & Izdelajo hitro, dobro ln (18)        ceneno. (476)
Iščem za svojo odvetniško pisarno
spretnega pisarja
Nastop službe si. septembrom tekočega leta.
(646-D     Dr. Ivan Omulec v Ormoži.
Naznanilo.
Zaradi predelavanja hige prodaja se stari
stavbenski materijal,
kakor:
strešni k,   kamenje, ostrešje, okna, kamenit oboil pri vodnjaku i. t. d.
Kdor namerava kaj kupiti, oglasi naj se pri generalnem zastopu banke Slavij e" v Ljubljani, v Gospodskih ulicah h. št. 12. (644—1)
,>WkBBBBBBSslSBSSBSSSSaVBSSSSSSS^
IV »J boljae sredstvo
Prebavno vino
(Viniiin digestivnm Breyme8aer) is knezoSkofijske dvorne lekarne v Briksenu
Mr. F. C. Breymesserja
je najboljie in najslg-nrnejle srodstvo,
da se hitro lećijo vsakovrstne motltvo pre-bavijanja sli zapeka.
Cona veliko steklenice z navodilom za porabo 1 gld. Dobiva se v lekarni gosp. J. Svobode V LJubljani. (595—5)
-zet. bolni želodec!
puškar
v/ Borovljah (Ferlacli) na Koroškem
izdeluje in prodaja vsakovrstne nove puftlce in revolverje ter vse lovske priprave, patrone ter droRO etreljlvo po najnižjih cenah. — Puške so vse pre> bkniene na cea. kr. izkusavalis6i ter zaznatnenovane z znamko tega zavoda. (175—44)
Za Isbornost blaga Jamci izdelovatelj. Stare puške popravljajo se ceno. Ceniki pošiljajo se brezplačno.
(10)
KAROL TILL
(456)
Špitalske ulice 10. Ljubljana. Špitalske ulice 10.
Knjige m podobami, spisi za mladino, basni, abecedniki, igre za otroke in za društva, albumi za pismene znamke, knjige uzor-nice za znamenjevanje, kvačkanje in plete-vanje. Uzorci za risanje, slikanje in lepopisje, uzorci za okroglo pisanje. Listi s podobami in albumi s podobami. Spominski albumi in za fotografije. Dnevniki, kartoni za modelovanje. Knjige za slikanje in uzorci za tankopilje.
Zahvala.
Za obile dokaze srčnega in tolažilnega sočutja pri izgubi iskreno ljubljenega soproga, gospoda
Dr Ivana Skedl-a
in za mnogobrojne prekrasne, nepozabljivemu darovane vence, kakor tudi za jako castečo udeležite v pri sprevodu k poslednjemu počitku, izrekam tem potom vsem prijateljem in znancem pokojnega najiskrenejso zahvalo.
Rudolfovo, dne 4. avgusta 1891.
(647)
Zofija Skedl
odvetnikova vdova.
JO S. SETJNIG
I-OVi/bljstrLi, Slonove -culice
priporoča veliko svojo
T7-
lastnega in tujega izdelka, za trgovce, čevljarje, sedlarje itd., kakor tudi v sa. čevljarska orodja in
drugo potrebščine, posebno podplate (Terzenleder), katera se dobodo po najnižji ceni, ker se naročajo v velikih partijah iz tovarn.
Pazite na Žide, ki hodijo po deželi, svojo robo nad vso mero hvalijo in po nizki ceni ponujajo, a samo preže", kjo bi Vas opeharili. Kdor za gotovo plačilo kupi robo, dobiva je drugod ceneje in bolje.
Kdor so hoče osvedočiti o resničnosti teh trditev, naj se oglasi. Tako ceno, kakor pri meni, ni dobiti tega blaga nikjer drugod. (634-2)
Uaajatelj in odgovorni urednik: Josip Nollt.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne*.